Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

3.3.10 Spletni videoposnetki in blogi ....................................................................... 38
3.3.11 Interni viri ...................................................................................................... 39
4 RAZISKOVALNO DELO PRI PRIPRAVI ZNANSTVENEGA DELA .................. 41
4.1 Izbira teme za diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo ....................... 41
4.2 Metode raziskovanja ....................................................................................... 42
4.3 Vrste raziskovanja .......................................................................................... 43
5 OBLIKOVANJE ZNANSTVENEGA ALI STROKOVNEGA DELA ..................... 47
5.1 Zunanja stran (platnice) diplomskega, magistrskega ali doktorskega
dela ................................................................................................................... 47
5.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica) .................................................... 48
5.3 Nastavitev strani in izpis ................................................................................ 49
5.4 Številčenje strani ............................................................................................ 49
5.5 Tip pisave, velikost črk, slog ......................................................................... 49
5.6 Poglavja ........................................................................................................... 50
5.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi dokumenta) ............................. 50
5.8 Tabele, slike, formule in kratica ..................................................................... 51
5.9 Kazalo vsebine ................................................................................................ 53
5.10 Obseg dela....................................................................................................... 53
6 NEKATERA DRUGA NAVODILA PRED ODDAJO NALOGE ........................... 55
6.1 Tehnični pregled naloge ................................................................................. 55
6.2 Priprava na predstavitev strokovnega oziroma znanstvenega dela ........... 55
6.2.1 Priprava gradiva za predstavitev................................................................... 56
6.2.2 Izbor in priprava prostora in tehničnih pripomočkov ..................................... 57
7 POSEBNOSTI PRI PRIPRAVI DIPLOMSKE NALOGE ..................................... 58
7.1 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge ............................................... 58
7.1.1 Naslov diplomske naloge in točke dispozicije ............................................... 58
7.1.2 Potrditev teme diplomske naloge .................................................................. 61
7.2 Poglavja diplomske naloge ............................................................................ 61
7.3 Vezava in število izvodov diplomske naloge ter prijava na zagovor .......... 67
7.4 Zagovor diplomske naloge (protokol) ........................................................... 67

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

1 UVOD
S Priročnikom za pisanje znanstvenih in strokovnih del na Fakulteti za
komercialne in poslovne vede (v nadaljevanju Priročnik) želimo študentom
Fakultete za komercialne in poslovne vede (v nadaljevanju FKPV) in tudi njihovim
mentorjem pomagati, svetovati in jih spodbujati na poti do uspešnega zaključka
študija.
Ta priročnik vam bo v pomoč pri pisanju:
- seminarskih nalog,
- diplomskih nalog,
- magistrskih nalog,
- doktorskih nalog in
- drugih znanstvenih del (denimo člankov za našo mednarodno znanstveno
konferenco).
Priročnik je sestavljen tako, da so na začetku predstavljena splošna pravila, ki veljajo
pri pisanju strokovnih in znanstvenih del na FKPV.
Sledijo navodila in priporočila, kako pristopiti k iskanju literature in virov, v
nadaljevanju pa so predstavljene osnove metodoloških pristopov k raziskovanju.
V petem poglavju so določila za oblikovanje strokovnih in znanstvenih del s
priporočenim obsegom, v šestem poglavju pa predvsem navodila za pripravo
predstavitve naloge.
V sedmem, osmem, devetem in desetem poglavju so predstavljene nekatere
posebnosti, ki jih mora prebrati in upoštevati vsakdo, ki pripravlja diplomsko,
magistrsko, doktorsko ali seminarsko nalogo. Specifika seminarskih nalog na vseh
stopnjah našega študija in tudi smereh je tolikšna, da bi težko pripravili navodila, ki bi
veljala za vse predmete, smo pa v tem poglavju navedli nekaj splošnih navodil, ki
veljajo v vseh primerih.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2 SPLOŠNA PRAVILA, KI VELJAJO PRI PISANJU STROKOVNIH IN
ZNANSTVENIH DEL NA FKPV
Pisci diplomskih, magistrskih in drugih strokovnih in znanstvenih del ne ustvarjajo kar
po spominu in ne izhajajo zgolj iz svojega omejenega znanja, ampak si pri pisanju
pomagajo z različnimi objavljenimi podatki, s proučevanjem literature črpajo tuje
znanje, povzemajo dejstva iz drugih del, uporabljajo že izdelane koncepte in teorije
ter prevzemajo tuje misli. Vsako raziskovanje in pisanje torej deloma temelji na
proučevanju podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo,
dopolnjujemo in z dodanim lastnim prispevkom združujemo v novo kakovostno
znanje. Tako ali drugače zapisano znanje s tem omogoča napredek in porajanje
novega znanja, saj ni treba vsakokrat vsega ponovno odkrivati (Kobeja, 2001, str.
11).
Jezik v strokovnem ali znanstvenem delu ne sme biti esejističen, literaren, ampak
stvaren, znanstven. Izražati se moramo jasno in natančno ter dosledno uporabljati
strokovno terminologijo. Uporabljajte besede in stavke, ki niso stilno zaznamovani.
Denimo neprimerno je zapisati »spolna zasedenost vzorca je enakovredna«. Zapišite
raje »50 % anketirancev je moških in 50 % žensk«. Primer stilno zaznamovanega
besedila, ki ne sodi v strokovno ali znanstveno delo je na primer »iz rezultatov je
razvidno, kam pes taco moli«. Tudi, če je stilno zaznamovano besedilo označeno z
narekovajem spodaj in zgoraj, ne sodi denimo v diplomsko nalogo. Bolje kot da
napišete »dobra četrtina anketirancev je …«, napišite preprosto, natančno in
razumljivo »25,6 % anketirancev je …«. Delo mora biti bralcu razumljivo. Pišemo ga
v prvi osebi ednine.
Besedilo pišemo v odstavkih. V posameznem odstavku je skupina stavkov, ki
izražajo zaokroženo misel in se logično povezujejo s prejšnjim oziroma naslednjim
odstavkom. Ko povezanosti ni več, se odločimo za novo poglavje.
Seminarska naloga, diplomska naloga, magistrska naloga ali doktorska naloga so
praviloma napisane v slovenskem knjižnem jeziku, v skladu s pravili skladnje in

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

pravopisa. Pregleda in popravi jo lektor, ki svetuje tudi slogovne popravke, čeprav je
slab slog včasih zelo težko popraviti.
Slab jezik, jezikovne in tipkarske napake so lahko razlog za zavrnitev naloge.
Zavedati se moramo, da je diplomska, magistrska ali doktorska naloga knjižna enota
v visokošolski strokovni knjižnici. Študent je odgovoren za stilno in slovnično čistost.
Čistopis mora skrbno pregledati in odstraniti vse tipkarske napake. V primeru
malomarne jezikovne ali tehnične izvedbe bo Komisija zahtevala čiščenje in prepis
besedila ter ponovno vezavo.
10
3 LITERATURA IN VIRI
3.1 Nekaj navodil glede iskanja literature
Že pri izbiranju teme boste pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature,
izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo raziskovanje v vseh
fazah, sestavljajo študijsko delo, ki teče vzporedno ob različnih opravilih praktičnega
raziskovanja. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je pomembno
novo, neznano in neobdelano gradivo.
3.1.1 Vrste virov
Vire lahko razdelimo v tri skupine:
- primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam;
- sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi. To
pomeni, da so bili ti podatki in informacije že zbrani za druge namene (npr.
podatki o prebivalstvu, dohodku ipd.). To so lahko podatki podjetja ali
specializiranih institucij. Med sekundarne vire štejemo tudi strokovne
enciklopedije, priročnike;
- terciarni: to so zapisi o literaturi na kakem področju–bibliografije, recenzije,
kazala, izvlečki.
Nalogi je v prid, če uporabljamo več vrst virov in jih primerjamo ter preverjamo.
3.1.2 Iskanje literature
Pri iskanju literature za svojo temo imamo več možnosti, in sicer, da jo iščemo:
- neposredno v knjižnici,
- na zgoščenkah ali CD–ju in
- po računalniških omrežjih (po internetu).
Svetujemo obisk v naslednjih knjižnicah: v Celju Knjižnica FKPV in Osrednja
knjižnica Celje; v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica z

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

vsemi enotami, Knjižnica Teološke fakultete, Knjižnica Ekonomsko-poslovne
fakultete, Miklošičeva knjižnica Pedagoške fakultete; v Ljubljani Narodna in
univerzitetna knjižnica (NUK), Centralna tehniška knjižnica (CTK), Centralna
ekonomska knjižnica ipd.
Iskanje literature v knjižnici
Marsikateremu študentu se zdi iskanje gradiva v knjižnicah zamudno opravilo. Pa
vendar se v knjižnicah s prostim pristopom, kjer je gradivo postavljeno po sistemu
UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), med brskanjem po policah najde mnogo
zanimivih knjig, ki jih lahko koristno uporabite pri pisanju naloge. Pri iskanju gradiva v
knjižnicah pa si sicer pomagamo tudi z računalniki oz. z uporabo informacijskega
sistema COBISS/OPAC, ki je dostopen tudi neposredno s spletnega portala knjižnice
FKPV (Slika 1).
S pomočjo te mrežne aplikacije je omogočen »on–line« dostop do katalogov
slovenskih knjižnic. Z njegovo pomočjo uporabniki iščemo gradivo, ki ga knjižnica
(katere člani smo) ima, ali pa brskamo po knjižničnih katalogih drugih slovenskih
knjižnic, ki so vključene v COBISS. Za vse knjižnice, ki imajo avtomatizirano izposojo
gradiva v sistemu COBISS, lahko pridobimo informacije o dostopnosti gradiva
(prosto/izposojeno, rok vrnitve, zaloga po drugih knjižnicah …), gradivo pa si lahko v
knjižnici, kjer smo včlanjeni, sami tudi rezerviramo ali podaljšamo rok vrnitve. Poleg
monografskih publikacij (knjige) ponujajo knjižnice tudi veliko naslovov slovenskih in
tujih serijskih publikacij (revije, časopisi …).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Knjige štejemo za temeljni znanstveni dokument, ki vsebuje teoretične posplošitve.
Nepogrešljive so pri prenosu znanja in skladiščenju znanstvenih informacij.
Omogočajo pregled širšega strokovnega področja in njegove sistematike.
Strokovni časopisi (revije) imajo to prednost, da pogosteje izhajajo, zato so
informacije v njih bolj sveže in bolj specializirane. Njihova pomanjkljivost pa je, da je
gradivo, ki ga zberemo iz njih, manj povezano. Za osnovni pregled o kakem
področju, ki nam je manj znano, bomo zato v roke raje vzeli kak učbenik ali priročnik,
skratka knjigo. Pri tem moramo biti pozorni na leto izdaje, da ne bi bili podatki
zastareli, ker je pot od rokopisa do izida daljša kot pri reviji.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Z geslom, ki omogoča branje in komentiranje člankov v celoti, je v knjižnicah
omogočen, tudi dostop do nekaterih spletnih edicij revij. Preverite v knjižnici, ki jo
obiskujete, ali tovrsten dostop omogočajo.
Knjižnice opravljajo tudi informacijske poizvedbe in omogočajo medknjižnično
izposojo (plačljiva storitev), tako da priskrbijo gradivo, ki ga v matični knjižnici ni
možno dobiti, ker ga nimajo ali je izposojeno.
Opozarjamo vas tudi na spletni referenčni servis »Vprašaj knjižničarja«, ki omogoča
postavljanje vprašanj in prejem odgovora v 24 urah, od ponedeljka do petka (razen
ob praznikih), po e-pošti. Referenčni servis izvajajo za to usposobljeni
knjižničarji/informatorji.
Iskanje po računalniških podatkovnih bazah
S pomočjo sistema COBISS/OPAC lahko sami preko spleta brskamo po vzajemnem
katalogu COBIB.SI, ki prinaša podatke o zalogah gradiva nacionalne knjižnice,
univerzitetnih in visokošolskih knjižnic ter specialnih, šolskih in splošnih knjižnic v
Sloveniji (Slika 2).
Preko sistema COBISS je možen vpogled v kataloge (predvsem iz evropskega
projekta ONE–2), ki so brezplačno dostopni prek interneta. Dostopna so tudi kazala
tujih znanstvenih in strokovnih revij – SwetScan.
V sistem COBISS.SI je vključena ponudba specializiranih baz podatkov slovenskih
proizvajalcev, na podlagi konzorcijskih pogodb s tujimi informacijskimi servisi pa
zagotavlja IZUM uporabnikom iz Slovenije brezplačen dostop do različnih tujih baz
podatkov in servisov (Web of Science, OCLC, FirstSearch, ProQuest ...). Za dostop
do baz podatkov OCLC (FirstSearch), ki vsebuje polna besedila člankov, je potrebno
posebno dovoljenje knjižnice, pri kateri smo registrirani kot člani, knjižnica pa mora
imeti urejene formalnosti z OCLC–jem in IZUM–om.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Študentje FKPV lahko pristopate do podatkovnih baz (SPSS, GVIN, iBON, Bizi.si in
Antus), ki so nameščene oz. dostopne z uporabniškim imenom in geslom na
določenih računalnikih v čitalnici knjižnice. Iz knjižnice in od doma z uporabniškim
imenom in geslom preko oddaljenega dostopa je mogoč tudi dostop do baz polnih
besedil ProQuest, SpringerLink in Emerald, ki pokrivajo študijska področja na
fakulteti.
Na spletni strani Knjižnice FKPV vas opozarjamo na prost dostop do različnih
spletnih strokovnih revij, ponujene so povezave do uporabnih spletnih strani
(Register predpisov RS, Urad vlade RS za informiranje, Uradni list RS, Statistični
urad Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, GZS, Evropska
centralna banka, Banka Slovenije, Ljubljanska borza, Evropski dokumentacijski
center, strani EU …), do različnih splošnih in strokovnih baz podatkov, do e–knjig
(nanje vas opozarjajo predavatelji) …

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Mednarodno računalniško omrežje nam tako rekoč s pritiskom na gumb omogoča
dostop do velikega števila podatkovnih baz po vsem svetu. V Sloveniji deluje ARNES
(akademska in raziskovalna mreža), ki zagotavlja, da je Slovenija vključena v
evropsko omrežje in preko njega v vsa svetovna omrežja.
3.1.3 Branje in izpisovanje literature
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne
bomo že na samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne
pomeni, da je potrebno prebrati goro knjig. Študent prebere in izpiše tisto, kar je
pomembno za njegovo temo. Tudi pri branju moramo biti racionalni: ne lotimo se
branja prve debele knjige z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani.
Izberemo si več knjig in jih najprej na hitro pregledamo.
Priporočamo naslednji pristop:
1. Preletimo naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je
knjiga nova, ali niso podatki morda zastareli?
2. Preberemo predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli
svojega dela in nam tako prihrani branje knjige v celoti.
3. Preletimo kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vašo nalogo?
4. Prelistamo knjigo in pregledamo naslove in podnaslove. Označimo si
odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Pregledamo slike, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega in
uporabnega.
6. Preletimo stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih bomo
omenjali v svojem poročilu?
7. Ko tako pregledamo več knjig in si označimo poglavja, odstavke, strani ali
pojme, ki so pomembni za nas, vzamemo prvo knjigo, se vrnemo k označenim
odstavkom in jih preštudiramo. Oblikujemo si jasne in natančne izpiske.
8. Ko izpišemo želeno vsebino, preverimo, ali so zapiski točni in izčrpni.
Izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta v osebni računalnik in sproti
citiramo vire v tekstu in v kazalu uporabljenih virov. Včasih uporabimo fotokopije
nekaterih strani iz literature; tudi v tem primeru ne pozabimo zapisati avtorja in vira.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Sprotno zapisovanje virov je nujno, saj jih moramo natančno citirati v strokovnem
oziroma znanstvenem delu! Tega ni mogoče storiti na koncu in za nazaj.
Množice knjig, revij in druge dokumentacije ne moremo imeti pri sebi ves čas pisanja
(saj jih je potrebno vrniti v knjižnice), zato si moramo urediti lastno dokumentacijo:
fotokopije posameznih poglavij z navedbo avtorja in vira, izpis citatov in seznam
uporabljene literature.
Vsak podatek, ki ga vnesemo v strokovno ali znanstveno nalogo, vsako znanje, ki ga
črpamo, vsaka teorija, ki jo uporabimo, in vsaka misel, ki jo povzamemo, ima svojega
avtorja. Tem avtorjem smo dolžniki, ker so nam z objavljenimi deli omogočili, da
lahko raziskujemo, pišemo in objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega
javnega interesa za svoboden pretok informacij ima vsakdo pravico soočiti se z
delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na ustrezen
način vključiti v svoje delo. S tem ko je njihovo delo uporabljeno v drugem delu,
avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. To mora biti identificirano in
prispevki skrbno popisani. Zato vsakič, ko za svoje pisanje uporabimo odlomke iz
tujih stvaritev, to na predpisan način označimo.
Če uporabimo tuje misli in jih v strokovnem besedilu prikažemo kot svoje, zagrešimo
plagiat. To je duhovna tatvina, pri kateri brez ustreznega priznanja avtorstva
prevzamemo del ali celotno tujo stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot
etični prekršek. Hkrati pa sodi v kategorijo pravne obravnave, kjer ga opredeljujemo
kot kršitev avtorske pravice, pri kateri si kdo (zavestno) lasti tuje delo.
Plagiatorstvo – predstavljanje tujih del v kakršnikoli obliki, s katerim so tuje misli
oziroma ideje predstavljene kot lastne – je kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in
sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95, 68/2008), morebitna kršitev pa pomeni
hujšo disciplinsko kršitev po določbah Pravilnika o disciplinski odgovornosti
študentov FKPV. Če se ugotovi, da so avtorska dela drugih avtorjev v pomembnem
delu prikazana kot lastna, se to obravnava kot plagiat. Pomembni del je lahko npr.
ena sama formula ali tabela ali pa večja količina teksta, o čemer presoja disciplinska
ali posebna strokovna komisija.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Uporaba diplomskih in drugih lastnih del iz predhodnih izobraževalnih programov ali
drugih objav v nespremenjeni obliki oziroma v obsegu več kot 30 % predloženega
dela brez ustreznega citiranja, se obravnava kot plagiatorstvo.
Poleg plagiatorstva po 2. odstavku tega člena tudi ni dovoljeno doktorske disertacije
sestaviti večinoma iz povzetkov ali citatov, čeprav so le-ti ustrezno navedeni in
citirani (t. i. »kliping«). Takih povzetkov in citatov je lahko do 30 % vsebine naloge.
Razmejite v med lastnim delom avtorja in vsebino, ki jo je avtor povzel drugje, mora
biti jasna.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega
oziroma znanstvenega besedila?
V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli so povzeti, in poleg tega navesti
avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja, 2001, str. 15). Navajanje ali citiranje
je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v
svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo
literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali, ali ker
razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno pomembnih načel znanstvene etike je: Ne
prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba
spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Znanstvenemu delu se
šteje v dobro, če je iz njega razvidno, da je avtor pregledal veliko ustrezne literature.
Zato je prav, da so v delu povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis
pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda nič
svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev. Navajamo
lahko na različne načine, lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno
navajamo posebno pomembne ali posebno dobro izražene misli drugih piscev. Teh
navedb naj bo čim manj in naj bodo čim krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek,
več stavkov, odstavek) označimo z narekovaji in takoj navedemo vir, bibliografski
podatki zanj pa so nato v celoti izpisani v poglavju o literaturi. Način navajanja virov
in citiranje sta natančno določena in se ga moramo dosledno držati.
Navajanje literature pomeni uporabo dobesedno navedenega, prepisanega besedila
iz določenega vira v drugem delu ali pa besedilo, ki je povzeto po določenem viru.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Poznamo dve vrsti navajanja literature, in sicer dobesedno citiranje in povzemanje
vsebine.
Vire uredimo v skladu z navodili za citiranje Ameriškega psihološkega društva
Publication manual of the American Psychological Association (APA).
3.2 Sprotni navajanje literature
3.2.1 Dobesedno citiranje
Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja, v obliki, kot
so navedene v uporabljenem viru. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v
besedilo, prav tako pa se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom.
Postopek dobesednega citiranja
Citat navedemo v narekovajih in ga s tem grafično ločimo od preostalega dela
besedila. Za narekovaji, kadar besedilo citiramo iz monografskih publikacij ali člankov
v tiskani obliki, v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje
publikacije in stran. Kadar citiramo iz monografskih publikacij ali člankov v elektronski
obliki v okroglem oklepaju navedemo direktno povezavo do dokumenta. Kadar je
končno ločilo citata pika, je ta vedno postavljena na koncu oklepaja in ne na
koncu citata (gl. Primer 1). V primeru katerega drugega končnega ločila citata (?, !,
… itd.) se ločilo na koncu citata ohrani, za navedbo v okroglem oklepaju pa
navedemo piko.
Primer 1:
»S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati
izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od
neizvirnega« (Hladnik, 1994, str. 119).
Avtorja lahko podamo tudi na primernem mestu v besedilu in navedemo za njegovim
priimkom v oklepajih še leto in stran. V tem primeru ne navajamo podatkov o avtorju,
letu izida in straneh, na katerih se prispevek nahaja, na koncu citiranega/povzetega
dela, saj s tem po nepotrebnem ponovimo že znano informacijo (gl. Primer 2).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Primer 2:
… kot pravi Hladnik (1994, str. 119): »S citati je treba biti previden. Kajti hitro se
namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel.
Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.«
Kadar je citat, ki ga želimo citirati, daljši od 40 besed, je potrebno citat grafično ločiti
od preostalega besedila. To storimo tako, da celotno citirano besedilo zamaknemo
za 1,25 cm od levega roba. V tem primeru opustimo rabo narekovajev (gl. Primer 3).
Primer 3:
Pri plačilu provizije se lahko sklicujemo na naslednja določila:
Naročitelj praviloma plača zastopnika s provizijo, ki je izražena v procentu od
bruto ali neto vrednosti sklenjenega posla, vendar pa provizija ni obvezen
način plačevanja zastopniških storitev. Pogodba lahko določa, da bo zastopnik
plačan drugače, npr. s fiksnimi zneski (pavšali) ali z udeležbo pri nastalem
dobičku; lahko pa tudi s kombinacijo več načinov (Zidarič et al., 1997, str. 83).
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln
bibliografski opis (gl. Primer 4). Več primerov vnosa na končni seznam literature je
predstavljenih v podpoglavju Bibliografija.
Primer 4:
Hladnik, M. (1994). Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja (4.
dopolnjena izd.). Ljubljana: samozaložba.
Krajšanje citatov
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da za nas nepomemben del citata izpustimo
in to nakažemo s tremi pikami v oglatem oklepaju [...] (gl. Primer 5).
Primer 5:
»Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov
okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami« (Zwitter, 2002, str. 80).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

3.2.2 Povzemanje besedila
Povzemanje besedila pomeni, da teksta ne navedemo dobesedno, temveč misli, ki
so avtorsko delo drugega avtorja, zapišemo z lastnimi besedami. Na koncu
povzetega besedila napišemo oziroma označimo, od kod smo tekst povzeli. V tem
primeru ne uporabljamo narekovajev (gl. Primer 6).
Primer 6:
Izobraževanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraževanje v
visoko razvitih državah zahodnega sveta razlikuje od izobraževanja v nerazvitih,
majhnih državah. V nerazvitih državah se izobraževanje težko razlikuje od drugih
vidikov življenja, saj klasična oblika pouka v teh državah ne obstaja, medtem ko je v
razvitih državah izobraževanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja
(Haralambos in Holborn, 1999, str. 733).
3.2.3 Navajanje sekundarnega vira
Citiranju/povzemanju sekundarnega vira se izogibamo in ga uporabimo le, kadar je to
nujno potrebno zaradi nedostopnosti originalnega vira (npr. če je vir razprodan, ni
dostopen v nobeni knjižnici, potrebuje posebne pogoje za svoj obstoj, je napisan v
katerem od mrtvih ali nesvetovnih jezikov …). Kadar citiramo besedilo, ki ga je avtor,
čigar delo je pred nami, že povzel in uporabil v svojem delu, navedemo v okroglem
oklepaju najprej priimek avtorja originalnega citata in leto izida gradiva, po katerem
citiranje poteka, za podpičjem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo, leto
izida gradiva, ki smo ga predelali in v njem zasledili povzeto besedilo ter stran, na
kateri se je dotični podatek nahajal (gl. Primer 7).
Primer 7:
Marketing, razvoj raziskave in operativno delo so povezani s štirimi koraki, in sicer
iskanjem sprememb, ki obetajo priložnost, oceno, razvojem in izrabo priložnosti
(Mulej, 1995; povzeto po Likar, Križaj in Fatur, 2006, str. 155).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

V poglavju o virih:
Likar, B., Križaj, D. in Fatur, P. (2006). Management inoviranja (3. izd.). Koper:
Fakulteta za management.
3.2.4 Povzemanje/citiranje več del znotraj enega odstavka
Včasih se zgodi, da neko trditev znotraj enega odstavka ali celo ene povedi
povzamemo po več avtorjih. V tem primeru navedemo avtorje vseh enot, ki smo jih
povzeli, med posamezne enote pa zapišemo podpičje ( Wink

(gl. Primer Cool

.
Primer 8:
(Kotler, 2002, str. 34–45; Potočnik, 2005, str. 117; Van Weele, 2005, str. 92–107).
3.2.5 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če uporabimo pri pisanju več del istega avtorja, ki so izšla v istem letu, jih ločimo z
malimi črkami ob letnici izida (Priimek, leto in črka, str.) (gl. Primer 9).
Primer 9:
(Bartol, 2003a, str. 15)
(Bartol, 2003b, str. 110)
V poglavju o virih:
Bartol, V. (2003a). Alamut. Ljubljana: Sanje.
Bartol, V. (2003b). Al Araf. Ljubljana: Sanje.
3.2.6 Kako pri sprotnem navajanju literature navesti podatke o avtorjih?
Delo enega avtorja
V tem primeru navedemo za citatom oz. povzetim besedilom v okroglem oklepaju
podatek o avtorju, letu izida in strani, na kateri se citirani oz. povzeti del besedila
nahaja (gl. Primer 10).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli