Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

(odločanje o doktorski disertaciji in imenovanje komisije za zagovor)
26. člen
(1) Dekan EPF po prejemu poročila o oceni doktorske disertacije le-to uvrsti na prvo naslednjo sejo Senata EPF.
(2) Senat EPF doktorsko disertacijo s sklepom sprejme, zavrne ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni oz. dopolni, za kar mu določi primeren rok, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.
(3) Če so mnenja vseh članov komisije za oceno doktorske disertacije pozitivna, Senat ne sme zavrniti doktorske disertacije razen v primeru, če za to obstajajo razlogi iz 159. člena Statuta UM.
(4) Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti, da bi z njo pridobil doktorat znanosti.

V. ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE

27. člen
(1) Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, Senat EPF na isti seji imenuje komisijo za zagovor doktorske disertacije, ki ima najmanj 3 člane in jo praviloma sestavljajo člani komisije za oceno doktorske disertacije. Dekan EPF je po funkciji praviloma član komisije.
(2) Eden od članov komisije, ki ni kandidatov mentor / somentor, je predsednik komisije. Predsednik koordinira delo komisije in ji predseduje na zagovoru doktorske disertacije.
(3) Dekan EPF pošlje sklep o imenovanju z navodili za zagovor vsem članom komisije.
(4) Če imenovani član komisije zavrne sodelovanje v komisiji za zagovor doktorske disertacije, mora o tem v roku 5 delovnih dni po prejemu sklepa pisno obvestiti dekana EPF, ta pa na naslednjem senatu predlaga drugega člana komisije. Po potrebi se posvetuje s pristojno katedro.

(čas in kraj zagovora doktorske disertacije)
28. člen
(1) Po imenovanju komisije za zagovor doktorske disertacije dekan EPF na predlog komisije in v sporazumu s kandidatom določi dan, uro ter kraj zagovora doktorske disertacije.
(2) Zagovor disertacije se mora opraviti praviloma v roku enega meseca, najpozneje pa v treh mesecih od dneva, ko je bila disertacija na podlagi pozitivne ocene sprejeta.

(objava doktorske disertacije in javnost doktorske disertacije)
29. člen
(1) Najmanj sedem dni pred dnevom zagovora doktorske disertacije objavi EPF UM na svoji oglasni deski, na spletni strani fakultete in v dnevnem časopisu ime in priimek kandidata, temo doktorske disertacije ter čas in kraj javnega zagovora z navedbo, da je disertacija pred zagovorom na vpogled v Službi za študentske in študijske zadeve in da je zagovor javen.
(2) Vpogled javnosti v doktorsko disertacijo se izvede tako, da se javnosti omogoči vpogled v nevezan izvod doktorske disertacije v času od javne objave iz prvega odstavka tega člena do zagovora.
(jezik zagovora doktorske disertacije)
30. člen
(1) Zagovor doktorske disertacije poteka v slovenskem jeziku.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

(2) Zagovor poteka v tujem jeziku v primerih, ki so določeni v aktu, ki ureja pripravo in zagovor diplomskih del vseh stopenj študija v tujem jeziku.

(potek zagovora doktorske disertacije)
31. člen
(1) Doktorska disertacija se javno zagovarja pred imenovano komisijo za zagovor doktorske disertacije. Na zagovoru je prisoten dekan ali pristojni prodekan EPF, kot član komisije za zagovor.
(2) Člani komisije za zagovor se sestanejo pred zagovorom. Predsednik komisije določi člana komisije ali strokovnega sodelavca EPF, ki bo pisal zapisnik zagovora. Predsednik komisije seznani člane komisije s potekom zagovora in jih pozove, da mu sporočijo morebitne pomisleke in zadržke glede doktorske disertacije. Če obstajajo zadržki, ki bi pomenili razlog za odvzem doktorata po 159. členu Statuta UM, komisija zagovor odpove in o tem obvesti Senat EPF. Senat na prvi naslednji seji sprejme sklep o zavrnitvi doktorata ali o načinu, kako naj kandidat odpravi ugotovljene pomanjkljivosti; določi se tudi rok za odpravo pomanjkljivosti. V slednjem primeru se popravljena doktorska disertacija vrne v postopek po 22. členu tega pravilnika.
(3) Če zgoraj navedenih zadržkov ni, predsednik komisije ob za zagovor določeni uri prične zagovor. Pri tem sporoči podatke o kandidatu, o njegovem dosedanjem znanstveno-raziskovalnem delu kakor tudi podatke o izpolnjevanju pogojev za zagovor disertacije. Član komisije za zagovor, ki ga določi predsednik komisije, prebere poročilo komisije za oceno doktorske disertacije, sklep o sprejemu disertacije in sklep o imenovanju komisije.
(4) Na poziv predsednika komisije nato kandidat ustno predstavi predmet disertacije, znanstvene metode, ki jih je uporabil, in glavne znanstvene rezultate disertacije. Predstavitev traja do 30 minut.
(5) Po zaključku kandidatove predstavitve doktorske disertacije predsednik pozove člane komisije, da kandidatu zastavijo pisna vprašanja in dajejo pripombe ter zahtevajo pojasnila v zvezi z vsebino doktorske disertacije. Vsak član komisije zastavi vsaj 3 vprašanja. Kandidat lahko odgovarja na vprašanja takoj ali po pripravi (do 45 min).
(6) Kandidat odgovarja na postavljena vprašanja in pripombe ter brani svoje znanstvene izsledke in rezultate.
(7) Predsednik komisije po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove ostale navzoče, da lahko kandidatu zastavijo vprašanja.
( Cool

Vsa vprašanja članov komisije in ostalih navzočih se zapišejo v zapisnik o zagovoru doktorske disertacije, pri čemer se zavede tudi ime in priimek izpraševalcev. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
(9) Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, predsednik komisije zaključi javni zagovor disertacije in povabi člane komisije na posvetovanje brez prisotnosti javnosti, na katerem se glasuje, ali je kandidat uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo (razen v situaciji iz 33. člena pravilnika). Možna sta samo dva izida glasovanja: »Zagovor doktorske disertacije je bil uspešen« oziroma »Zagovor doktorske disertacije je bil neuspešen.« Vzdržan ali neveljaven glas šteje kot pozitiven.
(10) Predsednik komisije javno razglasi sklep komisije in zaključi zagovor.

(izdaja potrdila o uspešno opravljenem zagovoru)
32. člen
(1) Predsednik komisije za zagovor doktorske disertacije še isti dan posreduje dekanu EPF zapisnik o zagovoru doktorske disertacije z vso dokumentacijo.
(2) EPF v primeru uspešnega zagovora kandidatu izda potrdilo o uspešnem zagovoru ob oddaji vezanih izvodov doktorske disertacije. V primeru neuspešnega zagovora dobi kandidat o tem pisno obvestilo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

(odstop kandidata od zagovora)
33. člen
(1) Če kandidat ne pride na zagovor doktorske disertacije se šteje, da je kandidat od zagovora doktorske disertacije odstopil, razen v primeru opravičljivih razlogov. O tem se poroča v zapisniku, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
(2) Predsednik komisije za zagovor o nastali situaciji pisno obvesti Senat EPF, ki odloči o upravičenosti razlogov. V primeru upravičenih razlogov se kandidatu omogoči ponovni zagovor doktorske disertacije, sicer pa se potrdi sklep komisije za zagovor o kandidatovem odstopu. V prvem primeru se določi novi datum zagovora, v primeru hude bolezni kandidata pa se sklepanje o tem odloži in se o tem obvesti UM, ki vodi evidenco doktorskih kandidatov z datumom odobritve teme.

(naknadno preverjanje samostojnosti in izvirnosti dela)
34. člen
(1) Če komisija med zagovorom disertacije spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor disertacije prekine in ga odloži za največ tri mesece. Po tem roku sprejme dokončno odločitev.

(oddaja doktorske disertacije in promocija)
35. člen
(1) Najkasneje v roku dveh tednov po uspešnem zagovoru doktorske disertacije odda kandidat v Službo za študentske in študijske zadeve 5 (pet) vezanih izvodov doktorske disertacije. Vezani izvodi so natisnjeni dvostransko na brezkislinskem papirju.
(2) Ob tem kandidat odda izjavo o soglašanju z objavo in istovetnosti tiskane in elektronske verzije (Priloga 11). Podrobnosti urejajo Navodila o pripravi in oddaji e-diplom.
(3) Dekan EPF preverja, ali so izpolnjeni pogoji za promocijo iz 157. člena Statuta UM in najkasneje v roku dveh tednov po prejemu vezanih izvodov doktorske disertacije ter po ugotovitvi,
• da so izpolnjeni omenjeni pogoji,
• da je kandidat uspešno opravil zagovor in
• da izpolnjuje pogoje za promocijo na UM,
predlaga rektorju Univerze v Mariboru, da kandidata promovira.
(4) Dekan za promocijo ne more predlagati kandidata, ki doktorske disertacije ni pripravil in zagovarjal na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru oz. v okviru njenega skupnega študijskega programa.

(menjava mentorja / somentorja)
36. člen
(1) V primeru smrti ali hude bolezni mentorja / somentorja, zaradi katere ta več ne more voditi kandidata, se kandidatu določi novi mentor / somentor, ki mora biti potrjen po istem postopku kot prvotni mentor / somentor. Postopek se začne na način, opisan v 7. in 8. členu tega pravilnika.
(2) Če ni ustreznega novega mentorja / somentorja in je delo v zaključni fazi, lahko ob soglasju Senata EPF kandidat doktorsko disertacijo napiše sam, vendar mora komisija za oceno doktorske disertacije v tem primeru imeti vsaj 5 članov.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(pričetek veljave pravilnika)
39. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po potrditvi na Senatu EPF. S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije na EPF, z dne 21. 9. 2012.

prof. dr. Samo Bobek,
dekan

Priloga 1
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Ime in priimek: Najvišji pridobljeni strokovni ali znanstveni naslov:
Vpisna številka:
Datum rojstva: Kraj rojstva:
Naslov stalnega bivališča: Naslov začasnega bivališča:

PRIJAVA TEME DOKTORSKE DISERTACIJE
Podpisani-a ___________________________________, vpisan-a na doktorski študij ______________ ____________________________________, prosim za potrditev teme doktorske disertacije.
Predlog naslova teme: ________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________
Predlog naslova teme v angleškem jeziku: ________________________________________________ __________________________________________________________________________________
Predlog mentorja-ice: _________________________________
Predlog somentorja-ice: _________________________________ (če je predlagan).
Kraj in datum:___________________ Podpis kandidata-ke: ______________________

SOGLASJE PREDLAGANEGA MENTORJA/SOMENTORJA PRI DOKTORATU
Podpisani-a mentor-ica ____________________________________, dne ______________________
izvoljen-a v naziv _______________________ za področje __________________________________,
zaposlen-a na/pri _________________________________.
Podpisani-a somentor-ica __________________________________, dne ______________________
izvoljen-a v naziv _______________________ za področje __________________________________,
zaposlen-a na/pri ________________________________.
Soglašam z mentorstvom/somentorstvom pri doktoratu kandidata-ke.
Soglašam s predlagano temo doktorske disertacije.
Kraj in datum:_______________________
Kraj in datum:_______________________ Podpis mentorja-ice:____________________________
Podpis somentorja-ice:__________________________
Priloge:
- dispozicija doktorskega dela,
- bibliografija (praviloma) z izpisom iz sistema COBISS,
- dokazila o izpolnjevanju pogojev za prijavo (v primeru, da so pogoji določeni s študijskim programom in EPF ne razpolaga z dokazili)

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 2
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.46/12) in sklepa Senata Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru z dne _____________________ izdajam

SKLEP O IMENOVANJU KOMISIJE ZA OCENO PRIMERNOSTI PRIJAVLJENE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE,

ki jo je prijavil kandidat-ka _________________________________________.

Predlog teme doktorske disertacije: _____________________________________________________
__________________________________________________________________________________
Predlagani-a mentor-ica:______________________________________________________________
Predlagani-a somentor-ica:____________________________________________________________
V komisijo imenujem naslednje člane:
predsednik-ica,
mentor-ica,
član-ica.

V skladu s 139. členom Statuta Univerze v Mariboru je komisija dolžna pripraviti svojo oceno in mnenje praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih od imenovanja in ga predložiti Senatu EPF.
Če član komisije ni pripravljen sodelovati v komisiji za oceno doktorske disertacije, mora o tem v roku 5 delovnih dni od prejema tega sklepa pisno obvestiti dekana EPF.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na Senat EPF v roku 5 delovnih dni.

Dekan-ica:
Kraj in datum: ______________________ ____________________
Obvestiti:
• člane komisije,
• kandidata-tko,
• arhiv.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 3
POROČILO KOMISIJE O OCENI PRIMERNOSTI PRIJAVLJENE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE
(naslov teme)

Kandidat-ka: ime in priimek
Predlagani-a mentor-ica: znanstveni naslov, ime in priimek, področje in trajanje izvolitve
Predlagani-a somentor-ica: znanstveni naslov, ime in priimek, področje in trajanje izvolitve
Komisija: člani komisije z navedbo področja in trajanja izvolitve ter inštitucije, na kateri so v delovnem razmerju

Mnenje o predlogu teme.
Mnenje o predlaganem naslovu teme.
Mnenje o ciljih predlagane doktorske disertacije.
Mnenje o tezi doktorske disertacije.
Mnenje o pričakovanih izvirnih znanstvenih prispevkih.
Mnenje o navedenih predpostavkah in omejitvah.
Mnenje o predvidenih metodah raziskovanja.
Mnenje o predlagani dispoziciji doktorske disertacije.
Mnenje o predlagani osnovni literaturi (s priloženim popolnim seznamom osnovne literature iz dispozicije doktorske disertacije).
Mnenje o izvirnosti in aktualnosti teme.
Mnenje o opravljenih poizvedbah.
Mnenje o utemeljitvi izvirnosti teme.
Mnenje o aktualnosti teme.
Informacija o kandidatovem-kinem dosedanjem študiju in znanstveni bibliografiji.
Predlog glede teme (vsebuje oceno, ali lahko kandidat z obravnavo teme ustvari samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini ter kateri).
Datum in podpisi vseh članov komisije.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 4
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA DOKTORSKEGA KANDIDATA

Podpisani-a __________________________________, vpisna številka _________________________

izjavljam,

da je doktorska disertacija z naslovom ___________________________________________________
__________________________________________________________________________________

• rezultat lastnega raziskovalnega dela,
• da predložena disertacija v celoti ali v delih ni bila predložena za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
• da so rezultati korektno navedeni in
• da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih.

Podpis doktorskega-e kandidata-ke:
________________________________

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 5
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

1.1.1.1.1.1 IZJAVA KANDIDATOVEGA MENTORJA/SOMENTORJA O USTREZNOSTI DOKTORSKE DISERTACIJE

Podpisani-a mentor:___________________________________________

Podpisani-a somentor/ica: ______________________________________

izjavljam, da je doktorska disertacija z naslovom

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________,

ki jo je izdelal-a doktorski-a kandidat-ka

__________________________________________________,

v skladu z odobreno temo doktorske disertacije, s Pravilnikom o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na EPF ter mojimi navodili. Doktorska disertacija predstavlja izviren prispevek k razvoju znanstvene discipline. Preveril in pregledal sem poročilo o plagiatorstvu.

Kraj in datum:_______________________

Kraj in datum:_______________________ Podpis mentorja-ice:____________________________

Podpis somentorja-ice:__________________________

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priloga 6 OBLIKA DOKTORSKE DISERTACIJE
1 Struktura pisnega dela
Struktura vsakega pisnega dela je sledeča:
• naslovna stran platnice (samo v trdo vezanem izvodu zaključnega dela),
• notranja naslovna stran,
• zahvala (ni obvezna),
• povzetek in abstract s ključnimi besedami v slovenskem in tujem (angleškem ali nemškem) jeziku (samo v zaključnih delih),
• kazalo vsebine,
• kazalo slik (če jih pisno delo vključuje),
• kazalo tabel (če jih pisno delo vključuje),
• seznam okrajšav (če jih pisno delo vključuje),
• uvod,
• jedro,
• sklep,
• seznam uporabljene literature in virov,
• morebitne priloge.
V doktorski disertaciji je izjema mesto povzetka, ki se nahaja za kazalom in pred uvodom doktorske disertacije.
V doktorski disertaciji sta v skladu s Pravilnikom o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije na EPF za morebitnimi prilogami še:
• delovni življenjepis kandidata,
• izjava, da je disertacija rezultat lastnega raziskovalnega dela in da so rezultati korektno navedeni.
Vsebina dela mora biti v skladu z naslovom. Tega se moramo zavedati že ob izbiri teme. Izberemo tako temo, da lahko najdemo primerno literaturo in vire.
Obseg celotnega zaključnega dela (od vključno poglavja Uvod do vključno poglavja Sklep):
• Doktorski program: ni omejitve.
Pri trdo vezanih izvodih zaključnih del je določena barva platnic ter barva besedila na platnicah in sicer:
• Doktorska disertacija: črna barva platnic, srebrne črke.
Za posamezno vrsto pisnih del je pripravljena predloga (angl. template), ki jo najdete na portalu Ekonomsko-poslovne fakultete, v razdelku Pravilniki za prijavo teme in zagovor sklepnega dela, v okviru posameznega študijskega programa.
Zahvalo napišemo, če se želimo posebej zahvaliti vsem tistim, ki so nam omogočili raziskavo in nam pomagali pri nastajanju pisnega dela. Zahvalo napišemo na naslednjo stran za naslovnico. Stran z zahvalo ne vsebuje številke strani, zahvala pa se nahaja na dnu strani.
V povzetku na kratko opredelimo temo, ki jo obravnavamo v pisnem delu. V povzetku na zgoščen način kratko predstavimo problem, predmet obdelave in cilj naloge. Prav tako na kratko predstavimo dobljene rezultate in sklepe. V povzetku pisnega dela ne predstavljamo eksplicitno namena, ciljev in

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

metod dela, saj to naredimo šele v uvodu. Povzetek mora biti napisan v slovenskem in tujem jeziku (angleščina ali nemščina).

Povzetek se prične na lihi strani, ki ni številčena. Naslovu Povzetek (velike črke, 16 pik) sledita dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila v povzetku je 12 pik, neodebeljeno in obojestransko poravnano. V predlogi je v ta namen nastavljen slog Navaden. Med besedilom povzetka in ključnimi besedami je prazna vrstica (12 pik). Sledi besedilo »Ključne besede:« (odebeljeno, vključno z dvopičjem). Nato sledijo ključne besede v velikosti 12 pik, neodebeljene in obojestransko poravnane. Za ključnimi besedami v slovenskem jeziku sledita dve prazni vrstici (24 pik). Naslovu povzetka v tujem jeziku (Abstract ali Zusammenfassung)(velike črke, 16 pik) sledita dve prazni vrstici. V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Besedilo povzetka in ključne besede v tujem jeziku so oblikovani enako kot v slovenskem jeziku.
Obseg povzetka:
• Doktorski program: največ dve strani za povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku in največ dve strani za povzetek in ključne besede v tujem jeziku.
Ključne besede navedemo v eni vrstici, ne uporabimo vrstičnih oznak. Običajno ključnih besed ni več kot 5 ali 6.
Kazalo vsebine je po vrstnem redu urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža strukturo in vsebinsko členitev našega pisnega dela. Po navadi ne obsega več kot tri ravni naslovov, razen pri daljših pisnih delih. Kazalo se začne s poglavjem Uvod. V kazalu niso vključeni naslovi Povzetek, Abstract/Zusammenfassung, Kazalo, Kazalo slik, Kazalo tabel in Seznam okrajšav. Kazalo oblikujem, ko je pisno delo zaključeno.

Pozor: Poglavja morajo biti sestavljena iz več kot samo enega podpoglavja.

Kazalo se vedno začne na lihi strani. Za naslovom Kazalo (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila v kazalu za naslove prve ravni (slog Naslov 1) je 12 pik in odebeljeno, za naslove druge ravni (slog Naslov 2) je 10 pik in odebeljeno ter za naslove tretje ravni (slog Naslov 3) je 10 pik in ne odebeljeno. Pri posameznih podpoglavjih znotraj poglavja je razmik med vrsticami enojen. Med glavnimi poglavji pa je razmik 12 pik. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno poglavje.
Vsako zaključno delo vsebuje kazalo slik, ki se nahaja na novi strani za kazalom vsebine. Z oznako Slika označimo vse grafične elemente razen tabel (grafične prikaze, fotografije, zemljevide, ilustracije itd). Kazalo slik vključuje napis, zaporedno številko, vsebinski naslov in številko strani.
Za naslovom Kazalo slik (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost ostalega besedila kazala slik je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno sliko.
Vsako pisno delo lahko vsebuje kazalo tabel, ki vključuje napis, zaporedno številko, vsebinski naslov in številko strani.
Za kazalom slik vstavimo dve prazni vrstici (24 pik) in nato napišemo naslov Kazalo tabel. Za naslovom Kazalo tabel (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila kazala tabel je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu tabel so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno tabelo.
Po potrebi sledi naslov Seznam okrajšav. Če v pisnem delu uporabljamo okrajšave, potem pri prvem zapisu besedne zveze le to napišemo v celoti, v oklepaju pa napišemo »v nadaljevanju« in definiramo kratico. Od tega mesta dalje v pisnem delu vedno uporabljamo definirano kratico. Če je teh kratic več in niso splošno znane, se navedejo v seznamu okrajšav, ki se nahaja za kazalom tabel.
Za kazalom tabel vstavimo dve prazni vrstici (24 pik) in nato napišemo naslov Seznam okrajšav (velike črke, 16 pik), za katerim sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila seznama okrajšav je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen.
Pisni delo je v vsebinskem delu sestavljeno iz uvoda, jedra in sklepa.
Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisnega dela in mu pojasnimo področje in opredelimo problem, definiramo namen in cilje raziskave, navedemo predpostavke in omejitve ter na kratko opišemo uporabljene metode raziskovanja.
Poglavje Uvod se nahaja na lihi strani in se začne s številko strani 1. Uvod v doktorski disertaciji mora zajemati naslednja podpoglavja:
1.1 Opredelitev problema
1.2 Cilji doktorske disertacije
1.3 Teze doktorske disertacije
1.4 Pričakovani izvirni znanstveni prispevki
1.5 Predpostavke in morebitne omejitve
1.6 Predvidene metode raziskovanja
Jedro predstavlja glavni del pisnega dela. V njem bolj podrobno in obsežneje opišemo stvari, ki smo jih na kratko zapisali v uvodu ter vse dodatno besedilo. V jedru tako podrobno opišemo izbrano temo in jo razvijamo ter pojasnjujemo. Držimo se pravila, da problem najprej predstavimo s splošnega vidika in nato logično preidemo na posamezni podrobnejši problem/pogled. Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na več smiselnih poglavij. To pomeni, da lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj navadno vsebinska poglavja členimo še na več podpoglavij (npr. 2.1). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti prekratka (manj kot pol strani) in jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega.
Sklep je obvezen del vsakega pisnega dela. Vsebuje naše sklepne misli in jedrnat povzetek vsebine naloge. Zato v tem delu pisnega dela na kratko analiziramo svoje delo, povzamemo osnovne ugotovitve in predloge, komentiramo dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedemo lastna spoznanja in odprte probleme. V sklepu prav tako potrdimo ali ovržemo hipoteze in izpostavimo probleme, s katerimi smo se srečevali pri pisanju naloge. Opozorimo lahko tudi na omejitve raziskave in na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v pisnem delu nismo storili. Nakažemo možnosti nadaljnjega raziskovanja. Sklep nikakor ne sme vsebovati slik, tabel in drugih grafičnih elementov. Obseg:
• Na doktorskem študiju vsaj 4 strani ali več.
Vsako zaključno delo vsebuje seznam literature in virov, ki se nahaja na novi strani za sklepom.
Za naslovom literatura in viri (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). Velikost besedila je 12 pik in razmik med vrsticami je enojen (slog Naslov 1). Nato navedemo seznam uporabljene literature in virov. Vsak navedek je v svoji vrstici (velikost 12 pik, obojestranska poravnava) in se konča z ločilom

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

pika. Med posameznimi navedki je ena prazna vrstica. Navedki morajo biti urejeni po abecednem vrstnem redu in oštevilčeni z arabskimi številkami.
Podrobnejša navodila za pripravo seznama literature in virov in navajanje literature v besedilu so navedena v nadaljevanju.
Priloge sestavljajo samostojno poglavje in so zadnja in neobvezna sestavina pisnega dela ter se začnejo na lihi strani za seznamom literature in virov. Pod priloge sodi vse tisto gradivo, ki ga zaradi obsežnosti v besedilu ni bilo mogoče predstaviti in ki bistveno doprinese h kakovosti in celovitosti pisnega dela.
Če je prilog več, potem na prvi strani prilog sledi kazalo prilog. V tem primeru za naslovom Priloge (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez številke. Velikost ostalega besedila kazala prilog je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno prilogo.

2 Navajanje literature in virov
Za vsako misel, ki jo povzemamo po drugem viru ali virih, je potrebno korektno navesti, iz katerega vira je povzeta. Vse vire, ki so uporabljeni in navedeni v besedilu, je potrebno zapisati v seznamu literature in virov. V seznamu morajo biti navedeni izključno viri, ki so dejansko uporabljeni. Viri morajo biti navedeni v besedilu in v seznamu popolno in točno, kajti pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost dela in kratijo avtorske pravice.
Za izdelavo pisnega dela mora študent poiskati, zbrati in pregledati literaturo in vire, ki so že napisani in objavljeni na področju, ki ga obdeluje v raziskavi. Literatura in viri so lahko zelo različni. Uporabi se znanstvena in strokovna literatura, statistični in drugi uradni podatki, dokumenti, ki jih dobimo v organizaciji (interno gradivo), članki iz različnih revij in časopisov ter spletni viri. V literaturi in virih ustrezno upoštevamo tuje ter domače vire.
Pozor: Kadar uporabimo dobesedni navedek, je to potrebno ustrezno označiti v dobesednem navedku (z narekovaji). Sklicujemo se na vse avtorje in inštitucije, katerih besedila in podatke smo pri svoji raziskavi uporabili oz. povzeli. Literaturo in vire navajamo sproti v besedilu in seznamu literature in virov. Vsa literatura in viri s seznama morajo biti vsaj enkrat uporabljeni v besedilu. Prav tako mora veljati, da je vsaka navedba literature in virov v besedilu zavedena tudi v seznamu literature in virov.
Pri navajanju literature in virov v seznamu moramo biti pozorni na uporabo ločil in poševni tisk.
Literaturo in vire navajamo po standardu APA .
2.1 Navajanje literature in virov v besedilu
Literatura in viri morajo biti navedeni v besedilu. Uporabljamo tri načine:
1. Sklicevanje neposredno na avtorja. V tem primeru napišemo priimek avtorja oz. ime inštitucije ter v oklepaju letnico in stran. Če sta avtorja dva, potem navedemo oba priimka. Če jih je več, lahko navedemo priimek prvega avtorja s pripisom »s soavtorji«, ali v skladu z APA standardom izpišemo do pet priimkov avtorjev. Če je avtorjev šest ali več, potem moramo navesti priimek prvega avtorja s pripisom »s soavtorji«.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Primeri:

Mankiw (2007, str. 431) definira javni dolg kot …

SURS (2013) je v juniju 2013 zabeležil letno rast cen življenjskih potrebščin v višini 1,9-odstotka.

Samuelson in Nordhaus (2002, str. 43) navajata osnovne elemente ponudbe in povpraševanja.

Bobek s soavtorji (2003, str. 55) predstavlja tipe prelomov odseka v Wordovi datoteki. Ali Bobek, Sternad, Špička in Deželak (2006, str. 55) predstavlja tipe prelomov odseka v Wordovi datoteki.

2. Sklicevanje na avtorja v oklepaju. Na koncu povedi ali odstavka v oklepaju navedemo priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številko strani. Ta navedba se nahaja na koncu povedi pred piko. Če sta avtorja dva, potem navedemo oba priimka. Če jih je več, navedemo priimek prvega avtorja s pripisom »idr.« ali »in drugi« ali »et al.«, kot npr. (Bobek idr. 2003, str. 55) ali (Bobek in drugi 2003, str. 55) ali (Bobek et al. 2003, str. 55). APA standard dovoljuje izpis do pet priimkov avtorjev. Odločimo se za katerega koli od navedenih načinov navajanja večih avtorjev, vendar moramo striktno uporabljati samo en način skozi celotno besedilo.
Primeri:

Javni dolg je akumulacija preteklega zadolževanja (Mankiw 2007, str. 431).

V Sloveniji je bila zabeležena 1,9 % inflacija v juniju 2013 (SURS 2013).

Osnovni dejavniki krivulje povpraševanja so (Samuelson & Nordhaus 2002, str. 43):
• povprečni dohodek,
• število prebivalcev,
• cene povezanih dobrin,
• okusi in
• posebni vplivi.
Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek idr. 2003, str. 56).
Ali
Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek in drugi 2003, str. 56).
Ali
Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek et al. 2003, str. 56).
Ali
Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek, Sternad, Špička, & Deželak, 2006, str. 56).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Pozor: V besedilu se obvezno sklicujemo samo na priimek avtorjev ali imena inštitucij, leto objave in strani. Vsi ostali podatki sodijo v posamezno navedbo v seznamu literature in virov. Namen kratke navedbe v besedilu je, da najdemo vir v seznamu literature in virov. Vse vire (tudi spletne) v besedilu navajamo na enak način, kot navedeno zgoraj. Šele v seznamu literature in virov je razvidno za kakšen vir gre (knjiga, članek, spletni vir …). Namen podrobne navedbe v seznamu literature in virov pa je, da najdemo originalen vir.
3. Posredno sklicevanje na vir. Če povzemamo besedilo iz vira (sekundarni vir), ki navaja drugi vir (primarni vir), je potrebno primerno navesti oba vira. Najprej navedemo primarni vir, nato napišemo »povzeto po« ter navedemo sekundarni vir. V seznamu literature in virov se nato navede primarni in sekundarni vir.
Primer:
Hall (1979, povzeto po Mankiw 2007, str. 160) je razvil dinamični model trga dela, ki prikazuje tokove odpuščanja in zaposlovanja delavcev v gospodarstvu.
Dinamični model trga dela kaže tokove odpuščanja in zaposlovanja delavcev v gospodarstvu (Hall 1979, povzeto po Mankiw 2007, str. 160).
Kadar se ista literatura ali vir izjemoma uporablja večkrat zaporedoma v strnjenem besedilu, so lahko po prvem navajanju vira naslednja navajanja poenostavljena, tako da navedemo (prav tam, 127) ali (ibid., 145).
Kadar navajamo več literature ali virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, moramo to označiti tako, da ob letnici napišemo črke a, b, c, in tako naprej. Oznake a, b, c itd. si sledijo po vrstnem redu navedb v besedilu. Enak vrstni red mora biti uporabljen tudi v seznamu literature in virov.
Primer:
(SURS, 2013a), (SURS, 2013b), (SURS, 2013c)

Dobesednega citiranja se praviloma izogibamo, razen v primerih, če gre za kakšno zelo natančno definicijo ali znano misel. Pri dobesednem citiranju je pomembno, da dobesedno citirane misli vedno pišemo v narekovajih.
2.2 Navajanje literature in virov v seznamu
Sestavni del vsake naloge je enotni seznam literature in virov, ki smo jih uporabili v besedilu. Seznam uporabljene literature in virov se nahaja za sklepom, kot je razvidno iz teh navodil.
V poglavju z naslovom »Literatura in viri« so navedena uporabljena avtorska dela in viri, ki si sledijo po abecednem vrstnem redu. Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko rastoče, po letnici izdaje.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Pozor: Namen kratke navedbe v besedilu je, da najdemo vir v seznamu literature in virov. Zato se vsaka posamezna navedba v seznamu literature in virov mora pričeti z enako besedo (priimek avtorja ali ime organizacije), kot je bila navedena v besedilu.
Knjige in druga samostojna dela. Obvezni podatki so:
1. Priimek, kratica imena avtorja. V primeru, da vir nima avtorja, se navaja ime inštitucije, ki je vir izdala.
2. Leto objave
3. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela
4. Mesto objave
5. Založba, ki je knjigo izdala.
Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:
Priimek avtorja, kratice imena avtorja (ali naziv inštitucije). (Leto). Naslov knjige oz. drugega samostojnega dela. Mesto: založba.
Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov knjige oz. drugega samostojnega dela je v poševnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.
Primeri:
Mankiw, G. N. (2007). Macroeconomics (6 izd.). Harvad University: Worth Publishers.
Samuelson, P. A., & Nordhaus, W. D. (2002). Ekonomija. Ljubljana: GV Založba.
Bobek, S., Sternad, S., Špička, H., & Deželak, Z. (2006). Pripomočki za osebno rabo. (S. Sternad, Ured.) Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Samostojno poglavje v knjigi. Obvezni podatki so:
1. Priimek, kratica imena avtorja poglavja.
2. Leto objave knjige (publikacije).
3. Naslov poglavja.
4. Urednik: Priimek, ime urednika.
5. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela.
6. Strani: navedemo strani, ki jih obsega poglavje v knjigi.
7. Mesto objave.
8. Založba.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:
Priimek, kratica imena avtorja. (Leto objave knjige (publikacije, zbornika)). Naslov poglavja. V začetnice imena in priimek urednika (Ured.), Naslov knjige (str. od-do). Kraj: Založba.
Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela je v poštevnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.
Primer:
Sternad, S., & Bobek, S. (2012). Enterprise resource planning acceptance model (ERPAM): extended TAM for ERP systems in operational phase of ERP lifecycle. V Z. Belkhamza, & A. S. Wafa (Ured.), Measuring organizational information systems success: new technologies and practices (str. 179-204). Hershey: IGI Global.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli