Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Measuring organizational information systems success: new technologies and practices (str. 179-204). Hershey: IGI Global.

Članek v časopisih in revijah. Obvezni podatki so:
1. Priimek, kratica imena avtorja članka.
2. Leto izdaje revije.
3. Naslov članka.
4. Naslov revije.
5. Letnik revije.
6. Tekoča številka revije.
7. Strani: številke strani, na katerih je celoten članek natisnjen.
Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:
Priimek, kratica imena avtorja. (Leto objave). Naslov članka. Naslov revije, številka letnika (tekoča številka revije), str. od-do.
Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov revije in številka letnika revije sta v poševnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.
Primera:
Bowles, S., & Polania-Reyes, S. (2012). Economic Incentives and Social Preferences: Substitutes or Complements? Journal of Economic Literature, 50 (2), 368-425.
Hall, R. E. (1979). A Theory of the Natural Rate of Unemployment and the Duration of Unemployment. Journal of Monetary Economics, 5 (1), str. 153-169.
Spletna stran. Obvezni podatki so:
1. Priimek, kratica imena avtorja. V primeru, če vir nima avtorja, se navaja ime inštitucije, ki je vir izdala.
2. Leto objave. Če na spletni strani ni navedeno leto objave, potem navedemo leto dostopa.
3. Ime spletne strani: vsebinski naslov spletne strani.
4. Dan, mesec (izpisan z besedo) in leto dostopa.
5. Ime spletnega mesta: v celoti izpisan naziv inštitucije.
6. Spletni naslov: celotni spletni naslov, ki kaže dejansko spletno stran, na katero se sklicujemo.
Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:
Priimek, kratice imena avtorja (ali naziv inštitucije). (Leto objave). Vsebinski naslov spletne strani. Pridobljeno datum dostopa iz Ime spletnega mesta: celotni spletni naslov.
Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Vsebinski naslov spletne strani je v poševnem tisku.Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.
Primera:
EPF. (2013). Postopki in pravilniki za prijavo teme in zagovor sklepnega dela visokošoolskega strokovnega programa "Poslovna ekonomija". Pridobljeno 20. avgust 2013 iz Portal EPF: http://www.epf.um.si/studenti/Vsebina/postopek_diplomiranja_VS.aspx.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

SURS. (2013). Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, junij 2013 - končni podatki. Pridobljeno 30. julij 2013 iz Statistični urad republike Slovenije: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5606.
Zakoni. Obvezni podatki so:
1. Kratica naslova zakona.
2. Leto objave zakona.
3. Izpisan naslov zakona.
4. Uradni list RS.
5. Številka Uradnega lista, v katerem je objavljen navedeni zakon.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:
Kratice zakona. (Leto objave). Izpisan naslov zakona. Uradni list RS, številka Uradnega lista.
Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Besedilo »Uradni list RS« in številka Uradnega lista sta v poševnem tisku.
Primer:

ZJZP. (2006). Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Uradni list RS, 127/2006.

3 Oblika pisnega dela
Vsako pisno delo je z vidika oblikovanja standardizirano.
3.1 Naslovna stran platnice trdo vezanega izvoda
Na platnici trdo vezanega izvoda navedemo sledeče podatke z uporabo enojnega razmika in brez dodajanja presledka pred in za besedilom, sredinsko poravnavo in velikostjo 16 pik razen vsebinskega naslova (Slika 1):
• v prvo vrstico napišemo Univerza v Mariboru (velike črke),
• v naslednjo vrstico napišemo Ekonomsko-poslovna fakulteta (velike črke),
• 8 praznih vrstic.
• v naslednjo vrstico napišemo tip pisnega dela (z veliko začetnico in nato male črke),
• 2 prazni vrstici,
• v naslednjo vrstico napišemo vsebinski naslov pisnega dela v slovenščini (velike črke, odebeljeno, velikost 20 pik),
• na koncu strani napišemo na levi strani mesec in leto ter na desni strani ime in priimek avtorja pisnega dela.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Slika 1: Primer izgleda platnice

3.2 Notranja naslovna stran
Notranja naslovna stran trdo vezane verzije je hkrati prva stran mehko vezane verzije.

Za doktorsko disertacijo, na notranji naslovni strani navedemo sledeče podatke z uporabo enojnega razmika in brez dodajanja presledka pred in za besedilom, sredinsko poravnavo ter velikostjo 12 pik razen izjem, ki so navedene v nadaljevanju (Slika 2):
• v prvo vrstico napišemo Univerza v Mariboru (velike črke),
• v naslednjo vrstico napišemo Ekonomsko-poslovna fakulteta (velike črke),
• 10 praznih vrstic,
• v naslednjo vrstico napišemo Doktorska disertacija,
• 2 prazni vrstici,
• v naslednjo vrstico napišemo vsebinski naslov doktorske disertacije v slovenščini (velike črke, odebeljeno, velikost 18 pik),
• na koncu strani, poravnano levo, napišemo mesec in leto,
• na koncu strani, poravnano desno, napišemo:
o ime in priimek avtorja doktorske disertacije
o v naslednjo vrstico Mentor: (akademski naziv mentorja z malimi začetnicami ter njegovo ime in priimek, npr. prof. dr. Janez Novak)
o v naslednjo vrstico UDK: številka klasifikacije .

Slika 2: Notranja naslovna stran za doktorsko disertacijo

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

3.3 Oblikovanje besedila
Pri oblikovanju osnovnega besedila upoštevamo navodila, ki so opisana v sledečih podpoglavjih.
3.3.1 Velikost papirja in robovi
Pri postavitvi strani je potrebno upoštevati, da mora biti velikost papirja format A4 (21 x 29,7 cm).
V okviru priprave strani, je potrebno uporabiti naslednje nastavitve:
• robovi:
• levi rob 2,5 cm
• desni rob 2,5 cm
• zgornji rob 2,5 cm
• spodnji rob 2,5 cm
• rob za vezavo 1 cm
• usmerjenost: pokončno
• strani: Zrcalni robovi
• uporabi za: Cel dokument

3.3.2 Oblika pisave in odstavkov
Pri oblikovanju pisnih del uporabimo eno vrsto pisave skozi celotno pisno delo. Izberemo lahko eno izmed sledečih vrst pisav: Arial, Times New Roman ali Calibri.
Za celotno besedilo uporabimo barvo pisave črno in slovenski jezik. Izjemoma lahko pišemo pisno delo v tujem jeziku v skladu s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del v tujem jeziku.
Za naslovno stran in notranjo naslovno stran upoštevajte velikost črk, ki je opredeljena zgoraj.
Osnovno besedilo pišemo z velikostjo 12 pik, običajna pisava (ne krepko, ne ležeče in ne podčrtano), obojestranska poravnava brez zamikanja ter razmik pred je 0 pik in za je 12 pik (1 vrstica). Če želimo poudariti besedo ali besedno frazo, potem izjemoma uporabimo krepko in/ali ležečo pisavo. Strogo se izogibamo podčrtovanja pisave. V predlogi pisnega dela je v ta namen nastavljen slog Navaden.
Pozor: Med odstavki je vedno ena prazna vrstica (razmik 12 pik) brez zamika prve vrstice.
Za ostalo besedilo pa upoštevamo sledeče:
• Glavni naslovi (1 raven):
 velikost 16 pik,
 krepko,
 velike črke,
 leva poravnava,
 številka poglavja (brez pike za številko poglavja)
 glavni naslov je vedno na začetku nove strani in zato je razmik pred naslovom 0 pik in za naslovom 24 pik (2 vrstici).
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 1.

• Podnaslovi (2 raven):
 velikost 14 pik,
 krepko,
 z veliko začetnico,

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

 leva poravnava,
 številčenje podpoglavja (številka poglavja, pika, številka podpoglavja (brez pike za številko podpoglavja)),
 razmik pred podnaslovom je 12 pik (1 vrstica) in za podnaslovom je 12 pik (1 vrstica).
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 2.

• Podnaslovi (3 raven):
 velikost 12 pik,
 krepko,
 z veliko začetnico,
 leva poravnava,
 številčenje podpoglavja (številka poglavja, pika, številka podpoglavja, pika, številka podpoglavja (brez pike za številko podpoglavja na 3 ravni),
 razmik pred podnaslovom je 12 pik (1 vrstica) in za podnaslovom je 12 pik (1 vrstica).
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 3.

• Napisi grafičnih elementov (slik in tabel):
 velikost 12 pik,
 sredinska poravnava,
 razmik pred je 0 pik in razmik za je 6 pik,
 podrobna navodila glede napisa in ostalih sestavin grafičnih elementov so spodaj.
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Napis.

• Viri in opombe pod grafičnimi elementi (slikami in tabelami):
 Velikost 10 pik.
 Sredinska poravnava.
 Razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik. Če uporabimo opombo in vir, potem je razmik med njima 6 pik.
 Podrobna navodila glede napisa in ostalih sestavin grafičnih elementov so spodaj.
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.

• Sprotne opombe
 velikost 10 pik,
 obojestranska poravnava,
 razmik pred je 0 pik in razmik za je 0 pik,
 podrobna navodila glede oblike sprotnih opomb so spodaj.
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Sprotne opombe.
Oblikovanje pisnega dela bistveno olajšamo, če uporabimo za zgoraj navedene oblike sloge besedila. V predlogi so slogi že nastavljeni in pripravljeni za uporabo.
3.3.3 Seznami
Kadar naštevamo, uporabimo enega izmed treh vrst seznamov (Bobek, Sternad, Špička, & Deželak, 2006):

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

• Vrstični seznam uporabimo, kadar vrstni red naštevanja ni pomemben. V celotnem pisnem delu se odločimo za en tip vrstičnih oznak, ki jih striktno uporabljamo skozi celo besedilo. Položaj vrstične oznake naj bo 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm.
• Številčni seznam uporabimo, kadar je vrsti red naštevanja pomemben. Uporabimo lahko številke ali črke, vendar enotno skozi celotno besedilo. Položaj vrstične oznake naj bo 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm.
• Več ravenski seznam uporabimo, kadar naštevamo na več ravneh. Uporabimo ga tudi pri številčenju naslovov in podnaslovov. Če uporabimo več ravenski seznam za naštevanje (in ne za naslove), potem na prvi ravni uporabimo položaj oznake 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm ter tabulatorsko mesto 1,6 cm. Na drugi ravni uporabimo položaj oznake 2 cm in zamik besedila za 2,6 cm ter tabulatorsko mesto 2,6 cm. Za vsako naslednjo raven uporabimo za 1 cm več. Primer orisnega seznama je v poglavju 6.3.2 na strani 2.
Pri vseh zgoraj omenjenih vrstah naštevanja pazimo, da med uvodnim besedilom in oznakami ni prazne vrstice. Na koncu naštevanja pa je razmik za 12 pik.
Pozor 1: Če se zgodi, da je uvodno besedilo naštevanja (besedilo z dvopičjem) na eni strani in so oznake z naštevanjem na naslednji strani, potem je potrebno tudi uvodno besedilo prestaviti na naslednjo stran.
3.4 Številčenje strani in poglavij
Številčenje strani. Strani številčimo na sredini na dnu dokumenta. Naslovna stran, notranja naslovna stran, stran z zahvalo ter stran s povzetkom, ključnimi besedami, abstract-om in key words niso oštevilčene. Kazala so oštevilčena z malimi rimskimi številkami (i, ii, iii, iv …). Uvod je prva stran oštevilčena z arabskimi številkami (1, 2, 3 …). Številčenje besedila se zaključi na zadnji strani poglavja »Literatura in viri«. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi strani prilog, pri čemer pričnemo številčenje od začetka (t.j. od številke 1 dalje). Kazalo vsebine, uvod in morebitne priloge se začnejo na lihi strani s številko 1.
V predlogi pisnega dela so številke strani že nastavljene.
Številčenje poglavij. Vsa poglavja v besedilu so hierarhično urejena, kar pomeni da poglavje lahko vsebuje več podpoglavij, ta lahko vsebujejo manjša podpoglavja. Pazimo, da poglavja niso prekratka (manj kot pol strani) in ne preobširna. V primeru, da so preobširna jih poskušamo členiti v več poglavij oz. podpoglavij. V primeru, da poglavje členimo, moramo paziti, da ga razdelimo na vsaj dve podpoglavji, torej na primer podpoglavje 2.3 ne more vsebovati le 2.3.1, temveč še vsaj 2.3.2. Prav tako naslovov ne nizamo kar enega za drugim, temveč mora biti med naslovom in podnaslovom vsaj nekaj besedila.
Vsako poglavje ima svoj naslov, ki jih členimo v več ravni oziroma podravni. Naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z velikimi črkami, naslovi drugih ravni pa z malimi črkami. Vse ravni naslovov pa morajo biti oštevilčene z arabskimi številkami. Natančna navodila glede oblike naslovov poglavji in podpoglavji so opisana v rubriki Oblika pisave in odstavkov.
Pozor: Na koncu številke poglavja oz. podpoglavja pred besedilom naslova ni pike.
V predlogi pisnega dela so že nastavljeni slogi naslovov, ki vključujejo tudi številčenje naslovov.
3.5 Oblikovanje grafičnih elementov (slik in tabel)
Grafični elementi so slike in tabele, ki so pomemben element pisnih del. Za prikaz istih podatkov uporabimo ali sliko ali tabelo, nikoli ne prikažemo istih podatkov na oba načina. Odločimo se za tisti način prikaza podatkov, ki je bolj pregleden. S slikami in tabelami nazorneje prikažemo in dopolnimo

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

obravnavano tematiko. Slike in tabele morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo in morajo biti praviloma predhodno omenjene v besedilu. Poleg tega, pazimo da so v jeziku, v katerem je pisno delo (npr. če je pisno delo v slovenščini, morajo biti tudi napisi na slikah in besedilo v tabelah v slovenščini). Nanje se sklicujemo z zaporedno številko elementa. Vsako vstavljeno sliko in tabelo v pisnem delu moramo pojasniti v besedilu in se vsaj enkrat sklicevati na njo.
Pozor: V besedilu se dosledno sklicujemo na zaporedno številko slike ali tabele in se izogibamo besednih zvez kot so slika spodaj, slika zgoraj, tabela spodaj oz. tabela zgoraj.
Grafični elementi (slike in tabele) so sestavljeni iz napisa, vstavljenega elementa (slike ali tabele) ter opomb in/ali vira pod vstavljenim elementom.
Napis vključuje sledeče obvezne sestavine:
• Oznaka elementa z veliko začetnico. Z oznako Slika v napisu označimo vse grafične elemente razen tabel (grafične prikaze, fotografije, zemljevide, ilustracije itd), z oznako Tabela pa vstavljene tabele.
• Zaporedna številka z dvopičjem. Zaporedne številke grafičnih elementov tečejo skozi celotno pisno delo, zato jih v novem poglavju ne pričnemo številčiti znova.
• Vsebinski naslov z veliko začetnico.
Oblika napisa mora imeti sledeče lastnosti:
• velikost 12 pik
• barva: črna
• običajna (ne krepko, ne ležeče, ne podčrtano)
• sredinska poravnava
• razmik pred je 0 pik in razmik za je 6 pik
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Napis.
Če uporabljamo svoj dokument, potem lahko slog Napis spremenimo, da ustreza zgornjim zahtevam.
V vrstico, ki sledi napisu vstavimo grafični element in ga sredinsko poravnamo. Oblikujemo ga v skladu z navodili za slike oz. tabele v nadaljevanju. Če grafičnemu elementu sledijo opombe in/ali vir, potem nastavimo grafičnemu elementu razmik pred 0 pik in razmik za 0 pik. V primeru, da grafičnemu elementu ne sledijo opombe in/ali vir, potem nastavimo razmik pred 0 pik in razmik za 12 pik. Pomagajte si z ukazi za razmik odstavkov.
Grafičnemu elementu po potrebi sledijo opombe. Opombe vključujejo pojasnilo uporabljenih kratic in morebitne druge pojasnitve oznak.
Opombe pod grafičnimi elementi vključujejo sledeče lastnosti:
• Velikost 10 pik.
• Sredinska poravnava.
• Razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik. Če uporabimo opombo in vir, potem je razmik pred je 6 pik in razmik za je 6 pik.
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.
Grafični element se zaključi z navedbo vira, ki ima naslednje obvezne sestavine:
• oznako vira,
• dvopičje,
vb oklepaju navedemo priimek ali ime inštitucije, leto in stran v skladu z navodili navajanja literature in virov.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Različne oznake virov imajo svoj pomen:
• »Vir« pomeni, da je grafični element enak kot v izvornem viru. Npr. Vir: (Samuelson & Nordhaus, 2002, str. 378).
• »Vir podatkov« pomeni, da so podatke za izdelavo grafičnega elementa povzeli iz navedenega vira. Npr. Vir podatkov: (SURS, 2013a).
• »Prirejeno po« pomeni, da smo grafični element priredili iz izvornega vira. Npr. Prirejeno po: (Samuelson & Nordhaus, 2002, str. 215).
V primeru, da smo grafični element pripravili popolnoma samostojno (vključno z zbiranjem podatkov), potem grafični element nima vira, kot npr. zaslonska slika s programa. V tem primeru ne navajamo vira, niti ne navajamo, da je vir lastni vir.
Oblika navedb virov pod grafičnimi elementi:
• velikost 10 pik
• sredinska poravnava
• razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik
V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.
Pozor: Napis, grafični element (slika ali tabela) in po potrebi opombe in/ali vir se morajo nahajati na isti strani.
Med slike sodijo razni grafični prikazi podatkov, zemljevidi, fotografije, sheme, diagrami ipd, ki so vsak po svoje specifični in temu primerno oblikovani. Oblika tabel pa je standardizirana, zato njihovo urejanje podrobneje opredeljujemo v nadaljevanju.
Urejanje tabel
Vse tabele morajo biti enake oblike in poravnane od levega do desnega roba (100 % širina), razen če z oblikovnega vidika takšna širina ni primerna (npr. če imamo samo dva stolpca s podatki). Vsaka tabela mora imeti glavo (prva vrstica tabele), kjer je opis podatkov, ki se nahajajo v stolpcih (glej Tabela 1). Tabela lahko vključuje tudi čelo (prvi stolpec tabele) z opisom podatkov (glej Tabela 2).
Oblika tabel:
• Zunanji rob: dvojni rob.
• Notranji robovi: enojni rob.
• Glava: odebeljeno besedilo in svetlo sivo senčenje ozadja.
• Čelo: odebeljeno besedilo in svetlo sivo senčenje ozadja.
• Velikost pisave: 12 pik. V primeru, da imamo večji obseg podatkov in bi bil prikaz nepregleden in širši od 100 % širine tabele, izjemoma uporabimo velikost pisave 11 pik.
• Enojen razmik med vrsticam in brez razmika pred in za odstavkom.
• Stolpci (razen prvega) naj bodo enakih širin.
• Vsebino vseh stolpcev poravnamo na sredino, razen v primeru čela, kjer vsebino poravnamo levo.
• 100 % širine (od levega roba do desnega roba), razen če zaradi izgleda ni primerno. V tem primeru, mora biti tabela poravnana na sredino.
V predlogi pisnega dela je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Tabela.

V nadaljevanju je najprej primer tabele z glavo (Tabela 1) in nato še primer tabele z glavo in čelom (Tabela 2).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Tabela 1: Primer tabele z glavo
# Spletna stran Doseg (Slo)
1 24ur.com 779.531
2 Siol.net 608.924
3 Najdi.si 589.662
4 Rtvslo.si 567.662
5 Bolha.com 520.681
Vir: (RIS, 2013).
Tabela 2: Primer tabele z glavo in čelom
VI13/VI12 VI13/V13 VI13/XII12
ICŽP skupaj 101,9 100,0 101,4
Blago 101,5 99,7 101,1
Storitve 102,8 100,8 101,9
Opombe: ICŽP-indeks cen življenjskih potrebščin, VI13-junij 2013, VI12-junij 2012, V13-maj2013, XII12-december 2012
Vir podatkov: (SURS, 2013a).
3.6 Urejanje enačb
Enačbe zapisujemo v poševnem tisku izven besedila v samostojne vrstice. Posamezno enačbo v besedilu zaporedno oštevilčimo ter jo sredinsko poravnamo. Pred in za enačbo naredimo presledek (12 pik).
Primer:
Rešitev kvadratne enačbe poiščemo z enačbo (1)

(1)

3.7 Urejanje sprotnih opomb
Opombe pod črto oziroma sprotne opombe uporabljamo za:
• Podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo.
• Napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočamo za podrobnejšo preučitev.
• Kadar celotno podpoglavje povzemamo po določenem viru (v tem primeru v opombi pod črto navedemo tako: Povzeto po: Priimek avtorja, letnica). Pozor: Celotno podpoglavje lahko samo izjemoma povzamemo po določenem viru, v primeru, da ne obstaja več virov. Pri pripravi magistrske naloge in doktorske disertacije, povzemanje celotnih poglavij in podpoglavij po istem viru ni dovoljeno.
Pozor: Številka sprotne opombe v besedilu se mora vedno nahajati za besedo ali besedno zvezo in pred piko.
Bekő s soavtorji (2012) uporabi naslednji primer sprotne opombe:

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Večji del kmetijske proizvodnje, predvsem na jugu Italije, je še vedno neučinkovit in ne izrablja popolnoma možnosti modernizacije, ki jih ponuja evropska skupna kmetijska politika (EIU, 2008). Po podatkih Eurostat-a je italijansko kmetijstvo v letu 2009 zaposlovalo 3,9 % celotne delovne sile, kar je pod povprečjem Evropske unije (5,7 %) .
Vsako opombo pod črto zaključimo s piko. Pišemo jih z enako pisavo kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10 in obojestransko poravnavo. Razmik pred odstavkom je 0 pik in razmik za odstavkom je 0 pik.
V predlogi pisnega dela je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Sprotne opombe.

4 JEZIK IN SLOG PISANJA
Vsak pisni izdelek mora imeti ustrezen jezik in slog, zato v nadaljevanju navajamo nekaj napotkov. Pisno delo pišemo v slovenskem jeziku in le izjemoma v tujem jeziku v skladu s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del.
Eno od načel strokovnega in znanstvenega ustvarjanja je objektivnost. Da jo dosežemo v zapisanem tekstu, vedno pišemo v 1. osebi množine, čeprav so pisna dela praviloma delo enega avtorja (izjema so le skupinske seminarske naloge). Običajno pišemo v sedanjiku. Pri pisanju upoštevamo slovnična pravila, ki veljajo za slovenski jezik, zato se je pred oddajo naloge dobro posvetovati z lektorjem. Doktorska disertacija mora biti obvezno lektorirana. Kjer je le mogoče, se izogibamo uporabi tujk.
Uporabljamo pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje:
• slovnične in pravopisne napake,
• strokovno neustrezne izraze,
• neustrezen slog pisanja.
Pomembno je, da za iste pojme uporabljamo v pisnem delu identične izraze, kar pomeni, da je na primer »podjetje« skozi celotno besedilo »podjetje« in ne enkrat »podjetje«, drugič pa »organizacija«.
Glavne značilnosti pisnega dela so:
• jasnost pisnega dela,
• jedrnatost (se kaže v jasnem in strnjenem besedilu),
• povezanost (besedilo mora imeti logično povezane povedi, odstavke, poglavja in podpoglavja).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 7
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.46/12) in sklepa Senata Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru z dne _____________________ izdajam

SKLEP O IMENOVANJU KOMISIJE ZA OCENO DOKTORSKE DISERTACIJE

z naslovom ________________________________________________________________________,

ki jo je predložil-a kandidat-tka _________________________________________.

V komisijo imenujem naslednje člane:
_______________________________________________, predsednik,
_______________________________________________, menor-ica – član-ica,
_______________________________________________, somentor –ica – član-ica
_______________________________________________, član-ica.

Vsak član komisije za oceno doktorske disertacije je dolžan v roku treh mesecev od imenovanja pregledati doktorsko disertacijo in skupaj z ostalimi člani komisije podati skupno pisno poročilo o oceni doktorske disertacije in ga s predlogom o sprejemu, zavrnitvi ali morebitnih popravkih poslati v zaprti kuverti s pripisom »Ocena doktorske disertacije 'naslov doktorske disertacije' – ne odpiraj!« dekanu EPF. Član komisije lahko poda tudi ločeno mnenje.
Če član komisije zavrne sodelovanje pri oceni doktorske disertacije, mora o tem v roku 15 delovnih dni od prejema tega sklepa pisno obvestiti dekana EPF.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na Senat EPF univerze v roku 5 delovnih dni.

Dekan-ica:
Kraj in datum: ______________________ __________________________
Obvestiti:
• člane komisije,
• kandidata-tko,
• arhiv.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 8
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.46/12) in sklepa Senata Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru z dne _____________________ izdajam

SKLEP O IMENOVANJU KOMISIJE ZA ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE

z naslovom ________________________________________________________________________,

ki jo je predložil kandidat-tka _________________________________________.

V komisijo imenujem naslednje člane:
_______________________________________________, predsednik,
_______________________________________________, menor-ica – član-ica,
_______________________________________________, somentor –ica – član-ica
_______________________________________________, član-ica.

Če imenovani član komisije zavrne sodelovanje v komisiji za zagovor doktorske disertacije, mora o tem v roku 5 delovnih dni po prejemu tega sklepa pisno obvestiti dekana EPF.
Datum, kraj in ura zagovora bodo določeni naknadno (lahko se jih navede tudi, če so že znani).
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na Senat EPF univerze v roku 5 delovnih dni.

Dekan-ica:
Kraj in datum: ______________________ __________________________

Obvestiti:
• člane komisije,
• kandidata-tko,
• arhiv.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 9
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

ZAPISNIK
O ZAGOVORU DOKTORSKE DISERTACIJE

z naslovom _________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________,
naslov v angleškem jeziku _____________________________________________________________ __________________________________________________________________________________,

kandidata-ke __________________________________________________.

Zagovor je bil dne ____________ ob ________ uri v ___________________________________.

Prisotni:
Člani komisije za zagovor:
_______________________________________________, predsednik,
_______________________________________________, menor-ica – član-ica,
_______________________________________________, somentor –ica – član-ica
_______________________________________________, član-ica.

Ostali prisotni.

(Opis poteka zagovora. Vsa vprašanja, tako članov komisije kot ostalih navzočih, se zapišejo v zapisnik, pri čemer se zavede tudi ime in priimek izpraševalcev.)

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, predsednik komisije zaključi javni zagovor doktorske disertacije.
Komisija nato na tajnem posvetovanju glasuje, ali je kandidat uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo.
Po tajnem posvetovanju (in če je komisija izglasovala, da je kandidat doktorsko disertacijo uspešno zagovarjal), predsednik komisije razglasi:
»Ime in priimek kandidata, njegova strokovna izobrazba, je v svojem zagovoru doktorske disertacije tako v ustni razlagi kot tudi v odgovorih na postavljena vprašanja dokazal, da obvlada obravnavano problematiko s področja svoje teme, da si je ob študiju ustvaril svoje stališče ter da pristopa z znanstveno metodo k vprašanjem, ki jih obravnava.
Komisija za zagovor doktorske disertacije v skladu s statutom Univerze v Mariboru sprejela naslednji sklep:

znanstveni naslov, ime in priimek, strokovni naslov., rojen-a dne _____________, v kraju _______________, je dne __________________ javno in uspešno zagovarjal-a doktorsko disertacijo z naslovom ___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________
in s tem pridobil-a pravico do promocije v DOKTORJA(ICO) ZNANOSTI s področja _____________________________________________________.«

Zapisal-a:
____________________
Predsednik-ca komisije:
_____________________ Ostali člani komisije:

1._______________________, mentor-ica,

2. ______________________, somentor-ica,

3. ______________________, član-ica.

Datum: ___________________

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 10
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Številka: ____________________
Datum: _____________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.46/12) izdajam

4.1.1.1.1.1 POTRDILO O DOKTORIRANJU

______________________________ Univerze v Mariboru potrjuje, da je g./-ga.__________________
(ime fakultete)

________________________(strok. oz. znanst. naslov), rojen-a ______________v kraju__________,
(ime in priimek) (datum) (kraj)

____________, opravil-a vse obveznosti po doktorskem študiju ______________________________
(datum)
__________________________________________________________________________________
(študijski program)
in dne ____________ javno in uspešno zagovarjal-a doktorsko disertacijo z naslovom
____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

in s tem ob izpolnjevanju pogoja iz 157. člena Statuta Univerze v Mariboru pridobil-a pravico do podelitve znanstvenega naslova doktor-ica znanosti s področja ______________________________.

Potrdilo je izdano, ker promocija doktorjev še ni bila opravljena. Kandidat lahko začne uporabljati znanstveni naslov po opravljeni promociji v doktorja znanosti. Skladno z 21. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS št. 42/07 - ZUT UPB3, 126/07) je to potrdilo takse prosto.

Dekan-ica:
_________________________

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli