Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Bekő s soavtorji (2012) uporabi naslednji primer sprotne opombe:
Večji del kmetijske proizvodnje, predvsem na jugu Italije, je še vedno neučinkovit in ne izrablja popolnoma možnosti modernizacije, ki jih ponuja evropska skupna kmetijska politika (EIU, 2008). Po podatkih Eurostat-a je italijansko kmetijstvo v letu 2009 zaposlovalo 3,9 % celotne delovne sile, kar je pod povprečjem Evropske unije (5,7 %) .

Vsako opombo pod črto zaključimo s piko. Pišemo jih z enako pisavo kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10 in obojestransko poravnavo. Razmik pred odstavkom je 0 pik in razmik za odstavkom je 0 pik.

V predlogi pisnega dela je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Sprotne opombe.

4. JEZIK IN SLOG PISANJA
Vsak pisni izdelek mora imeti ustrezen jezik in slog, zato v nadaljevanju navajamo nekaj napotkov. Pisno delo pišemo v slovenskem jeziku in le izjemoma v tujem jeziku v skladu s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del.

Eno od načel strokovnega in znanstvenega ustvarjanja je objektivnost. Da jo dosežemo v zapisanem tekstu, vedno pišemo v 1. osebi množine, čeprav so pisna dela praviloma delo enega avtorja (izjema so le skupinske seminarske naloge). Običajno pišemo v sedanjiku. Pri pisanju upoštevamo slovnična pravila, ki veljajo za slovenski jezik, zato se je pred oddajo naloge dobro posvetovati z lektorjem. Doktorska disertacija mora biti obvezno lektorirana. Kjer je le mogoče, se izogibamo uporabi tujk.

Uporabljamo pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje:
• slovnične in pravopisne napake,
• strokovno neustrezne izraze,
• neustrezen slog pisanja.
Pomembno je, da za iste pojme uporabljamo v pisnem delu identične izraze, kar pomeni, da je na primer »podjetje« skozi celotno besedilo »podjetje« in ne enkrat »podjetje«, drugič pa »organizacija«.

Glavne značilnosti pisnega dela so:
• jasnost pisnega dela,
• jedrnatost (se kaže v jasnem in strnjenem besedilu),
• povezanost (besedilo mora imeti logično povezane povedi, odstavke, poglavja in podpoglavja).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

KAZALO VSEBINE

UVOD 3
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE ZAKLJUČNIH NALOG 3
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME 3
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA 3
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE 3
2 PRAKTIČNI NASVETI ZA PISANJE ZAKLJUČNIH NALOG IN ZA PRIPRAVO ZAGOVORA 3
2.1 PREDPRIPRAVA 3
2.2 PISANJE 3
2.3 MENTORJEVI POPRAVKI 3
2.4 ZAGOVOR 3
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV 3
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA 3
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE STRANI 3
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA 3
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA 3
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI 3
3.6 OPOMBE POD ČRTO 3
3.7 POVZEMANJE IN NAVAJANJE VIROV MED BESEDILOM 3
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV 3
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah 3
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah 3
3.8.3 Elektronski viri 3
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV 3
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV 3
PRILOGE

KAZALO TABEL

Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij 3
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov 3
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 2003-2009 3
Tabela 4: Nekateri primeri povzemanja virov v besedilu 3

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 1995-2009 3

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Najava teme zaključnega projekta
Priloga 2: Prijava teme diplomske naloge
Priloga 3: Prijava teme magistrskega dela
Priloga 4: Izjava o lektoriranju
Priloga 5: Prijava zagovora zaključnega projekta
Priloga 6: Prijava zagovora diplomske naloge
Priloga 7: Prijava zagovora magistrskega dela
Priloga 8: Izjava o avtorstvu zaključnega projekta
Priloga 9: Izjava o avtorstvu diplomske naloge
Priloga 10: Izjava o avtorstvu magistrskega dela
Priloga 11: Dovoljenje za objavo zaključne naloge
Priloga 12: Izgled platnice pisnih izdelkov
Priloga 13: Notranja naslovna stran (oz. naslovna stran pri mehko vezanem izvodu)
Priloga 14: Podatki o zaključnem projektu/diplomski nalogi /magistrskem delu
Priloga 15: Prevodi podatkov o zaključnem projektu/diplomski nalogi/magistrskem delu
Priloga 16: Obrazec za oceno zaključnega projekta

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE
IN DIPLOMSKEGA DELA
Ljubljana, 2007
1
Naslov
Navodila za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela
3. izdaja
Avtorji
Silvestra Hoyer
Martin Bauer
Miroljub Jakovljević
Cecilija Lebar
Vesna Denona
Mojca Divjak
Nevenka Volavšek
Lektorica
Meta Brulec
Oblikovanje besedila
Saša Vilfan
Oblikovanje ovitka
Miroljub Jakovljević
Naklada
1000 izvodov
Založila
Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, Ljubljana
© Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.81:378.661(497.4 Ljubljana) NAVODILA za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela / [avtorji Silvestra Hoyer ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 2007 ISBN 978-961-6063-82-1 1. Hoyer, Silvestra 228719360
Ljubljana, marec 2007

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

KAZALO
1 UVOD
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
2
2.1 Naslov
2
2.2 Zahvala
2
2.3 Izvleček
2
2.4 Kazala
4
2.5 Uvod
4
2.6 Namen
4
2.7 Metode dela
4
2.8 Rezultati
5
2.9 Razprava
5
2.10 Sklep
6
2.11 Literatura in viri
6
2.12 Priloge
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
7
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
7
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
8
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
9
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
11
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
11
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
13
4.1 Platnica
13
4.2 Prvi in drugi list
13
4.3 Oblikovanje besedila
15
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
16
5 LITERATURA
17
6 PRILOGE
18
6.1 Izjava o avtorstvu
18
3
1 UVOD
Navodila so v pomoč študentom in diplomantom Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani za poenoteno pripravo seminarske naloge in diplomskega dela. Namenjena so študentom naslednjih visokošolskih strokovnih študijskih programov:
• babištvo,
• delovna terapija,
• fizioterapija,
• ortopedska tehnika,
• radiologija,
• sanitarno inženirstvo,
• zdravstvena nega.
Seminarska naloga je krajše samostojno strokovno delo, v katerem študent prouči izbrano temo. Ob tem pridobi izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela in spretnosti pisanja strokovnih del ter se pripravi za pisanje diplomskega dela.
Diplomsko delo je pisni izdelek, ki mora biti rezultat samostojnega kandidatovega dela, lahko pa tudi dela več avtorjev (če izhaja iz raziskovalnega dela), vendar mora biti jasno razviden prispevek vsakega posameznika.
Ko kandidat delo odda, mora predložiti pisno izjavo, da je njegov avtor oziroma soavtor.
V primeru objave oziroma predstavitve vsebin diplomskega dela je potrebno predhodno soglasje mentorja. Rezultati raziskav so lastnina Visoke šole za zdravstvo in projekta, v okviru katerega je raziskava potekala

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
Za vse vrste uporabljenih raziskovalnih metodologij je struktura seminarske naloge in diplomskega dela enaka. V nadaljevanju so predstavljeni elementi seminarske naloge in diplomskega dela.
2.1 Naslov
Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo vsebine. Če je treba, dodamo podnaslov. Naslov skupaj s podnaslovom naj ne bo daljši od 120 znakov oziroma 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, kemijskih formul ali drugih simbolov. Naslov in podnaslov v slovenščini prevedemo v angleški jezik.
2.2 Zahvala
Zahvala naj bo kratka. Zahvalimo se vsem, ki so pomembno sodelovali pri nastanku dela, mentorjem, sodelavcem, preiskovancem, drugim strokovnjakom, lektorju in institucijam. Zahvalimo se tudi za morebitno finančno pomoč. Natančno napišemo, za kaj se zahvaljujemo. Osebam, ki jih omenimo v zahvali, to povemo in jim pokažemo besedilo.
2.3 Izvleček
V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino izdelka. Biti mora strukturiran, kar pomeni, da ima naslednje obvezne dele: uvod, namen, metode dela, rezultate, razpravo in sklep (slika 1). Izvleček je dolg do 200 besed oziroma do 25 vrstic.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Izvleček moramo napisati v tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu, nikoli v prvi osebi ednine ali množine. V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar, kar ni omenjeno v delu.
Ključne besede napišemo v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do štirimi ključnimi besedami predstavimo vsebino. To so tudi besede, s katerimi je delo predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ vsebine. Ko jih prikličemo, je, kot bi odklenile celotno vsebino. Povzetek in ključne besede morajo biti prevedeni v angleški jezik in zapisani na novi strani.
Slika 1: Primer strukturiranega izvlečka
IZVLEČEK
Uvod: S starostjo narašča število padcev. Potreben je ustrezen način, s katerim bi laže odkrivali starostnike, ki so ogroženi pred padci. Eden je vprašalnik Ocena tveganja padcev (Hollinger in Patterson, 1992), ki bi ga lahko uporabili tudi v domovih starejših občanov. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti občutljivost in specifičnost vprašalnika Ocena tveganja padcev. Metode dela: V raziskavi o napovedovanju padcev je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, in sicer 68 žensk in 15 moških. Uporabljena je bila metoda neposrednega zbiranja podatkov v obliki pogovora ter izpolnjevanja vprašalnika. Preiskovanci so bili glede na dosežene rezultate razdeljeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so ogroženi (O), in na tiste, ki niso ogroženi (N) pred padci. Za analizo rezultatov je bila uporabljena opisna statistika, za razliko med skupinama Studentov test t in test χ2 (p ≤ 0,05). Za ugotavljanje občutljivosti in specifičnosti je bila uporabljena kontingenčna analiza 2 x 2 . Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, od tega 68 žensk (81,9 %) in 15 moških (18,1 %). Stanovalci so bili stari povprečno 80,1 ± 6,7 leta (od 67 do 99 let). Povprečni čas bivanja v domovih je znašal 4,4 ± 3,5 leta (od enega tedna do 7 let). Pri hoji jih 49 (59,1 %) ni potrebovalo pripomočka, 34 (40,9 %) pa je pripomoček potrebovalo. V skupini O je bilo 32 preiskovancev (38,6 %), v skupini N pa 51 (61,4 %). Skupini se po spolni strukturi, izobrazbi, času bivanja v domu, po povprečnem ITM ter obsegu pasu in bokov nista statistično pomembno razlikovali. V obdobju treh mesecev so bili preiskovanci glede pojavnosti padcev razvrščeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so padli (P), in na tiste, ki niso padli (NP). Padlo je 18 (21,6 %) preiskovancev, 15 žensk in 3 moški, dva iz skupine N in 16 iz skupine O. Največ padcev se je zgodilo v sobi in po kosilu. Trimesečna incidenca je znašala 21,7 %, prevalenca pa 24,1 %. Občutljivost vprašalnika za napoved padcev je znašala 0,89 (IZ = 0,67−0,9 Cool

, specifičnost pa 0,46 (IZ = 0,40−0,49). Napovedna vrednost pozitivnega izida vprašalnika je znašala 0,31 (IZ = 0,24−0,35), negativnega pa 0,94 (IZ = 0,8−0,99). Izračunani so bili še relativno tveganje za pojavnost padcev in razmerje obetov. Statistično so imeli preiskovanci iz skupine O večjo verjetnost, da bodo padli. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je vprašalnik Ocena tveganja padcev primeren za napovedovanje in s tem tudi preprečevanje padcev. Poleg stanovalcev domov starejših občanov se njegova uporabnost lahko razširi na vsa območja, kjer živijo starostniki.
Ključne besede: staranje, padci pri starostnikih, napoved pojavnosti padcev.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

B&B
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program:
Modul:

NASLOV DIPLOMSKEGA
DELA

Mentor/-ica: znanstveni naziv Ime Priimek, strokovni naziv Kandidat/-ka: Ime Priimek
Lektor/ica: Ime in priimek, prof. slov. / univ. dipl. slov.

Kranj, mesec 20xx

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju .....

Hvala g. Temu in temu iz podjetja Tega in tega za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela ... (če je pomagal tudi kdo iz podjetja).

Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledal.

Morebitne posebne zahvale ....

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

IZJAVA

»Študent/ka _____________ izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod mentorstvom __________________________.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

V povzetku v nekaj povedih povzamemo vsebino diplomske naloge: nakažemo problem in strnjeno prikažemo njegovo rešitev. Povzetek ne more biti citiran iz drugega vira, ampak ga mora diplomant sestaviti sam. Običajno ne nastane na začetku, ampak ob zaključku pisanja naloge, ko so rezultati jasni.

Povzetek naj vsebuje 10 do 15 povedi (približno polovico strani).

KLJUČNE BESEDE

- največ 5 pojmov oziroma besed, ki opredeljujejo področje dela
- s pomočjo ključnih besed bodo uporabniki sistema Cobiss nalogo lahko našli
- ....

ABSTRACT (ali: ZUSAMMENFASSUNG)

Prevod povzetka v angleščino ali nemščino – glede na to, kateri tuji jezik je kandidat poslušal.

KEYWORDS (ali: SCHLÜSSELWORTE)

- prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino
- ....
- ....

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

KAZALO

1 UVOD 1
1.1 Predstavitev problema 1
1.2 Cilji naloge 1
1.3 Predstavitev okolja 1
1.4 Predpostavke in omejitve 2
1.5 Metode dela 2
2 TEORETIČNE OSNOVE 5
2.1 Delitev naloge na poglavja in podpoglavja 5
2.2 Oblikovanje naloge 5
2.3 Sprotne opombe 7
2.4 Namen in vključevanje grafičnih elementov 7
2.5 Slog pisanja, slovnična in pravopisna pravilnost 10
2.6 Citiranje in navajanje virov med besedilom 10
2.7 Avtorstvo in avtorske pravice 12
3 OBSTOJEČE STANJE ... 13
3.1 Posnetek stanja ... 13
3.2 Kritična analiza 13
4 PRENOVA ... (ali PREOBLIKOVANJE ...) 13
4.1 Razlogi za zavrnitev diplomske naloge 14
5 ZAKLJUČKI 15
5.1 Ocena učinkov 15
5.2 Pogoji za uvedbo 15
5.3 Možnosti nadaljnega razvoja 15
5.4 Rdeča nit 15
LITERATURA IN VIRI 16
PRILOGE 18
KAZALO SLIK 18
KAZALO TABEL 18
POJMOVNIK 18
KRATICE IN AKRONIMI 18

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Predstavimo problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi. Diplomska naloga je neke vrste dokaz, da je študent med študijem pridobil dovolj teoretičnega in praktičnega znanja, spretnosti in sposobnosti, da lahko samostojno kritično razčleni nek problem iz prakse, analizira stanje in pri tem uporabi veljavno strokovno literaturo ter ustrezno raziskovalno metodo. Rezultat naloge naj bo uporaben v praksi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, ki pomeni neko novost. Zato ne more biti zgolj opis nečesa že obstoječega, zlasti če so to izdelali drugi.

Dikcija – način izražanja v diplomskem delu je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej: »Ugotavljamo, da ... Raziskujemo to in to ... Glede na to domnevamo, da ...« ipd. oziroma v trpniku – od dejanja prizadeti je osebek, vršilec pa je prislovno določilo ali pa je kar izpuščen: »Raziskava je pokazala, ugotovljeno je bilo …«
Trpnik delamo s trpnik deležnikom na -n/-t; lahko pa tudi z besedico se: izpostavljen je problem …, predpostavlja se …; opaženo je bilo …

1.2 CILJI NALOGE

Cilje naloge opredelimo konkretno: predlagati, ovrednotiti, oceniti, podati, pripraviti, izdelati, oblikovati … Izogibamo se presplošnim opredelitvam: predstaviti, obravnavati, ukvarjati se, spremljati, ugotoviti, primerjati (primerjava ni cilj, je postopek, ki pripelje do ugotovitev).

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA

Če se diplomsko delo nanaša na reševanje problema v nekem konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.

Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in organizacijsko shemo ipd.

Ne pozabiti: če v nalogi operiramo s podatki iz konkretnega okolja, moramo pridobiti pisno dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Predpostavke so izhodiščne trditve, ki temeljijo na praktičnih izkušnjah, opažanjih. Predpostavke lahko v zaključku preverimo – ali so bile pravilne ali se je izkazalo, da ne držijo.

Omejitve so lahko različne: nekatera podjetja omejujejo dostop do podatkov. V tem primeru velja premisliti o smiselnosti raziskave oziroma o preusmeritvi v neko novo smer. Če je omejitev drugačnega značaja – demografska, geografska ipd., to v uvodu k diplomski nalogi napišemo, pojasnimo, zakaj je tako, in predvidimo, kakšne bodo posledice te omejitve.

1.5 METODE DELA

Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi diplomskega dela. Pred začetkom pisanja moramo že v dispoziciji določiti način obravnavanja teme oziroma način raziskovanja. Obstaja več raziskovalnih metod, izberemo (pri tem pomaga mentor) tisto, ki je za obravnavano temo najprimernejša. Pri tem smo pozorni na cilj naloge – izberemo metodo, ki bo pomagala doseči cilj.

Nekaj raziskovalnih metod:
• induktivno-deduktivna – sklepanje od posameznega k splošnemu ali obratno – iz splošnega v posamezno. Induktivno pomeni, da iz praktičnih primerov sklepamo o teoriji oz. definiciji, opažanja posameznih primerov vodijo v splošne sklepe. O deduktivni metodi govorimo, kadar na podlagi splošnih stališč sklepamo o posameznem primeru, iz splošnih postavk se oblikujejo konkretni sklepi. Običajno se uporablja v kombinaciji;
• analitična metoda – razčlenjevanje pojave v posamezne dele in podrobno preučevanje. Tipičen primer je študij primera, kjer razčlenimo en posamezen primer;
• sintetična metoda – združevanje pojmov v višje celote. Pri tej metodi npr. opazujemo posamezne elemente procesa in jih na novo povežemo v celoto. O sintetični metodi govorimo tudi takrat, kadar povežemo znane definicije v novo vrednost, uporabno v določenem primeru;
• primerjalna metoda – primerjava pojavov med seboj;
• opisna metoda – opisovanje pojavov (to ne more biti edina uporabljena metoda, služi lahko kot teoretično izhodišče);
• metoda združevanja – kompilacije – združevanje izsledkov raziskav različnih avtorjev, uporaba citatov in izpiskov;
• metoda anketiranja – spraševanje večje skupine ljudi. Izbrati je treba veljaven vzorec (velikost skupine, starost, izobrazba in spol) in zastaviti

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

vprašanja odprtega in/ali zaprtega tipa; obvezno je treba zastaviti demografska vprašanja;
• metoda intervjuja – postavljanje odprtih vprašanj manjši skupini ljudi. Za to metodo se odločimo, kadar se problem nanaša na delovno okolje z malo zaposlenimi, kadar raziskujemo pogled posameznikov na določen problem itd. Odgovore med seboj primerjamo, povzamemo, komentiramo.

Za kakovostno izdelavo diplomske naloge ni pomembno število izbranih metod (ni jih treba »na silo« naštevati), prav pa je, da opišemo, na kakšen način smo izbrali metodo in zakaj ravno to.

Primer navedbe metode

V teoretičnem delu sta za prikaz obstoječega stanja uporabljena opisna metoda – opisano je trenutno stanje – in metoda združevanja, saj smo za določanje položaja združili teorijo, ki so jo tej problematiki napisali različni avtorji.

V praktičnem (raziskovalnem) delu je uporabljena analitična metoda, saj smo razčlenili stroškovni in finančni vidik poslovanja. V zaključku so z metodo sinteze združene glavne ugotovitve raziskovalnega dela v povezavi s teoretičnimi izhodišči.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 DELITEV NALOGE NA POGLAVJA IN PODPOGLAVJA

Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v diplomski nalogi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, zato tudi teoretičnih osnov ne smemo enostavno dobesedno prepisovati iz literature. Prav tako ne smemo iz literature direktno kopirati (skenirati) risb oziroma slik.

Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot 15 % naloge.

Nalogo delimo na poglavja in podpoglavja zato, da je preglednejša in da je že iz kazala razvidna njena struktura. Pri drobljenju na podpoglavja bodimo razumni: vsako podpoglavje naj bo zaključena celota, naj ima neko sporočilo.

Dejstva in podatki, ki jih predstavljamo, naj bodo jasno in povezano organizirani v logičnem oziroma časovnem zaporedju. Ko nizamo svoje ugotovitve ali predloge, poiščemo zanje argumente v literaturi in jih neposredno navežemo na temo naloge.

2.2 OBLIKOVANJE NALOGE

Za oblikovanje naloge velja:

Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm (robovi na izpisanih straneh so nekaj večji zato, ker se naloga pri vezavi nekoliko obreže).

Tekst
• Pisava (font): Arial (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo nalogo in se med besedilom ne menja. Tudi v grafih in tabelah uporabimo enako pisavo kot v besedilu.
• Velikost pisave:
tekst 11 točk z razmikom vrstic poljubno 1,2, obojestransko poravnano (slog: Navaden / Telo besedila oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice)
naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko (slog: Naslov 1)
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko (slog: Naslov 2)
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko (slog: Naslov3)
podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika)
opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba)
teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Glava in noga sta oblikovana kot v tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo študija: ... višješolskega strokovnega študija. V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželeno. Če je le mogoče, podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventualno navajamo le poudarjene naslove (slog: Naslov 3) brez številke.

Na naslovni strani) navedemo nivo študija: ... višješolskega strokovnega študija, program študija ter izbrani modul.

Program: Logistično inženirstvo
Modul:
Ekonomist
Modul:
Poslovni sekretar
Modul:

Slika 2: Vzorec ovitka
(Vir: Lasten)
Slika 2 prikazuje vzorec ovitka diplomske naloge. Ovitek je moder, napisi na njem poljubne barve.

2.3 SPROTNE OPOMBE

Morebitne sprotne opombe avtomatsko številčimo (Sklici/Vstavi sprotno opombo) in izpisujemo na dnu strani. V opombah navajamo dodatne informacije in pojasnila, ki tematsko ne sodijo v trenutno besedilo, zakonske podlage. Preveč opomb ni zaželeno.

2.4 NAMEN IN VKLJUČEVANJE GRAFIČNIH ELEMENTOV

Za prikaz nekega stanje je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Posnetek komentiramo tudi verbalno.

Slika 3: Naslov slike
(Vir: Lasten)

Grafične elemente uporabljamo zato, da nazorneje prikažemo vsebino. Njihov namen je torej, da podprejo argumente. Uporabljamo jih tam, kjer povedo več in bolje, kot bi lahko to povedali z besedami.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Vsi elementi morajo biti ustrezno podnaslovljeni (uporabimo funkcijo vstavljanje/sklic/napis). V besedilu vsebino, ki jo predstavlja grafični element, na kratko razložimo. Pri tem ne ponavljamo/prepisujemo podatkov, predstavljenih z grafičnim elementom, ampak jih interpretiramo – osvetlimo z drugega zornega kota in razložimo, zakaj je podatek, ki ga predstavljamo, pomemben pri predstavitvi problema oz. za dosego ciljev, ki smo si jih postavili v nalogi.

Primer:

Starostna struktura zaposlenih

Slika 4: Starostna struktura zaposlenih
(Vir: Lasten)

Primer slabega komentarja v besedilu
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da je v podjetju 43 % zaposlenih starih od 20 – 29 let, 5 % je mlajših od 20 let, 25 % je starih med 30 in 39 let, 27 % zaposlenih pa je starih od 40 do 49 let.

Primer dobrega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da prevladuje mlajša generacija, torej posamezniki, ki so se s predmetom računalništvo srečali že v srednji šoli (razlaga podatka).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli