Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

3 PREVZEMANJE IN DOKUMENTIRANJE VIROV2
Glavne ugotovitve drugih avtorjev pisec v besedilu smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Svoje vire mora zato pisec ustrezno dokumentirati. Na FM za dokumentiranje virov uporabljamo čikaški slog (angl.: Chicago Style).3
3.1 Oblikovanje in umeščanje bibliografskega sklica
Z bibliografskim sklicem v besedilu označimo prevzemanje besedila od drugega avtorja. Vsakemu bibliografskemu sklicu pripada ustrezen bibliografski opis v seznamu literature. Vsako prevzemanje ugotovitev drugih avtorjev mora biti jasno in dosledno označeno.
Bibliografski sklic je najbolj pogosto sestavljen iz priimka avtorja, leta izida dela in strani, na kateri se prevzeti del besedila nahaja v izvirniku. Pri umeščanju bibliografskega sklica moramo biti pozorni na pravilno umeščanje ločil. Vejico zapišemo med letnico in stranjo, medtem ko za priimkom avtorja vejice ne pišemo. Ob nedobesednem prevzemanju več različnih del hkrati, bomo v bibliografskem sklicu avtorje ločili s podpičjem.
Nekaj tipičnih primerov bibliografskih sklicev:
 primer za delo enega avtorja: (Jelen 1994);
 primer za delo enega avtorja s stranjo prevzema: (Jelen 1994, 17);
 primer za delo dveh avtorjev: (Medved in Vovk 1995, 20);
 primer za delo treh avtorjev: (Sinica, Škorc in Vrabec 1996);
 primer za delo štirih ali več avtorjev – v bibliografskem opisu zapišemo vse avtorje (v seznamu literature): (Lisjak idr. 1997);
 primer za dve deli – ločimo ju s podpičjem: (Jelen 1994, 117; Medved in Vovk 1995, 95–105);
 primer za delo brez avtorja: (SSKJ 1998).
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov
V nadaljevanju sta prikazana dva načina dobesednega prevzemanja virov, vrinjeni in samostojni citat. Z vrinjenim citatom prevzemamo krajše dele tujega besedila – eno do dve povedi, s samostojnim citatom pa daljše dele – nekaj vrstic. Samostojni citat uporabimo redko.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Vrinjen citat:
 Jelen (1994, 117) ugotavlja: »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.«
 »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju,« ugotavlja Jelen (1994, 117).
 »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.« (Jelen 1994, 117)
Samostojni citat:
Grabnar (1981, 17–1 Cool

nam v naslednjih stavkih nakazuje še nerazkrite razsežnosti nastanka Prešernove pesmi »Pevcu«:
Mož, ki je napisal verz o temni noči, ki tare duha, ni bil samo trenutno navdihnjen. Uvodno retorično vprašanje ni samo obupni klic trpeče duše, ki trpi, ne da bi vedela zakaj in kako, temveč razodeva nesluteno globoko filozofsko ozadje, razodeva ne le trpljenje svojega avtorja, temveč tudi neko znanje, ki ga še nismo pojasnili. Vprašanje je do skrajnosti abstraktno, teoretično – in kaže na Hegla in na abstraktna protislovja, prisotna v samem čistem Duhu.
Posredno prevzemanje
Ob privzeto vsebino postavimo oba bibliografska sklica. V istem oklepaju je najprej sklic na izvorno (primarno) delo, sledi pa sklic na konzultirano (sekundarno) delo. Sklica povežemo pri nedobesednem prevzemanju s povzeto po (povz. po), pri dobesednem prevzemanju s citirano po (cit. po) oz. pri povzemanju nasploh kar s po. Pri citiranju navedemo tudi stran oz. obseg strani, na katerih se prevzeto besedilo nahaja v primarnem delu (če je avtor sekundarnega dela ta podatek navedel) in stran oz. obseg strani, na katerih se prevzeto besedilo nahaja v sekundarnem delu:
(Kos 1987, po Turk 2004, 52)
(Kos 1987, 32, cit. po Turk 2004, 56)
V seznamu literature moramo v ločenih bibliografskih opisih izčrpno popisati obe deli.
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov
Primer nedobesednega prevzemanja najbolje prikažemo, če parafraziramo in povzamemo nek primer izvirnega besedila. V nadaljevanju je prikaz izvirnega besedila, nato pa izhajajoča parafraza in povzetek.
Izvirno besedilo:
Mladi ljudje niso drugačni le zato, ker so predmet specifične socializacijske izkušnje, ampak so tudi dejansko biološko drugačni: gredo skozi specifične hormonske in nevronske procese

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

na ravni možganov in njihovih trajnih povezav s telesom. Bilo bi res čudno, če teh dejavnikov ne bi upoštevali v analizi mladinskega doživljanja sveta. Mladost je skratka kombinacija pubertete kot biološkega procesa (specifično starostno pogojenih hormonskih in nevronskih procesov) in najstništva kot kulturnega procesa (doživljanje modernega sveta v duševnosti).
Parafraza:
Tomc (1999, 10) mladostnike ločuje od ostale populacije, ker naj bi bili drugačni tako zaradi njihove socializacije kot zaradi hormonskih in nevronskih sprememb v njihovem telesu. Opozarja (prav tam), da je treba upoštevati oba dejavnika, ki sooblikujeta mladost: biološkega, ki se kaže skozi puberteto, in kulturnega, ki opredeljuje najstnikovo doživljanje sveta.
Povzetek:
Tomc (1999, 10) poudarja, da moramo pri proučevanju mladostnikovega doživljanja sveta poleg procesa socializacije upoštevati tudi biološki dejavnik.
3.2 Oblikovanje bibliografskih opisov4
Bibliografski opis sestavljajo štirje elementi:
1. avtor(ji),
2. leto nastanka/objave,
3. naslov dokumenta in
4. njegova dosegljivost.
Med navedenimi elementi so pike.
Torej bo zapis naslednji: Avtor. Leto. Naslov. Dosegljivost.
Pri oblikovanju zapisov je treba paziti na slovnična in pravopisna pravila.
Prvi trije elementi se vedno pišejo enako, oblika zapisa četrtega elementa (dosegljivost) pa je odvisna od vrste uporabljenega gradiva. Poznamo štiri glavne tipe gradiva:
1. monografske publikacije (torej knjige oz. dela, ki izidejo enkrat in se ne spreminjajo več – npr. CD ROMi in podobne publikacije),
2. prispevke, objavljene v zbornikih (v katerih posamezni avtorji objavljajo svoje avtorske prispevke, pri zborniku pa sodeluje tudi urednik);

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

3. članke, objavljene v serijskih publikacijah (revijah, časnikih, časopisih), za katere je značilno, da več let izhajajo pod istim imenom, razlikujejo pa se po štetju – letnik (ali volumen ali tom) označuje zaporedno leto izhajanja serijske publikacije, zvezek, strani;
4. prispevke, ki jih avtorji objavijo na svetovnem spletu (internet).
Posebna vrsta gradiva so še gradiva, ki niso bila objavljena, so pa dosegljiva. Sem uvrščamo akademska dela (doktorske disertacije, magistrska, specialistična, diplomska dela), različna interna ali poslovna gradiva podjetij in ustanov, morebitna izvedena dela (razni razgovori, intervjuji, korespondenca …).
Glede na tip gradiva torej območje 'dosegljivosti' pišemo na različne načine, opisane v nadaljevanju:
1. Pri monografskih publikacijah v območje 'dosegljivost' vpišemo kraj izdaje in za dvopičjem ime založbe. Primera:
Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management v Kopru.
University of Chicago. 2003. The Chicago manual of style. 15th ed. Chicago in London: University of Chicago Press.
2. V primeru prispevka, objavljenega v monografski publikaciji ali v zborniku, v območje 'dosegljivost' za predlogom »V« vpišemo naslov primarne publikacije (zbornika), urednika, območje strani, kraj izdaje in ime založnika. Primer:
Glas, Miroslav. 2002. Podjetništvo: izziv za spremembe. V Management: nova znanja za uspeh, ur. Stane Možina, 96–151. Radovljica: Didakta.
3. Pri člankih, objavljenih v serijskih publikacijah, v območje 'dosegljivost' vpišemo naslov serijske publikacije in njeno štetje. Primera:
Catana, Suzanne W. 2003. Vital approach to transition: Slovene multiple case study. Managung Global Transition 1 (1): 29–48.
Bojnec, Štefan in Romana Kajdiž. 2010. Učinki sistema referenčnih cen na oblikovanje cen zdravil. Management 5 (1): 53–67.
4. Prispevki, objavljeni na svetovnem spletu. Primeri:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky. 1998. The dividend discount model. Http://ssrn.com/abstract=909419 (19. 5. 2010).
Kos, Blaž. 2007. Podjetnik ali manager. Http://www.blazkos.com/podjetnik-ali-manager-kdo-je-bolj-kul.php (15. 12. 2009).
Ker ti viri niso tako stabilni, kot klasična, na papirju objavljena besedila, na koncu zapisa v oklepaju navedemo še datum vpogleda.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Opomba: pri virih je treba paziti na njihovo kredibilnost. V primeru prispevka Blaža Kosa gre za 'blog', torej verjetno njegova kredibilnost ni prav velika. Gre bolj za osebno mnenje. Takim (nepreverjenim) virom se v akademskih besedilih raje izognemo.
5. Elektronski dokument na fizičnem nosilcu
Novak, Janez. 2008, Naslov prispevka. V FREM'08.: Festival raziskovanja ekonomije in managementa: Znanje: teorija in praksa, CD-ROM, 555–559. Koper: Fakulteta za management.
6. Primer vsebine s spleta, ko ne gre za članek, ampak je besedilo vzeto neposredno s strani
Spletne strani imajo običajno svojega nosilca odgovornosti in tudi letnico postavitve oz. zadnje osvežitve. Če imajo naslov, ga zapišemo v ležeči pisavi, če pa ga ni, ga nadomestimo s primernim opisom, najraje Vstopna stran ali Predstavitvena stran (v pokončni pisavi). Če nosilec odgovornosti ni naveden, postavimo na prvo mesto bibliografskega opisa naslov. Primera:
Statistični urad Republike Slovenije. B. l. Vstopna stran. http://stat.si/ (31. 5. 2012)
Zveza potrošnikov Slovenije. 2009. Konkurenčna politika. Http://www.zps.si/trg-in-cene/potrosnik-in-konkurenca/konkurencna-politika.html?Itemid=308 (31. 5. 2012).
7. Primeri za pravne vire:5
Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 68/06.
Direktiva 02/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnega okvirja za obveščanje in posvetovanje v Evropski skupnosti. Uradni list EU, št. L 80/02.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Uradni list RS, št. 42/02, 102/07.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov. Uradni list RS, št. 22/01.
*Uradni list je serijska publikacija z oznako letnika in številke v letniku, datumom izdaje in številčenjem strani, zato jo v seznamu literature zapišemo z ležečo pisavo.
8. Primer za sodne odločbe:6
Višje delovno in socialno sodišče RS. 2004. Sklep Pdp 413/04.
9. Pri gradivih, ki niso objavljena, v območje 'dosegljivost' vpišemo pojasnilo, za kakšno vrsto gradiva gre. Primera:
5 Pri navajanju pravnih virov je treba navesti vse številke uradnih listov, v katerih je bil posamezen pravni vir objavljen, in ne zgolj prvega ali enega od njih. Poleg tega je treba pravne vire navesti v ustrezni hierarhiji: ustava, mednarodni pravni viri, zakonodaja, podzakonski akti in avtonomni pravni vir.
6 Sledimo vzorcu: Naziv sodišča. Leto izdaje sodne odločbe. Sodna odločba.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Čepar, Žiga. 2009. Socio-ekonomski dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju v Sloveniji. Doktorska disertacija, Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem.
Fakulteta za management. 2010. Poslovno poročilo o delu fakultete za leto 2009. Poslovni dokumenti, Fakulteta za management Koper.
10. Korporacija kot nosilec odgovornosti
Če za publikacijo, na kateri niso navedeni posamezniki kot dejanski tvorci besedila, stoji določena korporacija, navedemo njo kot nosilca odgovornosti. Te so lahko politične enote (država, regija) ter njene regionalne in lokalne upravne enote (občina, mesto), državni organi (državni zbor, vlada, ministrstva, sodišča, uradi, agencije, skladi, inšpektorati, komisije itd.), institucije (šole, univerze, knjižnice, gledališča, zbornice, centri, združenja ipd.), profitne ali neprofitne organizacije, društva, cerkve, priložnostne skupine, organizirani dogodki (kongresi, srečanja, festivali, sejmi ipd.).
Korporacija, ki je nosilec odgovornosti, je pogosto hkrati tudi izdajatelj dela. V tem primeru jo v bibliografskem opisu navedemo tudi med podatki o izidu. Primera:
Računovodsko sodišče Republike Slovenije. 2006. Revizijski priročnik. Ljubljana: Računovodsko sodišče Republike Slovenije.
Iskra Avtoelektrika. 2007. Alternators. Šempeter pri Gorici: Iskra Avtoelektrika.
Nazive lahko krajšamo, če ni nevarnosti, da pride do nejasnosti (npr. ko obstajata dve korporaciji z istim imenom). Za korporacije lahko v bibliografskih sklicih uporabimo tudi ustaljene kratice, ki jih v bibliografskem opisu ponovimo in v oklepaju razvežemo:
AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve).
11. Delo brez nosilca odgovornosti
Če nosilec odgovornosti ni naveden, ga nadomestimo z naslovom publikacije. Naslov samostojnih publikacij (npr. knjige, revije) pišemo v ležeči pisavi, naslove sestavnih delov samostojnih publikacij pa v pokončni pisavi (tako v bibliografskem sklicu kot bibliografskem opisu). Naslovu sledi letnica in podatki o izidu. Včasih, čeprav je korporacija kot nosilec odgovornosti znan, na prvo mesto vseeno navedemo naslov publikacije, ker bi morda navedba korporacije bila premalo informativna. Pri nekaterih publikacijah (enciklopedijah, leksikonih, slovarjih ipd.) je avtorjev, ki so sodelovali pri pripravi publikacije, več, vendar je njihov prispevek razmeroma majhen in zato v publikaciji niso izpostavljeni. Tudi v takem primeru navedbo vseh posameznih avtorjev nadomestimo z naslovom publikacije. Če je naslov dolg, v bibliografskem sklicu navedemo le prvih nekaj besed, ki tvorijo razmeroma samostojno in nedvoumno celoto ter v seznamu literature omogočajo enostavno iskanje ustreznega bibliografskega opisa. Primer:
SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). 2005. Ljubljana: DZS.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

12. Osebna sporočila (pismo, intervju)
Osebna sporočila so za javnost razmeroma nedostopna in nepreverljiva. Oseb kot virov informacij praviloma ne uvrščamo v seznam literature, ampak jih navedemo med besedilom:
(prirejeno po Janez Novak – ZRSM, 1. januar 2012, dostopno pri J. M., joze.medved@gmail.com)
ali
(Janez Novak, pismo avtorju, 31. maj 2011)
Če jih kljub temu želimo uvrstiti v seznam literature, bibliografskem opisu pri osebnih sporočilih na prvem mestu zapišemo ime vira sporočila (pošiljatelj pisma, sogovorec), ki mu sledijo letnica, informativno določilo o obliki sporočila (pismo avtorju, pogovor z avtorjem), kraj in na koncu datum:
Janez Novak. 2011. Intervju z avtorjem. Koper, 31. maj.
Janez Novak. 2011. Pismo avtorju, 31. maj.
13. Javni govor (govori, predavanja, seminarji, okrogle mize)
Bibliografski opis v primeru prispevka z govora, predavanja, seminarja, okrogle mize ipd. vsebuje navedbo nosilca odgovornosti (avtor govora ipd.), letnico, naslov, po potrebi ustrezno določilo o obliki podane informacije (npr. neizdani prispevek) in opis okoliščin (npr. vrsta, ime, kraj in datum dogodka):
Peter Sanfey. 2009. Transition in Crisis? Reforms, Financial Integration and Prospects for Future Growth. Predavanje na konferenci 11. Poslovna konferenca Portorož: Kako se različne oblike kapitalizma spopadajo z gospodarsko krizo in kaj nas čaka leta 2010, Ljubljana, 30.–31. oktober 2009.
Novak, Janez. 2012. Pomoč diplomantu. Študijsko gradivo. Koper: Fakulteta za management.
14. Interno gradivo organizacije
Dokumente, ki nastajajo v organizaciji in ki niso izdani, imenujemo interno gradivo (npr. poslovno, tehnično ali raziskovalno poročilo, službeni postopki ipd.). Nosilec odgovornosti je lahko posameznik, skupina ali korporacija sama. V bibliografskem opisu sledi nosilcu odgovornosti in letnici naslov v ležeči pisavi (če predstavlja samostojno publikacijo), zadnjo sestavino pa tvori ustrezna besedna zveza (npr. interno gradivo) in za vejico ime organizacije ali institucije, ki hrani gradivo:

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Luka Koper. 2012. Nerevidirano poročilo o poslovanju skupine in družbe Luka Koper, d. d. v obdobju januar–marec 2012. Interno gradivo, Luka Koper.
3.2.1 Način zapisa avtorjev
Pomembno je tudi, da pravilno zapišemo avtorje besedila, in sicer pišemo vedno polno ime in priimek avtorja ali začetnico imena in priimek avtorjev, ne pa mešano, enkrat polno ime drugič pa začetnico. Imena avtorjev pišemo po pravopisu, torej najprej ime in nato priimek. Izjema je prvi avtor, kjer najprej zapišemo priimek in za vejico (ki označuje inverzijo) dodamo avtorjevo ime. To naredimo zato, da lahko zapise razvrstimo po abecednem redu avtorjev, pri čemer upoštevamo priimek samo prvega avtorja. Imena avtorjev med seboj ločimo z vejico (kot pri naštevanju), pred zadnjim pa zapišemo veznik 'in'. Primera:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky.
(Torej: Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek.)
ali: Harris, R. S., K. M. Eades in S. Chaplinsky.
Nepravilno bi bilo obračati ali spreminjati vrstni red imen pri avtorjih, ki uporabljajo več imen. Imena vedno prepišemo tako, kot so navedena na uporabljeni publikaciji.
Primer napačne rabe: Harris, S. Robert. (Elementov imena torej ne pišemo od zadaj naprej!)
3.2.2 Kaj pišemo poševno?
S poševno pisavo označujemo naslov glavnega dokumenta, torej naslov monografske publikacije, naslov zbornika, naslov serijske publikacije. Tudi naslov primarnega dokumenta, objavljenega na svetovnem spletu in naslov nekega internega oz. neobjavljenega gradiva.
Naslovov podrejenih del (naslov članka ali naslov prispevka v zborniku, naslov avtorskega poglavja, objavljenega v monografski publikaciji) ne pišemo poševno!
3.2.3 Dodatni napotki
Pri oblikovanju seznama upoštevajte tudi naslednje napotke:
 dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del;
 če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do najnovejšega;
 če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v katerem citiramo, črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c);

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

• predsednik komisije sporoči kandidatu in vsem navzočim uspeh zagovora in pridobljen strokovni naziv;
• skupni čas zagovora naloge praviloma ne presega 60 minut.
Predsednik komisije pošlje zapisnik o zagovoru naloge v referat.
29. člen
(Zapisnik zagovora)
O zagovoru se vodi zapisnik (obrazec Priloga 6). Za pripravo zapisnika je odgovoren predsednik komisije.
Zapisniku se priloži pisna vprašanja posameznih članov komisije kot tudi vsa morebitna dodatna vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu in mentorjevo poročilo o pripravi naloge (obrazec Priloga 7).
Zapisnik zagovora podpišejo vsi člani komisije.
30. člen
(Ocena naloge)
O uspešnosti zagovora se ločeno sestane komisija, kjer oblikuje oceno naloge.
Naloga je lahko ocenjena z eno od naslednjih ocen: 10 (odlično), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 (nezadostno). Kandidat, ki prejme pozitivno oceno (od 6 do 10), je zagovor uspešno opravil. Kandidat, ki prejme oceno 5 (nezadostno), pa zagovora ni opravil.
Pri ocenjevanju zagovora komisija upošteva:
• kakovost naloge v skladu z elementi, ki so opredeljeni v 12. členu tega pravilnika,
• kakovost predstavitve naloge in
• kakovost odgovorov na vprašanja, zastavljena na zagovoru.
Predsednik komisije seznani kandidata in navzoče pri zagovoru s sklepom o oceni naloge in zagovora.
31. člen
(Nesoglasje glede ocene naloge)
Če člani komisije ne dosežejo soglasja o oceni, navedejo v zapisnik vzroke za nesoglasja in z navedenim dejstvom najpozneje v treh delovnih dneh seznanijo dekana UP FM.
Če je nesoglasje vezano le na višino pozitivne ocene, predsednik komisije sporoči kandidatu, da je uspešno opravil zagovor in je naloga ocenjena pozitivno, da pa bo o oceni obveščen najpozneje v petnajstih dneh po zagovoru. Nadaljnji postopek vodi dekan UP FM, ki skupaj s predsednikom komisije odloča o postopkih za uskladitev ocene.
Če se člani komisije razhajajo v stališču, ali je kandidat uspešno opravil zagovor in je naloga ocenjena pozitivno, predsednik komisije o tem takoj obvesti kandidata. Dekan UP FM na podlagi presoje dokumentacije in po posvetovanju s člani komisije odloči, ali lahko študent nalogo dopolni oziroma popravi ali mora prijaviti novo temo naloge.
32. člen
(Postopek v primeru negativne ocene)
Če komisija oceni, da kandidat ni opravil zagovora in je naloga ocenjena s 5 (nezadostno), o tem obvesti kandidata in dekana UP FM. V tem primeru mora kandidat prijaviti novo temo naloge.
Študent sme v času študija na istem študijskem programu največ dvakrat pristopiti k zagovoru naloge.
33. člen
(Popravki naloge)
Če komisija v nalogi ugotovi hude pomanjkljivosti, se zagovor ne prične. Komisija takoj ustno sporoči študentu svoje pripombe ter jih navede v zapisniku zagovora. Ugotovitve oziroma pripombe komisije mora študent pri prenovi naloge upoštevati in najkasneje v roku 30 dni od prejema pripomb oddati prenovljeno nalogo v referat. Ustreznost ponovno oddane naloge presodi mentor in predlaga referatu določitev novega datuma zagovora.
Predsednik komisije v sedmih dneh po prejetju popravljene naloge to pregleda in dopolni zapisnik o zagovoru. Dopolnjen zapisnik o zagovoru posreduje referatu. Ponovni zagovor poteka pred isto komisijo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Če komisija v nalogi ugotovi lažje pomanjkljivosti, se lahko zagovor kljub temu izpelje. Če komisija zagovor izpelje kljub ugotovljenim lažjim pomanjkljivostim v nalogi, svoje pripombe vnese v zapisnik zagovora. Ugotovitve oziroma pripombe komisije mora študent upoštevati in najkasneje v roku petnajstih dni od dneva zagovora oddati popravljeno nalogo. Ustreznost ponovno oddane naloge presodi mentor. Predsednik komisije v sedmih dneh po prejetju popravljene naloge to pregleda in dopolni zapisnik o zagovoru. Dopolnjen zapisnik o zagovoru posreduje referatu.
34. člen
(Pritožba na oceno)
Če se študent ne strinja z oceno naloge, lahko poda pisni ugovor najpozneje v osmih dneh po zagovoru. Pisni ugovor z obrazložitvijo odda dekanu UP FM.
Pri reševanju ugovora se smiselno upošteva pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja UP FM.
35. člen
(Oddaja dela)
V petnajstih dneh po uspešno opravljenem zagovoru oziroma dopolnitvi zapisnika zagovora z ugotovitvijo mentorja o odpravi lažjih pomanjkljivosti odda študent v referat vezan izvod magistrskega dela in elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu ali izjavo, da se z javno objavo naloge ne strinja.
36. člen
(Začasno potrdilo o končanju študija)
UP FM praviloma v sedmih dneh po uspešno končanem študiju kandidatu izda potrdilo o končanju študija, ki velja do izdaje diplomske – magistrske listine.
Če je komisija zahtevala od kandidata popravke oziroma dopolnitve naloge v skladu z 29. členom tega pravilnika, se kandidatu izda začasno potrdilo o diplomiranju najpozneje sedem dni po prejemu ustrezno dopolnjenega zapisnika o zagovoru.
Potrdilo podpiše dekan.
37. člen
(Evidenca postopkov)
Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki vsebuje vse relevantne obrazce s prilogami (Priloge 1 do 6), sklep o imenovanju komisije in zapisnik o zagovoru naloge.
38. člen
(Termini za podelitev diplom o magisteriju)
Slavnostna podelitev diplom – magistrskih listin, ki jo opravi dekan UP FM, je praviloma enkrat letno.
Datum določi Senat UP FM kot sestavni del študijskega koledarja za akademsko leto.
5. Odvzem naslova
39. člen
Če se pojavi sum, da imetnik diplome ali potrdila o diplomiranju ni opravil vseh s študijskim programom predpisanih obveznosti ali da diplomsko delo ni njegova avtorska stvaritev, uvede UP v skladu z veljavnimi predpisi ustrezne postopke za odvzem strokovnega naslova.
Pri postopku za odvzem znanstvenega naslova se smiselno upoštevajo določila 46. in 47. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
6. Prehodne in končne določbe
40. člen
(Smiselna uporaba drugih določil)
Za avtorstvo in soavtorstvo naloge ter pravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo, se smiselno uporabljajo določila Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/1995 in spremembe).
41. člen
(Roki)

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

V roke, ki so navedeni v postopkih tega pravilnika, se ne šteje čas od 1. julija do 31. avgusta.
42. člen
(Objava obrazcev in prilog)
Obrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku za pripravo naloge, so dostopni prek študentskega informacijskega sistema fakultete.
43. člen
(Tolmačenje določb pravilnika)
Določbe tega pravilnika tolmači Senat UP FM. Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema Senat UP FM.
44. člen
(Veljavnost pravilnika)
Pravilnik velja od 1. 12. 2013.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o diplomiranju: magisterij v študijskem programu 2. stopnje, ki je bil sprejet na 44., redni seji Senata UP FM dne 22.5.2012.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se postopki, ki tečejo oziroma so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, končajo po določbah Pravilnik o diplomiranju: magisterij v študijskem programu 2. stopnje, ki je bil sprejet na 59., redni seji Senata UP FM dne 22.5.2012.
45. člen
(Objava pravilnika)
Pravilnik se objavi na spletnih straneh UP FM.
prof. dr. Anita Trnavčević
dekanja
Obrazci in priloge [na ŠIS]:
Oblika in vsebina naslovne strani
Priloga 1: Prijava magistrske naloge in soglasje mentorja
Priloga 1b: Prošnja za odobritev mentorja z drugega zavoda
Priloga 2: Prošnja za pisanje naloge in zagovor v tujem jeziku
Priloga 3: Primernost teme in mentorja
Priloga 4: Oblika magistrske naloge
Priloga 5: Oddaja magistrske naloge
Priloga 5b: Presoja tehnične ustreznosti
Priloga 5c: Imenovanje komisije za zagovor
Priloga 6: Zagovor magistrske naloge
Platnica magistrske naloge
Navodila za izdelavo pisnih izdelkov
Osnovni napotki za rabo znanstvenega aparata

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV

III
POVZETEK
Povzetek naj na kratko opredeli specifično temo, ki jo zaključno delo obravnava, predvsem pa naj na kratko, jasno in čim bolj preprosto povzame poglavitne rezultate, zaključke, ugotovitve … dela. Splošne misli in ugotovitve v povzetek ne sodijo; uvrstite jih v uvod. Zapisan naj bo v strnjenem odstavku, obsega naj 80–100 besed, ubeseden naj bo brezosebno oz. v trpniku in v sedanjem času.
Ključne besede: beseda1, beseda2, beseda3, beseda4, beseda5.
SUMMARY
Translate the summary in English language.
Keywords: word1, word2, word3, word4, word5.
UDK:

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Spoštovani,

zahvaljujemo se Vam za Vaše sporočilo ter opravljeno nakazilo prostovoljnih prispevkov.

O prejemu nakazila Vas bomo naknadno obvestili.

Bančni posli trajajo načeloma od 1 do 3 delovnih dni, odvisno od banke ter načina opravljenega nakazila. Dnevne transakcije so med 9.30 in 10.30 h ter med 12.30 in 13.30 h (* dnevne časovne transakcije se razlikujejo od banke do banke).

** V primeru, da opravljate nakazilo v petek ali dan pred praznikom, bo nakazilo opravljeno šele v torek naslednji teden, ali minimalno dva delovna dneva po preteklih praznikih oziroma dela prostih dni.

Za vsa nadaljnja vprašanja smo Vam venomer na voljo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Ime in priimek
Štev. indeksa: xxxx
Ulica, hišna številka
XXXX Kraj
Datum: dd.mm.llll
tel.: XX-XX XX XXX
e-pošta: zz.zz@zz.zz

Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede

Dispozicija diplomskega dela ………………………………… študija
PREDLAGANI NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
PREDLAGANI NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V ANGLEŠKEM JEZIKU
v okviru predmeta: Naziv predmeta
mentor: Ime in priimek mentorja

1. Uvod - tema diplomskega dela
V nekaj stavkih (5 do 10) poljubno opišite področje dela, ki ga želite raziskovati.

2. Metodologija
• Opredelitev problema (kaj je problem, ki ga obravnavamo, največ 15 vrstic)
• Opredelitev ciljev naloge (kaj bo naloga prispevala k rešitvi problema; največ 5 stavkov)
• Predvideni rezultati naloge (kaj konkretno bo rezultat naloge, največ 5 stavkov)
• Predlagane metode (in orodja) (največ 10 stavkov)
• Pomembne predhodne raziskave (največ 20 stavkov)

3. Predlog vsebine:
Navedena morajo biti samo glavna poglavja brez podpoglavij.

4. Predvidena literatura in viri:
Avtor Tainta: Naslov knjige, Založba, Kraj, leto izdaje
Spletna stran: http:/www.strantainta.xx/
Interno gradivo podjetja Tegaintega: Naslov gradiva
Zapiski predavanj iz predmeta Tegaintega
Minimalno mora predvidena literatura obsegati 1 monografijo (knjiga, skripta) in 2 članka, želeno je, da je v tem kako delo mentorja

5. Okvirni terminski plan izdelave naloge:
Dejavnost .... - od xx/xx-xx do xx/xx-xx
ali: gantogram poteka dejavnosti (izdelana je lahko z nekim računalniškim orodjem)

Podpis študenta/ke :

Pri tem ne pozabite, da mora biti:
1. dispozicija(i) diplomskega dela:
• izdelana v skladu in obliki s temi navodili (lahko jih uporabite kot šablono) in z navodili o izdelavi diplomskega dela, ki jih študent dobi na naši spletni strani
• priložen obrazec 'prijava teme', ki ga študent dobi na naši spletni strani
• vsebinsko dogovorjena in pred oddajo podpisana s strani mentorja
• zgoščena - dolga je lahko največ dve strani.
• napisana v 1. osebi množine, nedoločniški ali deležniški obliki
• lektorirana in
• oddana v referat FOV.
2. diplomsko delo samostojno raziskovalno delo na področju študijskega predmeta in nikakor ne le posnetek ali opis nečesa že obstoječega!

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

PONAZORILA
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 3
Slika 2: Sestavine zaključnega dela ........................................................................................ 4
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 11
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del ....................................................................... 2
Preglednica 2: Številčenje strani .............................................................................................. 7
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ............................................ 10
Opomba: Namesto skupnega kazala za vsa ponazorila lahko izdelate ločeni kazali, ki si lahko sledita na isti strani:
SLIKE
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 3
Slika 2: Sestavine zaključnega dela ........................................................................................ 4
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 11
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del ....................................................................... 2
Preglednica 2: Številčenje strani .............................................................................................. 7
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ............................................ 10

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli