|
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 14 Nov 2012 17:46 Naslov sporočila: Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Dispoz |
|
|
Interna gradiva organizacij
Merkur d.d. (2008). Sistemizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno gradivo). Kranj: Merkur d.d.
Spletne baze, enciklopedije, slovarji in podobno
Economics. (b.l.) V Encyclopædia Britannica online. Najdeno 16. marca 2009 na spletni strani
http://student.britannica.com/comptons/article-9274118/economics
Poslovna aplikacija. (b.l.) V iSlovarju. Najdeno 12. januarja 2009 na spletni strani
http://www.islovar.org/izpisclanka.asp?id=7980
Televizijska ali radijska oddaja
Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Opomba: APA sistem sicer zahteva navedbo priimka in prve začetnice imena producenta ali izvršnega
producenta. Ker so v Sloveniji dostopni samo podatki o uredniku ali odgovornem uredniku, smo to vodilo
ustrezno prilagodili.
Gradiva na zgoščenkah, videokasetah, avdiokasetah in podobno
Bergmann, P.G. (2006). Relativity. V Encyclopaedia Brittanica [zgoščenka]. Chicago: Encylopaedia Brittanica.
Lipičnik, B. (2004). Ravnanje z ljudmi pri delu. Skripta in vodnik po predmetu Človeški viri in ravnanje z njimi
[zgoščenka]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Zakonodaja
Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS št. 42/2006, 60/2006 popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-
ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009; Odl. US: U-I-268/06-35.
Zakon o sodnem registru. Uradni list RS št. 54/2007-UPB2, 65/2008.
Obligacijski zakonik. Uradni list RS št. 97/2007-UPB1.
13/19
4. Jezik in slog pisanja
Temeljne zahteve in vodila
Zaključno nalogo običajno pišemo v 1. osebi ednine, lahko tudi v 1. osebi množine. Odločimo se bodisi za
en bodisi za drug način pisanja in ga dosledno uporabljamo v celotnem besedilu.
Pri pisanju upoštevamo slovnična in stilistična pravila, ki veljajo za slovenski jezik. Kjer je to mogoče, se
izogibamo uporabi tujk. Strokovne izraze smo pogosto primorani prevajati sami, še posebej v primerih, ko
imamo opravka z novim strokovnim in/ali znanstvenim področjem, ki v domači literaturi še ni ustrezno
obdelano. Vendar pa so za mnoga strokovna področja na voljo bodisi terminološki slovarji bodisi prevodi
t.i. temeljnih referenčnih del (podrobnejše informacije in spletne povezave najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta).
V literarnih delih si pisci prizadevajo vtisniti pečat z iskanjem osebnega, neposnemljivega sloga pisanja. V
strokovnih tekstih se skušamo temu izogibati. Enako velja tudi za pretirane čustvene izlive ter empirično
neutemeljene vrednostne sodbe v stilu rumenega tiska. Ohraniti kaže trezno glavo in kritično distanco do
obravnavane problematike (poistovetenje s predmetom preučevanja nas lahko hitro zavede v
pristranskost) ter se izogibati besednih zvez »kot je znano«, »vsi se strinjajo«, »vsakdo ve« in podobno, pa
tudi rabe pasiva: »se sklepa«, »se analizira«, »se dobi«.
Tekst naloge načeloma dosledno pišemo v sedanjiku (»prikažem«, »preizkušam«, »avtorji prikazujejo«,
»avtorji opisujejo« in ne »sem prikazal«, »bo preizkusil« … ).sdgdsfgdsfgdsgdf |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 15 Nov 2012 09:36 Naslov sporočila: Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Dispoz |
|
|
Za iste stvari uporabljamo v nalogi identične izraze (»podjetja« so »podjetja« in ne enkrat »podjetja«, drugič
»organizacije«, tretjič »gospodarske družbe«).
Neupoštevanje slovničnih in stilističnih pravil slovenskega knjižnega jezika lahko pripelje do težav pri
komuniciranju s svetovalcem ali celo do zavrnitve zaključne naloge (na vseh stopnjah študija imajo
ocenjevalci pravico, da zaradi tehničnih in jezikovnih pomanjkljivosti zahtevajo razvez naloge). Zato se
velja pred oddajo naloge v oceno temeljito posvetovati z lektorjem.
Temeljna vodila pri pisanju zaključne naloge so jasnost, razumljivost in jedrnatost. Nejasnost besedila je
največkrat odsev neurejenih misli v piščevi glavi. Zapletanje v predolga opisovanja (t.i. verbalizme) je
neracionalno in jemlje čas tako piscu kot bralcu, dodatno pa pogosto povsem zakrije temeljno sporočilo
zaključne naloge.
Uporaba kratic
Pri pripravi besedil s področja ekonomije in poslovnih ved se rabi kratic skoraj ni mogoče izogniti, čeprav
je s slogovnega vidika to dvorezni meč:
− Prepogosto pojavljanje kratic prispeva k nerazumljivosti besedila oziroma njegovi razumljivosti samo
za posvečene.
Ilustrativni primer
SURS, UMAR, BS in SKEP so le nekatere med inštitucijami, ki v RS redno objavljajo ocene letne stopnje
inflacije, izračunane na osnovi ICŽP.
14/19
− Opustitev uporabe kratic prispeva k nepreglednosti in razvlečenosti posameznih stavkov oziroma
celih odstavkov besedila.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin pripravljajo poleg Statističnega
urada Republike Slovenije še nekatere druge državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in
razvoj ter Banka Slovenije. Urad za makroekonomske analize in razvoj tovrstne ocene navadno objavi v
Pomladanskem poročilu ter Jesenskem poročilu. Obe publikaciji sta v strokovni javnosti zelo cenjeni.
Poleg njiju izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj še vrsto drugih del. Njihov sistematičen
pregled najdemo na spletnih straneh Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Pretiravanje v eno ali drugo smer je torej škodljivo; poiskati je potrebno pametno ravnovesje. Včasih je
mogoče kratice nadomestiti s smiselnim krajšanjem uradnega termina ali naziva.
Ilustrativni primer
Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju Urad) izdaja dve v strokovni javnosti zelo
cenjeni publikaciji: Pomladno poročilo ter Jesensko poročilo.
Seveda pa to ni mogoče, kadar v istem stavku navedemo dve instituciji, za kateri bi lahko uporabili krajše
poimenovanje »Urad«.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije pripravljajo poleg Statističnega urada Republike Slovenije še nekatere druge
državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in razvoj.
V tem primeru je vsekakor smiselna uporaba kratic; za mnoge (MNZ, SURS in podobno) je mogoče
domnevati, da jih iz dnevnega tiska pozna tudi širša javnost.
Pri razlagi pomena kratic imamo dve možnosti:
− V besedilu razložimo pomen posamezne kratice na mestu, kjer se prvič pojavi.
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS),
najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter Statistične informacije.
− Pomen posamezne kratice razložimo v nanjo vezani opombi, ko se prvič pojavi v besedilu (tej
možnosti se skušamo v praksi priprave zaključne naloge na Ekonomski fakulteti izogibati).
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja SURS1, najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter
Statistične informacije.
___
1 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
Če v besedilu uporabljamo veliko število kratic, je smiselna priprava seznama kratic z ustreznimi
pojasnili, ki je lahko samostojna priloga zaključne naloge.
15/19
5. Citiranje in prepisovanje (plagiarizem)
Ločnica med citiranjem in plagiarizmom je v zaključnih nalogah pogosto zelo tanka, študentom na vseh
stopnjah študija pa včasih tudi zelo težko razumljiva. Namesto da bi kreativnost uporabili za izboljšanje
osebnega raziskovalnega prispevka, jo izkažejo pri iskanju (včasih celo kupovanju) že izdelanih, na matični
ali sorodnih institucijah že predloženih in ocenjenih seminarskih nalog ali celo zaključnih nalog višjih
stopenj študija. Za takšna dejanja opravičila ni. Enako velja tudi za dobesedno prepisovanje tujih del brez
navedbe vira: gre za povsem jasen primer plagiarizma, tj. kraje tuje intelektualne lastnine, za katero so po
določilih relevantnih pravilnikov za posamezno stopnjo študija določene ustrezne sankcije.
V zaključni nalogi je potrebno avtorsko besedilo (misel, spoznanje, idejo, podatke, ilustracije in podobno)
jasno in nedvoumno ločiti od tujega besedila, tujih spoznanj, podatkov, ilustracij itd.
Pri tem imamo na voljo dve možnosti:
1. Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s svojimi
besedami. Uporabimo lahko enega od naslednjih dveh načinov:
– Priimek avtorja dela omenimo v besedilu, v oklepaj pa vstavimo letnico in – zaradi lažje
sledljivosti – stran (navedba strani v sistemu APA sicer ni obvezna). Določilo velja tudi v primeru,
kadar je navedeno delo plod dveh avtorjev. Če navajamo delo treh, štirih ali petih avtorjev,
zapišemo ob prvi omembi dela v besedilu priimke vseh avtorjev, pri nadaljnjih omembah pa samo
priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo latinsko okrajšavo et
al. (et alii = in drugi). Če navajamo delo šestih ali več avtorjev, že pri prvi omembi v besedilu
zapišemo samo priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo
latinsko okrajšavo et al.
Ilustrativni primeri
Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
Ograjenšek in Bisgaard (1999, str. 2) menita, da je kakovost storitev za podjetja pomemben vir dolgoročne
konkurenčne prednosti.
Beauregard, Mikulak in Olson (1992, str. 9-13) podrobneje predstavljajo prispevke vodilnih avtorjev na
področju celovitega obvladovanja kakovosti. ... ... ... Navedeno trditev je torej mogoče utemeljiti z
razmišljanjem Beauregard et al. (1992, str. 35).
– Če imamo na seznamu literature več del istega avtorja (istih avtorjev) iz istega leta, jihsdfsdfsdfweterghdfghfhgfhdfhfhdfhg
razporedimo po abecedi, za letnico pa dodamo tekočo črko. Naslednji ilustrativni primer se
nanaša na situacijo, ko imamo na seznamu literature tri dela Umberta Eca iz leta 2003, od katerih
je citirano delo po abecedi ravrščeno na drugo mesto.
Ilustrativni primer
Eco (2003b, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
– Kadar v tekstu povzemamo ugotovitve iz dveh ali več del istega avtorja, navedbe letnic v oklepaju
ločimo z vejico |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 17 Nov 2012 13:12 Naslov sporočila: Tehnična navodila za pisanje magistrske naloge Ekonomska fak |
|
|
Ilustrativni primer
Kot ugotavlja Deshpande (1999, 2000), je razlogov za takšno stanje več.
– V primeru, da navajamo deli dveh avtorjev z enakim priimkom, zapišemo v besedilu tudi
začetnico/začetnici njunih imen.
Ilustrativni primer
J. Smith (2003) in F.W. Smith (2005) sta mnenja, da je proces pisanja zaključne naloge izjemno utrujajoč.
– Če avtorja v besedilu ne omenjamo, navedemo njegov priimek, letnico in stran v oklepaju na
koncu povzetega besedila. Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot
dveh avtorjev.
Ilustrativni primeri
V idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo
takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov (Eco, 2003, str. 46).
Kakovost storitev je za podjetja pomemben vir dolgoročne konkurenčne prednosti (Ograjenšek &
Bisgaard, 1999, str. 2).
Cilji vsakega podjetja morajo biti razumevanje, nadzorovanje in zmanjševanje variabilnosti v proizvodih in
procesih (Beauregard et al., 1992, str. 35).
Opomba: Kadar navajamo priimka dveh soavtorjev v tekstu, ju povežemo z besedico »in«: Ograjenšek in
Bisgaard menita … Kadar pa njuna priimka navajamo v oklepaju, ju povežemo s simbolom »&«: kot v
zgornjem primeru. Določilo smiselno velja tudi za navajanje priimkov treh, štirih ali petih avtorjev, če so v
besedilu omenjeni samo enkrat (če so omenjeni večkrat, pri drugi in vseh nadaljnjih navedbah izpišemo –
kot že vemo – samo priimek prvega avtorja ter latinsko okrajšavo et al.).
− Če se v istem stavku ali odstavku sklicujemo na dve ali več različnih publikacij, navedemo relevantne
bibliografske reference v oklepaju na enak način, kot si sledijo na seznamu literature in virov, in jih
ločimo s podpičjem.
Ilustrativni primer
Nenehno učenje je tista gonilna sila, ki organizaciji v nemirnem in nestalnem poslovnem okolju omogoča,
da ostane prilagodljiva in fleksibilna (Sorenson, 2003; Tucker et al., 2007).
2. Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti besedilo
povsem identično originalu, navedba strani pa je v tem primeru obvezna. Če je v originalu uporabljena
poševna pisava, jo moramo uporabiti tudi mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali
stavkov, moramo to tudi označiti s tremi pikami med oklepaji. Dobesednega navajanja seveda ne
uporabljamo v vsakem odstavku zaključne naloge, saj le-ta ne sme postati »kolaž« dobesednih navedb
iz različnih del.
Ilustrativni primer
Eco (2003, str. 46) pravi takole: »Po mojem je idealno, če si nalogo (in mentorja) izberete proti koncu drugega
letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih
še niste naredili izpitov.«
17/19
Kadar imamo opravka z naštevanjem, omenimo ime avtorja v spremnem besedilu, ne pa pri zadnji alineji.
Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot dveh avtorjev.
Ilustrativni primer napačnega navajanja
Potočnik razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo (2000, str. 161).
Ilustrativni primer pravilnega navajanja
Potočnik (2000, str. 161) razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo.
Ali lahko v zaključnih nalogah kot referenčne navajamo zaključne naloge drugih avtorjev? Lahko, vendar
izključno v primeru, da navajamo originalna avtorska spoznanja kolegov (npr. rezultate empiričnih
raziskav). Nikakor pa nam njihove zaključne naloge ne smejo služiti kot osnova, na kateri bomo npr.
razdelali lasten kritični pregled literature.
In kako je z rabo t.i. sekundarnih referenc? Če je le mogoče, se njihovi rabi izognemo in skušamo
pridobiti primarno referenco, torej originalni prispevek navajanega avtorja. Če res ne gre drugače, pa se
zgledujemo po spodnjem ilustrativnem primeru (pri čemer opozarjamo na dejstvo, da je Kotlerjevo delo
tako splošno znano, da je v tem primeru uporaba sekundarne reference povsem nesprejemljiva).
Ilustrativni primer rabe sekundarne reference
Kotler (v Mohr, Webb, & Harris, 2001, str. 47) opredeljuje družbeno odgovornost kot sistematično
delovanje institucije v smeri vzdrževanja in izboljševanja porabnikove ter splošne družbene dobrobiti.
Odgovor na vprašanje, kako je z navajanjem bibliografskih referenc v opombah, je podan v naslednji
točki. Na tem mestu velja ponovno poudariti, da se na Ekonomski fakulteti pisanju t.i. dokumentarnih
opomb, ki vsebujejo bibliografske reference, izogibamo.
Pri navajanju elektronskih del znanih avtorjev tako veljajo enaka pravila kot pri navajanju pisnih del. Ker
so strani v elektronskih knjigah in člankih navadno oštevilčene, je v besedilu mogoče tudi sklicevanje na
točno določeno stran.
In če je avtor organizacija? Problem t.i. korporacijskega avtorja se pojavlja tako pri rabi tiskanih
publikacij kot tudi pri navajanju elektronskih virov. Gre za:
− zakonodajne vire:
Ilustrativni primeri
1. Imamo uradno prečiščeno besedilo:asdgsdggewghgfngfngngfn |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 19 Nov 2012 09:17 Naslov sporočila: Tehnična navodila za pisanje magistrske naloge Ekonomska fak |
|
|
Čeprav je Zakon o sodnem registru doživel celo vrsto sprememb, se v tekstu nanj ne sklicujemo takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, št. 91/2005, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14,
114/2005-UPB1, 42/2006-ZGD-1 (60/2006 popr.), 33/2007, 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju
ZSReg) …
ampak takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) …
Izpustimo torej vse navedbe pred drugim uradno prečiščenim besedilom (UPB2):
Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) v 4. členu določa
podatke, ki se vpisujejo v sodni register. V 16. členu ZSReg je določena prepoved revizije zoper
pravnomočno sklep o vpisu.
2. Uradno prečiščenega besedila še nimamo:
V tem primeru v tekstu navedemo vse relevantne dokumente, v katerih so vsebovane spremembe:
… Zakon o dohodnini (Ur.l. RS, št. 117/2006, št. 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-
260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, v nadaljevanju ZDoh-2) …
Če v tekstu razpravljamo samo o izbranih spremembah zakona, navajamo vse relevantne zakonodajne dokumente do
vključno tistega, ki vsebuje spremembo, o kateri razpravljamo.
− spletne strani dane organizacije:
Ilustrativni primeri
Pregled prodajnih mest je na voljo na spletni strani podjetja Mercator (Prodajna mesta, 2008).
Na spletni strani podjetja je mogoče dostopati tudi do Mercatorjevega zaposlitvenega portala (M Kariera –
Zaposlitveni portal, 2009).
In kako se v tekstu sklicevati na informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjujev in/ali anket? Tako
intervjuji kot ankete sodijo med metode zbiranja primarnih podatkov. V tekstu navajamo odgovore iz
intervjujev in anket bodisi dobesedno v navednicah bodisi smiselno povzete. Obširnejši povzetki ali celo
popolni transkripti (prepisi posnetkov) sodijo med priloge, njihovo vključevanje na seznam literature in
virov pa ni potrebno.
6. Pisanje opomb
Razlikujemo med naslednjimi vrstami opomb:
− dokumentarnimi, ki so bibliografske reference na vir, iz katerega je privzeto besedilo ali misel in se
jim na Ekonomski fakulteti dosledno izogibamo;
19/19
Ilustrativni primer
___
1 Umberto Eco, Kako napišemo diplomsko delo. Ljubljana : Vale-Novak, 2003. 266 str.
− pojasnjevalnimi, ki podajo opredelitev strokovnega termina, razlago kratice, napotilo na eno od
naslednjih poglavij dela in podobno;
Ilustrativni primeri
___
1 Hagan (1994, str. 21) opredeljuje trženjsko specifikacijo kot izhodišče za načrtovanje in razvoj novega
proizvoda ter pripravo proizvodne specifikacije.
2 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
3 O tej problematiki bo več govora v tretjem poglavju diplomskega dela.dfhgjhjkllkjčkjč.klčklsdfertret |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 02 Dec 2012 14:40 Naslov sporočila: Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni o |
|
|
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
1
NAVODILA ZA TEHNIČNO OBLIKOVNI
IZGLED MAGISTRSKIH DEL
I. SPLOŠNO O MAGISTRSKEM DELU
Magistrsko delo na 2. stopnji študija podjetništva na VŠP se pripravi skladno s Pravilnikom o
magistrskem delu in Navodili za tehnično oblikovni izgled magistrskih del.
II. TEHNIČNO OBLIKOVNA NAVODILA ZA PISANJE
S pomočjo teh navodil urejamo tehnično oblikovni izgled magistrskega dela na 2. stopnji
študija VŠP.
2.1 Jezik magistrskega dela
Magistrsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku oziroma s soglasjem senata v
angleškem jeziku. Delo mora biti jezikovno neoporečno in pregledano s strani lektorja.
2.2 Obseg magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti napisano z računalnikom na belem papirju formata A4 z robovi
besedila:
zgornji 20 mm
spodnji 20 mm
levi 30 mm
desni 20 mm.
Delo praviloma najmanj 5 in največ 6 avtorskih pol (1 pola = cca. 30.000 znakov) oz. 80-96
strani, kar ne vključuje prilog. Tisk besedila je enostranski, zato je štetje enako kot štetje
strani. Razmaki med vrsticami so 1,5. Poravnava vrstic je obojestranska. Prva vrstica
odstavkov naj bo zamaknjena v desno za 0,75 cm.
2.3 Pisava magistrskega dela
Najprimernejše so pisave tipa Times New Roman:
- pisava besedila je v običajnem slogu (normal), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov tabel, grafov in slik je v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti
11
- pisava naslovov poglavij (1) je z velikimi tiskanimi črkami v poudarjenem slogu (bold),
črne barve in velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij prve ravni (1.1) je z velikimi tiskanimi črkami, črne barve in
velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij druge ravni (1.1.1) je z malimi črkami v poudarjenem slogu
(bold), črne barve in velikosti 12
2.4 Vezava magistrskega dela
Delo naj bo vezano v umetno usnje, platno ali drug ustrezen material. Barva platnic je modra,
barva črk na platnici zlata.
2.5 Magistrsko delo vsebuje predpisane sklope
1. Platnica
2. Naslovna stran
3. Zahvala
4. Povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku
5. Kazalo vsebine
6. Seznam slik
7. Seznam grafov |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 03 Dec 2012 09:50 Naslov sporočila: Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni o |
|
|
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
2
8. Seznam tabel
9. Seznam uporabljenih kratic in simbolov
10. Uvod (stran 1)
11. Jedro dela
12. Zaključek
13. Seznam citirane literature in virov ter spletnih virov
14. Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
15. Seznam prilog in priloge
16. Izjava o avtorstvu
2.5.1 Platnica
Platnica mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu platnice
- oznaka dokumenta na sredini platnice
- ime in priimek kandidata na dnu platnice.
Besedilo je pisano z velikim tiskanimi črkami, velikost pisave 16. Postavitev besedila na A4
formatu platnice naj ima postavljene robove na 30 mm.
Vzorec platnice je v prilogi MAG_A.
2.5.2 Naslovna stran
Naslovna stran mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu strani
- naslov dela na sredini strani
- oznaka dokumenta na sredini strani pod naslovom
- ime mentorja v spodnjem levem kotu
- ime avtorja v spodnjem desnem kotu (v isti vrstici kot mentor ter predzadnja vrstica
strani)
- kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani.
Vzorec naslovne strani je v prilogi MAG_B.
2.5.3 Zahvala
Zahvala vsebuje zahvalo mentorju, somentorjem in vsem sodelujočim, ki so prispevali pri
delu raziskav, v laboratoriju, na računalniku, v delavnici, pri tehnični izdelavi dela in drugje.
Dodano je lahko posvetilo. Stran je neoštevilčena.
Vzorec zahvale je v prilogi MAG_C.
2.5.4 Povzetek s ključnimi besedami
V besedilu povzetka v slovenskem in summary / abstract v angleškem jeziku, ki skupaj
obsegata največ dve strani, navajamo bistvene informacije o vsebini dela, motivih za
raziskavo, hipoteze in cilje. Oba povzetka zaključimo z vrstico ključnih besed v obeh jezikih,
ki jih zapišemo v novo vrstico. Stran je neoštevilčena.
Vzorec povzetka je v prilogi MAG_D.
2.5.5 Kazalo
Kazalo vsebine razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Oštevilčimo ga z arabskimi
številkami, začenši z številom 1, s položajem v desnem zgornjem kotu lista. Oblika kazala je
povezana z obliko številčenja poglavij, za katera uporabimo arabska števila in dekadni
sistem. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za
zadnjo številko ne pišemo pike. Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
- poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO
- poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE
- poglavja 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 male črke, krepkodfgdfgfgdfgfdgfdg |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 04 Dec 2012 09:38 Naslov sporočila: Tehnična navodila za pisanje magistrske naloge Ekonomska fak |
|
|
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
3
- poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno
Vzorec kazala je v prilogi MAG_E.
2.5.6 Seznami uporabljenih slik, grafov in tabel
Sezname uporabljenih slik, grafov in tabel, ki jih vsebuje glavni del naloge, oblikujete iz
naslovov slik, grafov in tabel, oblikovanih v besedilu dela. Naslove slik, grafov in tabel v
besedilu pišemo nad slikami, grafi in tabelami. Vse številčimo posebej in zaporedno. Vzorec
seznama uporabljenih slik, grafov in tabel je v prilogi MAG_F.
Vzorec naslova slik, grafov in tabel je v prilogi MAG_G.
2.5.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov
Seznam uporabljenih kratic in simbolov, ki morajo biti enotni v celotnem delu, ne glede na
označevanje v uporabljenih virih. Seznam uporabljenih kratic in simbolov sledi seznamom
slik, grafov in tabel.
Vzorec seznama uporabljenih kratic in simbolov je v prilogi MAG_F.
2.5.8 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen raziskave, da bralca
uvedemo v problem in cilj magistrskega dela.
2.5.9 Jedro dela
Obdelava problema in tematskih vsebin je glavni del magistrskega dela. Razdeljen je na
teoretični in empirični del. Teoretični del ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o
problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte ter metode.
Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in možne smeri iskanja
rešitev. Za empirični del izberemo primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v
ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z
intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko
strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih
podatkov.
2.5.10 Zaključek
V zaključku podamo sklepne ugotovitve, ki naj prikažejo oceno o opravljenem delu. Kot
rezultat dela lahko navedemo ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet
nadaljnjega dela.
2.5.11 Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov
Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov izdelamo po naslednjih pravilih:
Splošno:
- literaturo in vire navajamo v dveh ločenih seznamih
- dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del
- če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do
najnovejšega
- če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v
katerem citiramo,črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c)
- če delo nima avtorja, je prvi podatek naslov, ki ga pišemo s poševnim tiskom
- če je neko delo, delo več kot treh avtorjev, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et
al.]
- urednike del, zbornikov ne upoštevamo
- podnaslovov ne navajamo, razen kadar želimo podrobneje določiti neko delo (prim. I.d)dsvdsvdssegferwgergfregre |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 05 Dec 2012 09:39 Naslov sporočila: Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni o |
|
|
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
4
- če je delo izdano v več krajih, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et al.]
- če kraja ni, napišemo oznako S. l. oz. sine loco (brez kraja)
- če je delo izdano pri več založbah, upoštevamo prvo in dodamo skrajšano [et al.]
- če delo nima zapisane založbe, podatek izpustimo in preidemo na obseg
- pri člankih v časopisu je s poševnim tiskom pisan naslov časopisa, letnik, številka oz.
volumen
- če navajamo delo, ki še ni publicirano (v tisku), navedemo vse znane podatke, namesto
letnice zapišemo “v tisku”
- dela, ki niso dostopna npr. neobjavljena predavanja ali referati, ne vključujemo v seznam
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov knjige: podnaslov knjige. Kraj
izdaje:
Ime založbe.
Priimek, Ime. 2000. Naslov poglavja v knjigi. V Naslov knjige, ur. Ime Priimek, 213–245.
Kraj
izdaje: Ime založbe.
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov članka v strokovni reviji.
Naslov strokovne revije 7 (2): 65–77.
Bibliografske opise zberemo v seznam literature na koncu dela. Vsakemu bibliografskemu
sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. In nasprotno, za vsak
bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu. Bibliografskih opisov
ne oštevilčimo, ampak jih uredimo abecedno, po priimku prvega od nosilcev odgovornosti, po
nazivu korporacije ali po naslovu dela, če nosilca odgovornosti ni. Vsi bibliografski opisi, ki
imajo istega nosilca odgovornosti, so v seznamu urejeni po letnici izida.
Primeri bibliografije:
elektronsko knjigo v spletu v formatu pdf,
Carrol, Lewis. B. l. Alice's Adventures in Wonderland. The Millenium Fulcrum edition.
Http://www.gutenberg.org/dirs/etext91/alice30.pdf (28. 9. 2005).
knjigo oziroma zbornik z urednikom,
Godina, Vesna V., ur. 1990. Antropološki zvezki 1. Ljubljana: Sekcija za socialno
antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu.
članek v strokovni reviji,
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
Marx, Karl. 1867. A Critique of Political Economy. Zv. 1.
elektronsko knjigo v spletu v formatu html,
Http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/marx/cap1/index.html (28. 9. 2005).
konvencionalno knjigo,
Možina, Stane, Mitja Tavčar in Ana Nuša Kneževič. 1995. Poslovno komuniciranje. Maribor:
Obzorja.
poglavje v knjigi oziroma prispevek v zborniku,
Patrick, John. 2000. Training. V Introduction to work and organizational psychology: a
European perspective, ur. Nik Chmiel, 100-134. Oxford: Blackwell. diploma diplosmka naloga navodila za pisanje diplome |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 06 Dec 2012 09:59 Naslov sporočila: Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni o |
|
|
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
5
članek v časopisu,
Pintarelli, Franco. 2000. Frena l'economia USA, riparte l'Euro. La Stampa, 3. junij, 14.
ali
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
osebno predstavitveno stran v spletu,
Umiker-Sebeok, Jean. 1998. Osebna predstavitvena stran.
Http://www.slis.indiana.edu/faculty/umikerse/cv.html (28. 9. 2005).
neobjavljeno doktorsko disertacijo in
Završnik, Bruno. 1995. Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s
poudarkom na SWOT analizi. Doktorska disertacija, Ekonomsko-poslovna fakulteta,
Univerza v Mariboru.
interno gradivo v organizaciji:
Zupančič, Vinko. 1988. Izgradnja banke mednarodnih podatkov Gorenja. Interno gradivo,
Gorenje.
2.5.12 Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
Če magistrsko delo ni napisano v slovenščini, mora vsebovati na koncu razširjeni povzetek v
slovenskem jeziku, ki obsega najmanj 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti
vezan skupaj z besedilom magistrskega dela.
2.5.13 Priloge
Priloge izdelamo kot posebno poglavje, da ne razvlečejo glavnega dela naloge. Vse priloge
morajo biti naslovljene in oštevilčene.
Vzorec prilog je v prilogi MAG_H.
2.5.14. Izjava o avtorstvu
Magistrsko delo zaključimo z izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da je magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo, ki sem ga izdelal samostojno s
pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja.«
Vzorec izjave je v prilogi MAG_I.
2.5.15 Soglasje k objavi magistrskega dela na spletnih straneh VŠP
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem
objavo tega magistrskega dela na spletni strani zbirke diplomskih del šole.«
Pod izjavo zapišemo datum, ime in priimek magistra in lastnoročen podpis. Stran mora biti
neoštevilčena.
Vzorec izjave je v prilogi MAG_J.
2.6 Citiranje literature v tekstu
Citiranje literature in virov izdelamo po naslednjih pravilih: |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 07 Dec 2012 13:41 Naslov sporočila: Tehnična navodila za pisanje magistrske naloge Ekonomska fak |
|
|
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
6
Glavne ugotovitve drugih avtorjev kandidat v besedilu dela smiselno povzema in jih ne
prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete in
kdo je avtor. Podatki o viru:
Spremni stavek: »Citirana poved« (sklic).
Avtor nato nadaljuje: »Celo brezčasno samo mora biti, kakorkoli že, prepleteno s časom, če
naj bi bilo kaj za nas« (Frege 1981, 130).
Sledita še običajen obrazec citata dela povedi ob spremnem stavku in enostaven primer za
ilustracijo:
Spremni stavek »del povedi« (sklic).
Mihaličeva meni, da je množični turizem »celota odnosov in pojavov, ki izvirajo iz množice v
turizmu« (1992, 25).
Še dva nekoliko bolj zapletena primera, ki prikazujeta poseganje v citat in izpust iz citata:
Avtorica meni, da »množičnost in njene socialnopsihološke značilnosti« negativno vplivajo
na »naravno, kulturno in socialno okolje turizma« (Stramšek 1998, 5).
Tomc ugotavlja: »Mladost je skratka kombinacija pubertete kot biološkega […] in
najstništva kot kulturnega procesa […]« (1999, 10).
Najosnovnejši bibliografski sklic je tak:
(Detela 1994)
Ker pa večinoma parafraziramo ali citiramo, je treba navesti še mesto prevzemka. Primer
sklicevanja na 78. stran dela dveh avtorjev je naslednji:
(Grah in Koren 1998, 7
Sklicujemo se lahko tudi na drugačno mesto prevzemka, na primer na sliko, tabelo, opombo,
poglavje, prilogo, zvezek:
(Hren 2000, sl. 4)
V enem oklepaju lahko sestavimo več sklicev:
(Koruza 1996, 23–32, in 1999, pogl. 3; Slama 1997, 12 in 17)
Citiranje elektronskih virov je podobno avtorskemu citiranju
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki ima navedenega avtorja, potem je primer sledeč:
..... besedilo (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili) besedilo ....
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki je brez navedenega avtorja, je primer seledeč:
..... besedilo (internetni naslov, datum ko ste text pridobili) besedilo....
Če ste dobesedno citirali besedilo, izgledajo primeri takole:
* ..... "besedilo besedilo" (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili).....
* ..... "besedilo besedilo" (internetni naslov, datum ko ste text pridobili)..... . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 08 Dec 2012 09:32 Naslov sporočila: Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni o |
|
|
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
7TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO
DIPLOMSKIH DEL
Ljubljana, 12. 1. 2009
2
KAZALO
1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ............................................................................................. 3
1.1 Izbira teme .................................................................................................................. 3
1.2 Prijava teme ................................................................................................................ 3
1.3 Naslov ......................................................................................................................... 3
1.4 Dispozicija .................................................................................................................. 3
1.5 Izdelava diplomskega dela ......................................................................................... 4
1.6 Namen in cilji diplomskega dela ................................................................................ 5
2 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA ....................... 6
2.1 Vezava ........................................................................................................................ 6
2.2 Standard papirja .......................................................................................................... 6
2.3 Format strani .............................................................................................................. 6
2.4 Robovi ........................................................................................................................ 6
2.5 Pisava ......................................................................................................................... 6
2.6 Tisk ............................................................................................................................. 6
2.7 Oštevilčenje ................................................................................................................ 6
2.8 Obseg besedila ............................................................................................................ 6
2.9 Struktura diplomskega dela ........................................................................................ 7
2.10 Dokumentacijska podlaga rokopisa diplomskega dela .............................................. 8
3 Navajanje virov ................................................................................................................ 9
3.1 Kako navajati v besedilu ............................................................................................ 9
3.2 Seznam literature ...................................................................................................... 10
Knjige .................................................................................................................................. 10
Članki .................................................................................................................................. 11
3.3 Seznam virov ............................................................................................................ 11
Internetne strani .................................................................................................................... 11
Drugi elektronski viri ........................................................................................................... 13
3.4 Opombe pod črto ...................................................................................................... 13
4 Seznami ........................................................................................................................... 14
4.1 Navajanje in označevanje slik v besedilu diplomskega dela .................................... 14
4.2 Seznam grafikonov (slik, tabel) ............................................................................... 14
4.3 Seznam uporabljenih kratic in okrajšav ................................................................... 14
4.4 Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov .............................................................. 14
5 Oblika diplomskega dela ............................................................................................... 15
5.1 Zunanja stran ............................................................................................................ 15
5.2 Prva notranja stran .................................................................................................... 15
5.3 Označevanje in zapis delov diplomskega dela ......................................................... 15 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 09 Dec 2012 18:50 Naslov sporočila: Tehnična navodila za pisanje magistrske naloge Ekonomska fak |
|
|
1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Diplomsko delo izdela študent ob zaključku dodiplomskega študija in se od ostalih besedil
loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire. Diplomsko delo mora biti samostojen rezultat
kandidatovega/-tkinega raziskovalnega dela. Z njim mora dokazati, da obvlada področje, s
katerega je tema njegovega dela, in metodo znanstvenoraziskovalnega dela.
Z diplomskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izražanja in reševanja aktualnih
praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati
sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.
1.1 Izbira teme
Teme oz. naslove diplomskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo
študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno
področja, za katerega se študent usposablja.
1.2 Prijava teme
Študent prijavi izbrano temo na predpisanem obrazcu OBR-FAM-006 (Prijava teme
diplomskega dela). K prijavi teme diplomskega dela študent obvezno priloži:
curriculum vitae (življenjepis), ki vsebuje osebne podatke in informacije o izobrazbi,
usposabljanju in izpopolnjevanju, delo in napredovanje v stroki, članstvo v društvih in
ustanovah, popis objavljenih znanstvenih in strokovnih del, sodelovanje na
znanstvenih srečanjih, kongresih in simpozijih in izpopolnjevanje v tujini;
1.3 Naslov
Naslov diplomskega dela mora odražati vsebino diplomskega dela. Mora biti nov, aktualen in
koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odražati bistvo vsebine dela. Naslov ne
sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike.
Vsebuje do največ devet besed.
1.4 Dispozicija
Dispozicija, ki je del obrazca OBR-FAM-006 naj vsebuje:
1.) obrazložitev raziskovalne relevantnosti predlagane teme z raziskovalnim vprašanjem, tezo
oz. hipotezo
Obrazložitev teme |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 10 Dec 2012 13:06 Naslov sporočila: Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni o |
|
|
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko
razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli
predmet raziskovanja in formira hipoteze.
Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem.
Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je
priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in
pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.
Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo diplomskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja
obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem
področju in nudi možnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.
2.) metodo proučevanja
V prijavi teme za diplomsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem
raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet
raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ustvariti namen in cilje raziskovanja in
odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno
znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se
štejejo kot pomožne
3.) predvideno strukturo
Gre za strnjeni opis predvidenih poglavij. Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze
strnjeno navede, kaj namerava obdelati. Študent navede tudi pomembnejše rezultate, ki jih
pričakuje z izvedbo raziskave.
4.) pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki.
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej
podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za
pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme diplomskega dela.
5.) seznam temeljne literature,
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal
pri izdelavi v obsegu najmanj 15 enot, od katerih morajo biti najmanj trije tuji viri.
1.5 Izdelava diplomskega dela
Pri izdelavi diplomskega dela mora študent poznati in upoštevati:
značilnosti diplomskega dela,
namen in cilje diplomskega dela,
strukturo diplomskega dela, |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 11 Dec 2012 13:07 Naslov sporočila: Tehnična navodila za pisanje magistrske naloge Ekonomska fak |
|
|
dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo diplomskega dela.
1.6 Namen in cilji diplomskega dela
Osnovni namen in cilj diplomskega dela in njegovega uspešnega zagovora je pridobitev
strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika
diplomskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima diplomsko delo še vrsto drugih ciljev, kot
je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo,
usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in
pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del.
Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja
pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost
uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih
relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja
rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem
delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v
znanstvenoraziskovalnih skupinah.
6
2 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ninanana123
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007
|
Objavljeno: 13 Dec 2012 09:52 Naslov sporočila: Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni o |
|
|
2 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
2.1 Vezava
Diplomsko delo mora biti vezano v črno platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na
naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.
2.2 Standard papirja
A4
2.3 Format strani
Pokončen.
2.4 Robovi
Robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.
2.5 Pisava
• tip pisave: priporočamo tip Times New Roman (tudi Arial)
• velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno
• 1,5 razmaka med vrsticami
• obojestranska poravnava besedila
• morebitno deljenje besed z mehkim vezajem
2.6 Tisk
Od kazala dalje (vključno s kazalom) je tisk obojestranski.
2.7 Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na
sredini).
Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo
rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2,
3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).
2.8 Obseg besedila
Diplomsko delo obsega praviloma od 3 do 5 avtorske pole (90.000 do 150.000 znakov),
morebitne priloge se dodajo posebej. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov
-> Diplomska naloga |
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 5, 6, 7 ... 21, 22, 23 Naslednja
|
Stran 6 od 23 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|