Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

TEHNIČNO OBLIKOVANJE VSEH VRST NALOG PO NAVODILIH FAKULTETE

Potrebujete pomoč pri tehničnem oblikovanju seminarskih, diplomskih, magistrskih nalogah in doktorskih disertacijah?

Hitro, predvsem pa kakovostno vam popolno tehnično oblikujem in uredim vašo nalogo. 24 ur do urejene naloge.

Pri tehničnem oblikovanju seminarske, diplomske, magistrske naloge ali doktorske disertacije vašo nalogo pregledam in uredim v skladu s pravilnikom vaše šole oziroma fakultete.

Kaj lahko storim za vas?

- ureditev naslovnice
- številčenje strani
- priprava avtomatskega kazala
- številčenje poglavij
- stile naslovov poglavij
- poravnavo besedila
- izbiro pisave
- razmik med vrsticami
- navajanje literature in virov
- citiranje
- vstavljanje sprotnih opomb
- oblikovanje zaglavja in podnožja
- vstavljanje, poravnava slik in tabel
- risanje vseh vrst organigramov
- oblikovanje glave in noge
- vstavljanje zaznamkov
- robove strani
- izdelava tabel in grafov
- izdelava in postavitev ankete, vprašalnika
- vaše želje

Pomoč pri vsebinski zasnovi nalog.

Naši sodelavci so tudi priznani strokovnjaki s področja mednarodnih odnosov, upravljanja, organizacije, marketinga in logistike. Strokovno svetujejo in nudijo pomoč pri vsebinski zasnovi diplomske ali magistrske naloge.

Za vsa dodatna vprašanja in informacije sem vam na voljo preko elektronske pošte ali telefona. Odgovor na vaš elektronski naslov lahko pričakujete še isti dan.

mojstudij

Navodila za oblikovanje seminarske naloge pri predmetu statistika
Seminarska naloga predstavlja 20 % skupne ocene pri predmetu statistika. Identične naloge bodo ocenjene z 0 točkami.
Rok za oddajo seminarske naloge in termini zagovorov seminarske naloge bodo v tednu od 28. 3. do 1. 4. Točni datumi bodo sporočeni naknadno.
1. OBLIKA
Na spletni strani http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/sl/component/content/article/41/94-studenti si poglejte Navodila za oblikovanje diplomskih del na I. in II. stopnji študija (junij 2009). Pri oblikovanju vaše seminarske naloge upoštevajte
 splošni del (papir, robovi, pisava, … ),
 oblikovanje naslovne strani ,
 oblikovanje kazal: kazalo vsebine, kazalo preglednic, kazalo grafikonov,
 oblikovanje preglednic in grafikonov.
2. VSEBINA
Podatke prenesite v program SPSS in podatkovno datoteko primerno uredite: dodajte opise spremenljivk, opise vrednosti spremenljivk, izberite tip in mersko lestvico spremenljivke …
Naloga naj vsebuje pet poglavij in prilogo. Poglavja so opisana v nadaljevanju.
1. Uvod (največ pol strani)
V uvodu je opis podatkov: kdaj in kako so bili zbrani in s kakšnim namenom (kolikor je o tem znanega).
2. Opis uporabljenih statističnih metod
Zapišite statistične metode, ki so uporabljene v seminarski nalogi in jih na kratko (največ dve povedi za vsako metodo) opišite:
 pri enostavnih izračunih navedite obrazec, po katerem je bil izračun narejen,
 pri zahtevnejših statističnih testih navedite, kaj z njimi preverjamo, kaj je ničelna hipoteza.
Metode, ki jih vaša seminarska naloga mora vsebovati so:
 Vsako spremenljivko grafično prikažite in zanjo izračunajte nekaj opisnih statistik, glede na vrsto spremenljivke presodite, kateri grafični prikaz in katere opisne statistike so zanjo primerne,
 ocenjevanje aritmetične sredine (interval zaupanja),
 t –test,
 analiza variance,
 hi-kvadrat test,
 regresija in korelacija.
3. Predstavitev rezultatov z ustreznimi tabelami, grafi in komentarji
V tem poglavju so urejene in pregledne tabele s samo tistimi informacijami, ki so za vašo seminarsko nalogo pomembne in zanimive in ne celoten računalniški izpis. Za vsak izračun, grafikon ali tabelo napišite kratko interpretacijo (lahko le en stavek).
4. Uporabljena literatura
5. Priloga: računalniški izpisi
Kot prilogo k seminarski nalogi oddajte tudi celoten računalniški izpis programa SPSS.

mojstudij

Na osnovi določila 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 90/2008, UPB6 in Obvestila UM, št. XXVII-2-2009) je Senat Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru na 9. izredni seji, dne 08.10.2010 sprejel

P R A V I L N I K
o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu
2. stopnje na FZV UM

1 SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen

S tem pravilnikom se ureja postopek pri izbiri in prijavi teme magistrskega dela, njegova okvirna vsebinska in formalna priprava, okvirni postopek pri zagovoru magistrskega dela in postopek podelitev diplom o magisteriju študentom, ki končajo drugo stopnjo študija (magistrski študijski program).
S tem pravilnikom se ureja tudi postopek priprave in zagovora magistrskega dela za študente, ki opravljajo obveznosti v okviru izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programme).

2 PRIJAVA MAGISTRSKEGA DELA

2. člen

Študent mora prijaviti temo ob soglasju predvidenega mentorja najkasneje do takrat, ko opravi vse s študijskim programom predvidene obveznosti.

2.1 Izbira teme
3. člen

Študent izbere temo magistrskega dela po lastni presoji. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja.
Študent izbira temo magistrskega dela iz vsebine magistrskih predmetov študijskega programa oz. smeri, ki jo je vpisal. Študent lahko izbere temo tudi iz vsebin drugih predmetov matičnega študijskega programa ali iz vsebin drugih študijskih programov, tudi v tujini, vendar pa mora biti raziskovalni problem magistrskega dela iz študijskega programa oz. smeri, ki jo je vpisal.

4. člen

Mentor pri izdelavi magistrskega dela je lahko visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline, na kateri temelji magistrsko delo.

2.2 Prijava teme

5. člen

Študent prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga A1), ki je sestavni del tega pravilnika.
Študent odda obrazec v Referat za študentske zadeve FZV UM, Prilogo A1, ki mora biti podpisana s strani mentorja in morebitnega somentorja, k obrazcu pa mora priložiti dva izvoda dispozicije magistrskega dela, ki naj vsebuje naslednje točke (Priloga 1 in Priloga 2):
1. Delovni naslov magistrske naloge v slovenskem in angleškem jeziku,
2. Opredelitev področja in opis problema,
3. Namen in cilje raziskave,
4. Načrt poteka raziskave:
- raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze,
- potek raziskave,
- predvidene metode,
- predpostavke in omejitve raziskave.
5. Predvidena sestava magistrskega dela (kazalo),
6. Predvidena literatura/viri.

2.3 Potrditev teme magistrskega dela

6. člen

Ko Referat za študentske zadeve FZV UM prejme prijavo teme magistrskega dela, v roku 5 delovnih dni preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za potrditev teme magistrskega dela. V primeru izpolnjevanja posreduje Prilogo A1 z vso pripadajočo dokumentacijo predstojniku katedre (v primeru odsotnosti namestniku predstojnika katedre ali prodekanu za podiplomski študij).

Predstojnik katedre (v primeru odsotnosti namestnik predstojnika katedre ali prodekan za podiplomski študij) s podpisom potrdi izbiro teme, mentorja in morebitnega somentorja, lahko pa predlaga spremembo naslova ali vsebine magistrskega dela, lahko pa predlaga tudi drugega mentorja oz. somentorja v roku 10 delovnih dni. Kadar ima predstojnik katedre (v primeru odsotnosti namestnik predstojnika katedre ali prodekan za podiplomski študij), pripombe na dispozicijo ali imenovanje mentorja, Referat za študentske zadeve o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezne dopolnitve prijave.

Predlagano temo magistrskega dela s potrjenim mentorjem in somentorjem preveri dekan, ki lahko prijavo vrne predstojniku katedre (v primeru odsotnosti namestniku predstojnika katedre ali prodekanu za podiplomski študij), študentu in mentorju, če se z njo ne strinja. Če nima pripomb, jo s podpisom sklepa o magistrskem delu (priloga A2) dokončno potrdi v roku 5 delovnih dni.

V kolikor se študentu tretjič zavrne dispozicija magistrskega dela, mora študent prijaviti drugo temo magistrskega dela z novim predvidenim mentorjem.

Študentje Fakultete za zdravstvene vede UM ne smejo izvajati raziskav za namen izdelave magistrskega dela, dokler tema ni potrjena s strani predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij) in dekana. Prav tako morajo študentje Fakultete za zdravstvene vede UM pred začetkom izvajanja longitudinalne raziskave, tudi med študijskim procesom, pridobiti soglasje s strani predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij).

Kandidat za somentorja je lahko, kdor izpolnjuje enega od spodaj navedenih pogojev:
- Je habilitiran učitelj z nazivom docent, izredni profesor oz. redni profesor, ki izvaja pedagoški proces s predmetnega področja, v katerega je uvrščen magistrski predmet, oz. je zaslužni profesor. Če študent v okviru magistrskega dela obdela vsebine, ki se prepletajo z drugimi predmeti, je lahko somentor tudi z drugega predmetnega področja.
- Je visokošolski učitelj za predmet, ki ni v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je magistrsko delo zasnovano interdisciplinarno.
- Je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je vpisan študent. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (Program Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami).
- Somentor je lahko asistent ali višji predavatelj z doktoratom znanosti pri predmetu, pri katerem študent pripravlja magistrsko delo, če bo s tem bistveno doprinesel h kakovosti magistrskega dela.

2.4 Evidentiranje potrjene teme magistrskega dela

7. člen

Referat za študentske zadeve FZV UM evidentira potrjeno prijavo teme magistrskega dela. Originalni izvod potrjene prijave pošlje študentu, kopijo mentorju in morebitnemu somentorju, en izvod pa arhivira.

3 PRIPRAVA MAGISTRSKEGA DELA

3.1 Vsebina in oblika magistrskega dela

8. člen

Na podlagi potrjene teme magistrskega dela študent po mentorjevih navodilih oblikuje vsebino magistrskega dela, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če to zahteva narava raziskovanja in če k temu podata soglasje mentor in morebitni somentor.

Veljavnost teme je omejena na največ eno leto. Če študent po poteku roka, ki je določen v izdanem sklepu o magistrskem delu ob potrditvi teme magistrskega dela, ne magistrira oz. ne odda magistrskega dela, se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu.

Dekan lahko na osnovi utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge kandidata, in presoje aktualnosti teme s sklepom podaljša veljavnost teme, vendar do največ enega leta.

9. člen

Študenti pripravijo magistrsko delo v slovenskem jeziku z naslovom in povzetkom v angleškem jeziku. Tako tuji kot domači študenti, ki želijo pripraviti magistrsko delo v angleškem jeziku z naslovom in povzetkom v slovenščini, naslovijo prošnjo za odobritev izbire tujega jezika magistrskega dela na predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij).

Študenti so odgovorni, da je besedilo magistrskega dela napisano v skladu s pravopisnimi pravili knjižnega jezika. Za jezikovno ustreznost magistrskega dela je potrebno priložiti podpisano izjavo lektorja, da je delo lektorirano (Priloga A3).

3.2 Evidentiranje prispelega magistrskega dela

10. člen

Študent odda dva izvoda spiralno vezane verzije magistrskega dela z elektronsko verzijo magistrskega dela na primernem elektronskem mediju v Referat za študentske zadeve FZV UM. Ob tem priloži tudi Izjavo o ustreznosti magistrskega dela (Priloga A4) podpisane s strani mentorja, v primeru imenovanja somentorja tudi somentorja, s katero soglaša, da je vsebina in oblika magistrskega dela primerna za zagovor.
Predstojnik katedre (v primeru odsotnosti namestnik predstojnika katedre ali prodekan za podiplomski študij) pregleda magistrsko delo in o morebitnih pripombah obvesti mentorja in kandidata v primeru, ko pa nima pripomb predlaga dekanu v imenovanje Komisijo za zagovor (Priloga B1).
Ko je imenovana Komisija za zagovor magistrskega dela, študent v Referat za študentske zadeve odda Prijavnico za zagovor magistrskega dela (Priloga A5) z zadostnim številom izvodov magistrske naloge, katere Referat za študentske zadeve FZV UM posreduje članom Komisije za zagovor magistrskega dela.

Mentor pripravi poročilo o oceni magistrskega dela in ga predstavi na zagovoru. Poročilo mora vsebovati kratek povzetek magistrskega dela, povzetek in oceno doseženih rezultatov magistrskega dela s priporočilom za zagovor magistrskega dela.

3.3 Imenovanje Komisije za zagovor magistrskega dela

11. člen

Komisijo za zagovor magistrskega dela imenuje dekan FZV UM na predlog predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij) (priloga B1). Dekan potrdi predlagane člane Komisije za zagovor magistrskega dela, lahko pa tudi spremeni ali imenuje dodatne člane Komisije za zagovor magistrskega dela.
Komisija za zagovor magistrskega dela je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov. Mentor ne more biti predsednik komisije, temveč je njen član. V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja s predmetnega področja, v katero je uvrščeno magistrsko delo.
V Odločbi o imenovanju komisije za zagovor magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje se hkrati določi tudi datum in kraj zagovora magistrskega dela. Zagovor magistrskega dela se skliče najhitreje v roku 10 delovnih dni in najkasneje v roku 2 mesecev po oddaji magistrskega dela.

Izjemoma lahko na individualno prošnjo študenta dekan odobri predčasen zagovor.

Odločbo prejmejo člani komisije in študent – kandidat. Zagovor se objavi na oglasni deski in spletnem portalu fakultete.

4 ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA

4.1 Jezik zagovora

12. člen

Zagovor magistrskega dela poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v angleškem jeziku, v katerem je bilo magistrsko delo napisano, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
- magistrsko delo zagovarja tuji študent, ki je študiral na Univerzi v Mariboru v okviru izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programme),
- mentor oz. somentor pri pripravi magistrskega dela je učitelj iz tujine,
- pri pripravi magistrskega dela sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski učitelj iz tujine.

4.2 Postopek zagovora
13. člen

Zagovor magistrskega dela je javen in se izvede, kot sledi:
1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagovor magistrskega dela, in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Mentor pripravi poročilo o pripravi magistrskega dela in ga predstavi na zagovoru.
3. Študent predstavi svoje magistrsko delo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
4. Čas predstavitve magistrskega dela naj bo 20–25 minut.
5. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi preostali člani komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi prisotni.
6. Študent odgovori na zastavljena vprašanja. Nato komisija v odsotnosti študenta in drugih navzočih sklepa o skupni oceni magistrskega dela in ustnega zagovora. Predsednik komisije vpiše oceno v Zapisnik o zagovoru magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje, ki ga podpišejo vsi člani komisije (priloga B2).
7. Predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela v navzočnosti javnosti sporoči študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.
8. Skupni čas zagovora magistrskega dela praviloma ne presega 60 minut.
9. Po uspešno opravljenem zagovoru Referat za študentske zadeve FZV UM izračuna zaključno oceno študija kandidata in mu izstavi Potrdilo o magistriranju na 2. stopnji študija (priloga C1). Referat za študentske zadeve FZV UM pošlje en vezan izvod magistrskega dela v knjižnico.

Referat za študentske zadeve pošlje en vezan izvod magistrskega dela v knjižnico FZV UM skupaj z magistrskim delom na CD-ju za objavo v sistem e-diplom ter Izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda magistrskega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga B3), katerega podrobnosti urejajo "Navodila o pripravi in oddaji e-diplom".

Magistrant mora najkasneje v 14 dneh po uspešno zaključenem magistrskem študiju in uspešno opravljenem zagovoru v Referat za študentske zadeve FZV UM oddati 5 izvodov magistrskega dela.

14. člen

Predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela pošlje Zapisnik o zagovoru magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje z vso dokumentacijo Referatu za študentske zadeve FZV UM, ki ga vloži v osebni karton študenta – kandidata.
Zapisnik o zagovoru magistrskega dela je temeljni dokument, ki omogoča promocijo študenta – kandidata v doseženi strokovni naslov in podelitev magisterija.

5 PODELITEV DIPLOM O MAGISTERIJU

5.1 Termini za podelitev diplom o magisteriju

15. člen

Senat UM v študijskem koledarju za akademsko leto določi dva termina za podelitev diplom o magisteriju.

16. člen

Študentom – kandidatom na študijskem programu 2. stopnje se podeljujejo diplome o magisteriju v pomladanskem in jesenskem terminu.
Univerza v Mariboru omogoči članicam brezplačno izvedbo slovesne podelitve diplom o magisteriju v prostorih univerzitetne stavbe na Slomškovem trgu 15 v Mariboru, če to želijo.

5.2 Obveščanje kandidatov o podelitvi diplom o magisteriju

17. člen

Referat za študentske zadeve FZV UM obvesti kandidate o slavnostni podelitvi diplom o magisteriju na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan Fakultete za zdravstvene vede UM.
Dekan z vabilom na slovesno podelitev povabi tudi ožje svojce kandidata, po potrebi pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo magistrske naloge.

18. člen

Vabilu je priložen protokol o podelitvi diplom o magisteriju.
Tako vabilo kot protokol o podelitvi diplom o magisteriju sta pripravljena na kvalitetnejšem papirju, kjer so jasno vidni simboli univerze in fakultete.
Vabilo s protokolom se kandidatom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo.

5.3 Protokol o podelitvi diplom o magisteriju

19. člen

Podelitev diplom o magisteriju se opravi svečano po naslednjem okvirnem protokolu:
1. Vabljeni (kandidati, svojci in drugi gosti) se v prostoru zberejo pred podelitvijo.
2. Podelitvi diplom o magisteriju prisostvujejo tudi pristojni prodekan, mentorji in drugi profesorji.
3. Dekan, odet v dekanske insignije, vstopi zadnji.
4. Dekan prisotne nagovori s krajšim govorom.
5. Po govoru dekan pristopi k podelitvi diplom o magisteriju: diplome o magisteriju izroči po abecednem vrstnem redu in omeni tudi tiste, ki se podelitve niso mogli udeležiti.
6. Dekan zaključi svečanost.

6 EVIDENCA MAGISTROV

20. člen

Fakulteta oblikuje zbirko podatkov o svojih magistrih kot evidenco izstavljenih diplom o magisteriju (knjiga magistrov).
Zbirka podatkov vsebuje:
a) ime in priimek magistra,
b) datum rojstva magistra,
c) naslov teme,
d) datum zagovora magistrskega dela,
e) skupno oceno magistrskega dela ter povprečno oceno izpitov,
f) zaključen študijski program (in smer),
g) podeljeni strokovni naslov,
h) številko indeksa.
Zbirka podatkov o magistrih je sestavni del informacijskega sistema univerze in je objavljena na spletnih straneh članice.
Zapisnik o zagovoru magistrskega dela skupaj z vsemi drugimi dokumenti osebnega kartona študenta – kandidata se izloči iz evidence študentov in se prenese ter hrani v
posebni kartoteki magistrov.
Univerza skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov organizira elektronsko bazo magistrov, katere namen je informiranje javnosti o identiteti magistrov, ki so uspešno zaključili študij in magistrirali v posameznih letih na Univerzi v Mariboru. Dostop do baze magistrov je brezplačen in javen.

7 KONČNE DOLOČBE

21. člen

Obrazci, navedeni v tem pravilniku, so priloga in sestavni del pravilnika.

22. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu na Senatu FZV UM. S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje na FZV UM, sprejet na 28. korespondenčni seji, dne 13.05.2009.

Dekan
Prof. dr. Peter Kokol

mojstudij

PRILOGA 2 – USMERITVE ZA OBLIKO DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

USMERITVE ZA OBLIKO DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

Magistrsko delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka obvezen. Študent magistrskemu delu priloži izjavo lektorja o lektoriranju (Priloga A3) in kopijo diplome lektorja.

V nadaljevanju so navedena najpomembnejša navodila za urejanje osnovnega teksta po APA pravilih. Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1,5, velikost 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) naj bo tiskano obojestransko, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.

Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:
1. Levi rob 4 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 3,5 cm, spodnji rob 2,5 cm (do oznake strani);
2. Naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 14 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. Uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman, Courier);
4. Razmik med vrstami naj bo 1,5 vrstice čez celoten tekst. Enojen razmik se naj uporablja samo za naslove in tekst preglednic, grafov, opomb, citatov, vire literature (medtem, ko mora biti med posameznimi viri literature razmik 1,5 vrstici).
5. Vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. Vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. Celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (obojestransko), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. Robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. Pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- Prva naslovna stran ni oštevilčena;
- Druga stran (osnovne informacije v zvezi s postopkom magistriranja) ni oštevilčena;
- Zahvala;
- Naslov magistrskega dela in izvleček v slovenskem jeziku;
- Naslov magistrskega dela in izvleček (abstract) v svetovnem tujem jeziku (izvleček oz. abstract ne sme presegati 350 besed);
- Osnovno kazalo;
- Seznam preglednic;
- Seznam grafikonov oz. slik;
- Preliminarne strani so oštevilčene z malimi rimskimi števili (i, ii, iii, iv, v,…),
drugi del magistrskega dela (od uvoda do literature) se oštevilči z arabskimi številkami (1,2,3,..), strani številčite v sredini zgoraj;
- Seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- Priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- Pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če magistrsko delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...

Z velikimi črkami in poudarjeno (polkrepko) pišete samo glavne naslove, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in brez poudarka.

Urejanje slik in tabel:
1. Zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno magistrsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. Vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan z poudarjenimi znaki (npr. Tabela 1: Ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek raka na pljučih);
3. Vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. Jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. Po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. Po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. Pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. Vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. Za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.

Oblika magistrskega dela

Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V MARIBORU in pod tem FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE (velikost črk 20). Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME MAGISTRSKEGA DELA (velikost črk 20). Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisano v oklepaju (magistrsko delo) (velikost črk 16). V levem kotu spodaj je z malimi tiskanimi črkami zapisan kraj (Obvezno Maribor) - (velikost črk 16) in leto izdelave magistrskega dela ter v desnem kotu spodaj ime in priimek kandidata (velikost črk 16). Barva črk srebrna.

Primeri:

Željeno je, da je na hrbtu magistrskega dela natisnjen naslov diplomskega dela (rastoče od spodaj) npr.: Vloga medicinske sestre pri vzgoji za življenje.

Prvi list: je prazen (za morebitne zaznamke).

Drugi list: isto kot na platnicah (prva naslovna stran).

Hrbtna stran drugega lista:
 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede
 naziv, ime in priimek mentorja (v levem kotu spodaj)
 naziv, ime in priimek somentorja (v levem kotu spodaj) - če ga ima.

UNIVERZA V MARIBORU
FAKLUTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Naziv, Ime in Priimek
Somentor: Naziv, Ime in Priimek
(npr. Doc.dr. _____ ______ )
20 TOČK, VELIKE ČRKE

16 točk male črke

Tabela 1: Zgradba teoretičnega in empiričnega magistrskega dela

TEORETIČNO MAGISTRSKO DELO EMPIRIČNO MAGISTRSKO DELO
Povzetek (v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom magistrskega dela) Povzetek (v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom magistrskega dela)
Sestavine glavnega besedila sklepni Uvodni del
del jedro 1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Raziskovalna vprašanja ali hipoteze
4 Metodologija
4.1 Raziskovalne metode
4.2 Uporabljeni viri

1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Teoretični del
4 Empirični del
4.1 Raziskovalna vprašanja ali hipoteze
4.2 Metodologija
4.2.1 Raziskovalne metode
4.2.2 Raziskovalni vzorec
4.2.3 Postopki zbiranja podatkov

5 Obravnava teme in diskusija

5 Rezultati
6 Interpretacija in razprava
6 Sklep

7 Sklep
Dodatne sestavine Literatura
Priloge Literatura
Priloge

NAVAJANJE VIROV V BESEDILIH – CITIRANJE (ZA CITIRANJE SE UPORABLJAJO APA PRAVILA):
1. Etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v magistrskem delu;
2. Vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu magistrskega dela. Eden od namenov seznama virov je omogočiti bralcem, da sami poiščejo citiran vir, zato mora biti seznam pravilen. Vsak vir naj vsebuje: avtorja, letnico izdaje, naslov in podatki izdaje. Nenatančen ali nepopoln seznam virov v tiskani obliki daje slab vtis o avtorju. Po APA pravilih so tudi uradni dokumenti podani v tem seznamu virov;
3. V seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili.

V nadaljevanju so podani praktični primeri citiranja virov v besedilu

1. En avtor, eno delo
V besedilu se na ustreznem mestu navaja en avtor in letnica na dva načina:
….V raziskavi (Šostar-Turk, 1997) je bilo ugotovljeno…….. ali
….Šostar-Turk (1997) je v raziskavi ugotovila…..
V primeru, da se to delo citira v naslednjih stavkih znotraj istega odstavka , se lahko uporablja samo priimek:

Šostar-Turk je nadalje ugotovila….

2. Eno delo več avtorjev
• V primeru dela dveh avtorjev se navedeta oba avtorja
• V primeru dela s tremi, štirimi ali petimi avtorji, se pri prvi omembi dela citirajo vsi avtorji in pri nadaljnjem citiranju v besedilu se navede samo prvi avtor in nato doda ''et al.''

Fijan, Šostar-Turk, in Cencič (2005) so ugotovili…..[prvo citiranje v besedilu]
Fijan et al. so nadalje ugotovili …..[nadaljnje citiranje v besedilu]

• V primeru dela s šestimi ali več avtorji, se citira samo ime prvega avtorja in nato doda ''et al.''. Izjema je le v primeru, da s takšnim krajšanjem nastaneta dve referenci z enako obliko. V tem primeru je treba toliko avtorjev napisati, da sta vira med samo različna, npr:

Kosslyn, Koenig, Barnett, Carve, Tang, in Gabrieli (1996)
Kosslyn, Koenig, Gabrieli, Tang, Marsolek, in Daly (1996)

v skrajšani obliki sta zgornja primera:

Kosslyn, Koenig, Barnett, et al. (1996)
Kosslyn, Koenig, Gabrieli, et al. (1996)

3. Skupine kot avtorji
Skupino kot npr. združenje, ki služi kot avtor, je treba prvič v besedilu izpisati in v oglatih oklepajih navesti kratico, ki se lahko potem uporablja pri naslednjem citiranju, npr.:

(Obrtno- Podjetniška zbornica Slovenije [OZS], 2007)
(Uradni List Republike Slovenije [Ul RS], 2005)

V nadaljnjem besedilu se lahko citira:
(OZS, 2007),
(Ul RS, 2005)

4. Dela brez avtorjev vključno z uradnimi materiali
• V primeru anonimnega dela damo v narekovaje naslov članka ali poglavja in v ležeči pisavi podamo naslov knjige, brošure ali poročila:

o negi (''Nega bolnika'', 1997)
v knjgi College bound seniors (1979) …

• viri, ki se nanašajo na uradne dokumente, obravnavamo kot vire brez avtorjev, kar pomeni da v besedilu citramo takšno gradivo s prvimi nekaj besedami vira in letnico.
• Kadar je delo označeno kot anonimno, se uporablja beseda ''anonimno'' kateremu sledi vejica in letnica (Anonimno, 2006). V seznamu virov je to delo po abecednem redu glede na besedo anonimno.

5. Avtorji z enakimi priimki
V primeru, da seznam virov vsebuje dve publikaciji z dvema ali več avtorji z enakimi priimki, je treba dodati še kratico imen pri citiranju v besedilu.

S. Fijan, R. Fijan, in Šostar-Turk (2008) so v raziskavi povzeli korelacijo…..

6. Dva ali več del v enem oklepaju
V primeru navajanja dveh ali več del v enem oklepaju, je treba upoštevati red v seznamu virov:
• Dve ali več del istih avtorjev se navaja po letnicah:

….predhodne raziskave (Fijan & Šostar-Turk, 2008, 2010)…..

• Pri več delih istih avtorjev istega leta se uporabljajo črke za letnico:

….več raziskav (Simonič & Šostar-Turk, 2005a, 2005b)….

• Pri citiranju več del različnih avtorjev navedemo dela po abecednem redu glede na prvega avtorja in ločimo dela med seboj s podpičjem:

….več raziskav (Fijan & Šostar-Turk, 2008; Šostar-Turk & Schneider, 2000)…

• Izjema je v primeru pomembnega citata, ki ga želimo izpostaviti kot prvega, ločimo tako, da citiramo najprej pomemben citati in nato dodamo frazo ''glej tudi'' pred ostalimi citati, ki so nato po abecednem redu.

(Minor, 2001; glej tudi Adams, 1999; Storandt, 1997)

7. Klasična dela
V primeru, da za delo ni znan datum publikacije, se v besedilu citira avtorja in nato dopiše datum neznan. Kadar je datum dela neuporaben, kot npr. za zelo stara dela, se citira leto prevoda in doda za letnico kratico »prev«. Za znana klasična dela kot npr. dela starih Grkov in Rimljanov ter Svetega pisma ni treba pisati vira, temveč samo sistematična števila in uporabljena verzija: npr.

(Aristotel, prev. 1931)

8. Specifični sestavni del vira
• V primeru, da citiramo specifični sestavni del vira: navedemo stran, poglavje, sliko, preglednico ali enačbo na primernem mestu v besedilu.

(Kokol, 2003, str. 250)

• Za elektronske vire, ki nimajo števila strani, je treba podati številko odstavka pred »simbolom ¶«:

(Myers, 2000, ¶ 5)

9. Osebne komunikacije
Osebne komunikacije vključujejo: pisma, elektronske komunikacije, osebni intervju, telefonske komunikacije in niso del seznama virov, ker ni možno dobiti ponovljivih podatkov.

10. Citati v oklepajih
V primeru citata, ki je del besedila v oklepaju, uporabljamo vejice namesto oklepajev za ločitev letnice:

(glej preglednico 3 v Fijan & Šostar-Turk, 2008, za ostale podatke)

NAVAJANJE VIROV V SEZNAMU VIROV – SEZNAM LITERATURE (APA PRAVILA)

Na koncu magistrskega dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev.

Istovetnost citatov v besedilu in seznamu virov
Seznam literature po abecednem redu vsebuje vse vire, navedene v besedilu, pri čemer je pomembno, da so citati v besedilu in v seznamu virov resnično identični v črkovanju in letnici.

Zgradba natančnega in popolnega seznama virov
Eden od namenov seznama virov je omogočiti bralcem, da sami poiščejo citiran vir, zato mora biti seznam pravilen. Vsaj vir naj vsebuje: avtorja, letnico izdaje, naslov in podatki izdaje. Nenatančen ali nepopoln seznam virov v tiskani obliki daje slab vtis o avtorju. Po APA pravilih so tudi uradni dokumenti podani v tem seznamu virov.

APA pravila

Seznam virov naj vsebuje dvojni razmik in vsak vir ima viseči umik. Dovoljene kratice so naslednje:
pogl. Poglavje izd. Izdaja
pop. izd. Popravljena izdaja 2. izd. Druga izdaja
ur. Urednik prev. Prevod
n.d. ni datuma str. Strani
letn. Letnik št. Število

Podati je treba lokacijo založbe in sicer mesto in državo. Če je založba Univerza z mestom v imenu, ni potrebno ponoviti ime mesta. Naslednja dobro znana mesta založb so lahko podana brez države:

Baltimore New York Amsterdam Pariz
Boston Philadelphia Jeruzalem Rim
Chicago San Francisco London Stockholm
Los Angeles Milano Tokio
Moskva Dunaj

Pri navajanju letnikov vedno uporabljamo arabske številke.

Zaporedje virov v seznamu virov

Abecedni seznam virov je podan po abecednem redu priimka prvega avtorja in z uporabo naslednjih pravil za posebne primere:

• Abecedno zaporedje poteka črko za črko, vendar ''nič'' je pred ''nekaj'' oz. na primeru:

Brown, J.R. je pred Browning A.R… čeprav je ''i'' pred ''j''

• Priimke, ki vsebujejo predloge (de, la, du, von itd.) upoštevamo v celoti po abecedi.

Zaporedje več del istega avtorja. V primeru enega avtorja, podamo več virov kronološko naraščajoče in sicer prvi vir je najstarejši.

• Vir enega avtorja podamo pred virom z več avtorji, kjer imata prva avtorja enak priimek.

Alleyne, R.L. (2001).
Alleyne, R.L., & Evans,A.J. (1999).

• Viri z enakim prvim avtorjem in drugačnimi drugimi in tretjimi avtorji podamo po abecednem redu glede na priimek drugega avtorja oz. v primeru, da je drugi avtor enak, glede na priimek tretjega avtorja itd.

Šostar-Turk, S., Petrinić. I. & Simonič, M. (2005).
Šostar-Turk, S., Simonič, M. & Petrinić. I. (2005).

• Viri z enakim zaporedjem več avtorjev podamo kronološko naraščajoče oz. najprej podamo najstarejšo publikacijo.

Fijan, S., Šostar-Turk, S. & Cencič, A. (2005).
Fijan, S., Šostar-Turk, S. & Cencič, A. (2006).

• Viri istega avtorja ali enakim zaporedjem več avtorjev in enakim datumom publikacije podamo abecedno po naslovu (ne upoštevamo nedoločni člen ''A'' ali ''the''). V besedilu takoj za letom zapišemo malo črko – a, b, c v oklepaju:

Neral, B., Šostar-Turk, S. & Čokl, M. (2004a). Tisk …
Neral, B., Šostar-Turk, S. & Čokl, M. (2004b). Tisk …

Izjema je primeru, da so publikacije v istem letu in enakim zaporedjem avtorjem objavljene kot serije prvi del, drugi del, kjer podamo vire po vrsti serije in ne po abecedi.

Zaporedje več del različnih prvih avtorjev z enakim priimkom. V tem primeru so viri razporejeni po abecednem redu glede na začetnico imena prvega avtorja. Pri navajanju takšnega vira v besedilu je treba navesti še začetnico imena.

Zaporedje del skupine avtorjev ali brez imenovanih avtorjev. Kadar je avtor dela agencija, združenje, institucija ali popolnoma brez avtorja, je treba razvrstiti po abecednem redu prve besede uradnega imena. Uporabljajo se polna imena, (npr. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede). Le v primeru, da je delo podpisano z besedo'' anonimno'', se le-ta uporablja v enaki vlogi kot priimek. Kadar ni nobenega avtorja, je naslov na mestu avtorja in se vir napiše po abecednem redu glede na prvo besedo naslova. Viri uradnih dokumentov prav tako navajamo v tem abecednem seznamu virov.

1. APA pravila za pisanje različnih publikacij

Periodične publikacije: revije, časopisi, šolski časopisi itd.

Avtor, A.A., Avtor, B.B. & Avtor, C.C. (2003). Naslov članka. Ime revije, xx, xxx-xxx.

Karoli, B. (2007). Pojavljanje medicinskih sester v javnih medijih. Obzornik Zdravstvene Nege. 41, 21-4.

Allan, H. (2007). Mobbing behaviors encountered by nurse teaching staff. Nursing Ethics. 14, 463-465.

Neperiodične publikacije: knjige, poročila, brošure, monografije, priročniki in avdiovizualno gradivo.

Avtor, A.A. (2005). Naslov dela. Lokacija: založnik.

Kališnik, M., Zabavnik, P.J. & Rožić, A. (2006) Temelji znanstvenoraziskovalne metodologije v
biomedicini. Ljubljana, Slovenija: Družba Piano.

Del neperiodične publikacije:

Avtor, A.A. & Avtor, B.B. (1995). Naslov poglavja. V urednik A., urednik B. & urednik C. (Ur.), Naslov knjige (str. xxx-xxx). Lokacija:založnik.

Kupnik, D.(2006). Oskrba dihalne poti in drugi nujni posegi. V: Grmec, Š., Čretnik, A., Kupnik, D. (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju. (103-148). Maribor, Slovenija: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola.

Elektronske periodične publikacije:

Avtor, A.A., Avtor, B.B. & Avtor, C.C. (2003). Naslov članka, Ime revije, xx, xxx-xxx. Dostopno na internetu mesec, dan, leto, vir.

Elektronski dokumenti:

Avtor, A.A., Avtor, B.B. & Avtor, C.C. (2003). Naslov članka. Dostopno dan, mesec, leto, vir.
VandenBos, G., Knapp, S., & Doe, J. (2001). Role of reference elements in the selection of resources by pshychology undergraduates [Electronic version]. Journal of Bibliographic Research, 5, 117-123.

2. Avtorji

• Najprej zapišemo priimek in nato začetnico imena ali imen. Izpišemo do šest avtorjev, v primeru, da je več kot šest avtorjev, dodamo po šestem avtorju ''et al.''
• Avtorje ter priimek in začetnico imena med seboj ločimo z vejicami,
• Pred zadnjim avtorjem zapišemo znak in (&),
• Skupinsko ime izpišemo (npr. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor),
• V primeru, da je v viru napisan pri avtor urednik, to tudi zapišemo v viru s kratico za imenom zadnjega urednika v oklepaju (ur.),
• V viru brez avtorja se naslov vira pomakne na mesto avtorja.
• Zapis avtorjev je vedno zaključeno s piko. Pika poleg začetnice zadnjega imena že predstavlja zaključek zapisa avtorjev. V primeru naslova vira namesto avtorjev pa dodamo na koncu naslov še piko.

Organisation for Economic Cooperation and Development [OECD]. (1992). Industrial policy in OECD countries - Annual review. Paris.

3. Datum publikacije

• V oklepaju zapišemo letnico publiciranja (2004). (revije, časopisi, knjige, avdiovizualno gradivo),
• Za zapise sestankov, mesečnih revij, dnevnih ali tedenskih izdaj itd. zapišemo letnico in mesec oz. dan) (1997, januar)., (2001, januar 24.).
• Za članke sprejete v tisk, zapišemo v oklepaju brez datuma: (v tisku).
• Za vire za katere ni znan datum, zapišemo v oklepaju (n.d.)
• Datum zaključimo s piko za zaklepajem.

4. Naslov članka ali poglavja

• Z veliko začetnico zapišemo samo prvo besedo naslova, in če pride v poštev, samo prvo besedo podnaslova.
• Naslova ne damo v narekovaje in ne pišemo v ležeči pisavi.
• Dodatne informacije, ki so pomembne za identifikacijo vira, zapišemo v oglatih oklepajih, npr. [pismo uredniku], [posebna izdaja], [monografija], [povzetek].
• Naslov zaključimo s piko.

5. Ime publikacije in podatki publiciranja v periodičnih publikacijah

• V ležeči pisavi zapišemo celotno ime periodične publikacije z velikimi začetnicami. V ležeči pisavi zapišemo tudi številko letnika in pred številko letnika ne zapišemo izraz ''vol''.
• Številko (issue) v oklepaju zapišemo takoj za letnikom le v primeru, da se vsaka števila začne s stranjo 1.
• Če revija ne uporablja letnikov, zapišemo mesec, letni čas oz. drugo označbo znotraj leta, npr. (1994, april).
• Podamo tudi številke strani. Za vire iz časopisov dodamo kratico besede strani (str. xxx-xxx). Za elektronske vire številke strani niso relevantne.
• Za imenom revije in letnikom damo vejice.
• Zaključimo ta del s piko.

6. Naslov dela: neperiodične publikacije

• Prvo besedo naslova dela in, če je ustrezno tudi podnaslova dela, zapišemo z veliko začetnico. Naslov zapišemo v ležeči pisavi.
• Dodatne informacije (npr. izdaja, številka poročila, številka letnika) dodamo v oklepaju takoj za naslovom brez vmesne pike. Besedila v oklepaju ne pišemo v ležeči pisavi.
• Če je potrebno, v oglatih oklepajih dodamo še informacije o obliki dela [brošura], [film], [CD] itd.
• Zaključimo ta del s piko.

Kersnič, P. & Filej, B. (ur.). (2006) Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Slovenije. Mednarodni kodeks etike za babice (2. izd.). Ljubljana, Slovenija: Zbornica
zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

7. Naslov dela: del neperiodične publikacije (poglavje v knjigi)

• Poglavje v knjigi je podano tako, da je najprej zapisan avtor in naslov poglavja, ki mu sledijo uredniki knjige in v oklepaju kratica urednik (ur.) ter beseda ''V'' in naslov knjige, številke strani v oklepaju in ostale informacije o publiciranju.
• Ker urednik ni avtor poglavja, ne pišemo najprej priimka in nato začetnico imen, ampak najprej začetnico imena in nato priimek. V primeru velikega števila urednikov zapišemo prvega urednika in ''et al.''.
• V primeru dveh urednikov uporabimo oznako & med obema brez vejic med uredniki. V primeru treh ali več urednikov pa uporabimo vejice med uredniki.
• V primeru knjige brez imenovanega urednika samo zapišemo besedo ''V'' in naslov knjige.
• Zaključimo ta del s piko.

8. Informacije o publiciranju: neperiodične publikacije

• Podamo mesto publikacije in državo, razen, če je mesto znano po publiciranju.
• Če je založnik Univerza z imenom mesta v nazivu, ne ponovimo imena mesta.
• Založnika napišemo čim krajše, imena organizacij, kooperacij in univerz ne krajšamo, vendar ne dodajamo nazivov kot npr. založnik, Co, Inc. Itd.
• Če sta podani dve mesti, potem zapišemo prvo oz. mesto glavnega sedeža založnika.
• Zaključimo ta del s piko.

9. Informacije o dostopnosti elektronskih virov

• Dostopnost elektronskega vira podaja informacije o pridobitvi vira poleg avtorja in naslova vira.
• Če informacije pridobimo od internetnega dokumenta, podamo internetni naslov.
• Če informacije pridobimo z agregiranih baz podatkov, podamo ime baze podatkov brez dodatnega naslova.
• Zaključimo ta del s piko razen v primeru, da se ta del zaključi z internetnim naslovom.

Študentom se priporoča, da seznam virov, ki so ga uporabljali in citirali pri ustvarjanju magistrskega dela pripravijo v programu Microsoft Office Word 2007 – navodila za citiranje in pripravo seznama virov so dosegljiva na linku http://office.microsoft.com/sl-si/word-help/ustvarjanje-bibliografije-HA010067492.aspx .

mojstudij

Na osnovi določila 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 90/2008, UPB6 in Obvestila UM, št. XXVII-2-2009) je Senat Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru na 9. izredni seji, dne 08.10.2010 sprejel

P R A V I L N I K
o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu
2. stopnje na FZV UM

1 SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen

S tem pravilnikom se ureja postopek pri izbiri in prijavi teme magistrskega dela, njegova okvirna vsebinska in formalna priprava, okvirni postopek pri zagovoru magistrskega dela in postopek podelitev diplom o magisteriju študentom, ki končajo drugo stopnjo študija (magistrski študijski program).
S tem pravilnikom se ureja tudi postopek priprave in zagovora magistrskega dela za študente, ki opravljajo obveznosti v okviru izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programme).

2 PRIJAVA MAGISTRSKEGA DELA

2. člen

Študent mora prijaviti temo ob soglasju predvidenega mentorja najkasneje do takrat, ko opravi vse s študijskim programom predvidene obveznosti.

2.1 Izbira teme
3. člen

Študent izbere temo magistrskega dela po lastni presoji. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja.
Študent izbira temo magistrskega dela iz vsebine magistrskih predmetov študijskega programa oz. smeri, ki jo je vpisal. Študent lahko izbere temo tudi iz vsebin drugih predmetov matičnega študijskega programa ali iz vsebin drugih študijskih programov, tudi v tujini, vendar pa mora biti raziskovalni problem magistrskega dela iz študijskega programa oz. smeri, ki jo je vpisal.

4. člen

Mentor pri izdelavi magistrskega dela je lahko visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline, na kateri temelji magistrsko delo.

2.2 Prijava teme

5. člen

Študent prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga A1), ki je sestavni del tega pravilnika.
Študent odda obrazec v Referat za študentske zadeve FZV UM, Prilogo A1, ki mora biti podpisana s strani mentorja in morebitnega somentorja, k obrazcu pa mora priložiti dva izvoda dispozicije magistrskega dela, ki naj vsebuje naslednje točke (Priloga 1 in Priloga 2):
1. Delovni naslov magistrske naloge v slovenskem in angleškem jeziku,
2. Opredelitev področja in opis problema,
3. Namen in cilje raziskave,
4. Načrt poteka raziskave:
- raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze,
- potek raziskave,
- predvidene metode,
- predpostavke in omejitve raziskave.
5. Predvidena sestava magistrskega dela (kazalo),
6. Predvidena literatura/viri.

2.3 Potrditev teme magistrskega dela

6. člen

Ko Referat za študentske zadeve FZV UM prejme prijavo teme magistrskega dela, v roku 5 delovnih dni preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za potrditev teme magistrskega dela. V primeru izpolnjevanja posreduje Prilogo A1 z vso pripadajočo dokumentacijo predstojniku katedre (v primeru odsotnosti namestniku predstojnika katedre ali prodekanu za podiplomski študij).

Predstojnik katedre (v primeru odsotnosti namestnik predstojnika katedre ali prodekan za podiplomski študij) s podpisom potrdi izbiro teme, mentorja in morebitnega somentorja, lahko pa predlaga spremembo naslova ali vsebine magistrskega dela, lahko pa predlaga tudi drugega mentorja oz. somentorja v roku 10 delovnih dni. Kadar ima predstojnik katedre (v primeru odsotnosti namestnik predstojnika katedre ali prodekan za podiplomski študij), pripombe na dispozicijo ali imenovanje mentorja, Referat za študentske zadeve o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezne dopolnitve prijave.

Predlagano temo magistrskega dela s potrjenim mentorjem in somentorjem preveri dekan, ki lahko prijavo vrne predstojniku katedre (v primeru odsotnosti namestniku predstojnika katedre ali prodekanu za podiplomski študij), študentu in mentorju, če se z njo ne strinja. Če nima pripomb, jo s podpisom sklepa o magistrskem delu (priloga A2) dokončno potrdi v roku 5 delovnih dni.

V kolikor se študentu tretjič zavrne dispozicija magistrskega dela, mora študent prijaviti drugo temo magistrskega dela z novim predvidenim mentorjem.

Študentje Fakultete za zdravstvene vede UM ne smejo izvajati raziskav za namen izdelave magistrskega dela, dokler tema ni potrjena s strani predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij) in dekana. Prav tako morajo študentje Fakultete za zdravstvene vede UM pred začetkom izvajanja longitudinalne raziskave, tudi med študijskim procesom, pridobiti soglasje s strani predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij).

Kandidat za somentorja je lahko, kdor izpolnjuje enega od spodaj navedenih pogojev:
- Je habilitiran učitelj z nazivom docent, izredni profesor oz. redni profesor, ki izvaja pedagoški proces s predmetnega področja, v katerega je uvrščen magistrski predmet, oz. je zaslužni profesor. Če študent v okviru magistrskega dela obdela vsebine, ki se prepletajo z drugimi predmeti, je lahko somentor tudi z drugega predmetnega področja.
- Je visokošolski učitelj za predmet, ki ni v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je magistrsko delo zasnovano interdisciplinarno.
- Je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je vpisan študent. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (Program Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami).
- Somentor je lahko asistent ali višji predavatelj z doktoratom znanosti pri predmetu, pri katerem študent pripravlja magistrsko delo, če bo s tem bistveno doprinesel h kakovosti magistrskega dela.

2.4 Evidentiranje potrjene teme magistrskega dela

7. člen

Referat za študentske zadeve FZV UM evidentira potrjeno prijavo teme magistrskega dela. Originalni izvod potrjene prijave pošlje študentu, kopijo mentorju in morebitnemu somentorju, en izvod pa arhivira.

3 PRIPRAVA MAGISTRSKEGA DELA

3.1 Vsebina in oblika magistrskega dela

8. člen

Na podlagi potrjene teme magistrskega dela študent po mentorjevih navodilih oblikuje vsebino magistrskega dela, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če to zahteva narava raziskovanja in če k temu podata soglasje mentor in morebitni somentor.

Veljavnost teme je omejena na največ eno leto. Če študent po poteku roka, ki je določen v izdanem sklepu o magistrskem delu ob potrditvi teme magistrskega dela, ne magistrira oz. ne odda magistrskega dela, se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu.

Dekan lahko na osnovi utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge kandidata, in presoje aktualnosti teme s sklepom podaljša veljavnost teme, vendar do največ enega leta.

9. člen

Študenti pripravijo magistrsko delo v slovenskem jeziku z naslovom in povzetkom v angleškem jeziku. Tako tuji kot domači študenti, ki želijo pripraviti magistrsko delo v angleškem jeziku z naslovom in povzetkom v slovenščini, naslovijo prošnjo za odobritev izbire tujega jezika magistrskega dela na predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij).

Študenti so odgovorni, da je besedilo magistrskega dela napisano v skladu s pravopisnimi pravili knjižnega jezika. Za jezikovno ustreznost magistrskega dela je potrebno priložiti podpisano izjavo lektorja, da je delo lektorirano (Priloga A3).

3.2 Evidentiranje prispelega magistrskega dela

10. člen

Študent odda dva izvoda spiralno vezane verzije magistrskega dela z elektronsko verzijo magistrskega dela na primernem elektronskem mediju v Referat za študentske zadeve FZV UM. Ob tem priloži tudi Izjavo o ustreznosti magistrskega dela (Priloga A4) podpisane s strani mentorja, v primeru imenovanja somentorja tudi somentorja, s katero soglaša, da je vsebina in oblika magistrskega dela primerna za zagovor.
Predstojnik katedre (v primeru odsotnosti namestnik predstojnika katedre ali prodekan za podiplomski študij) pregleda magistrsko delo in o morebitnih pripombah obvesti mentorja in kandidata v primeru, ko pa nima pripomb predlaga dekanu v imenovanje Komisijo za zagovor (Priloga B1).
Ko je imenovana Komisija za zagovor magistrskega dela, študent v Referat za študentske zadeve odda Prijavnico za zagovor magistrskega dela (Priloga A5) z zadostnim številom izvodov magistrske naloge, katere Referat za študentske zadeve FZV UM posreduje članom Komisije za zagovor magistrskega dela.

Mentor pripravi poročilo o oceni magistrskega dela in ga predstavi na zagovoru. Poročilo mora vsebovati kratek povzetek magistrskega dela, povzetek in oceno doseženih rezultatov magistrskega dela s priporočilom za zagovor magistrskega dela.

3.3 Imenovanje Komisije za zagovor magistrskega dela

11. člen

Komisijo za zagovor magistrskega dela imenuje dekan FZV UM na predlog predstojnika katedre (v primeru odsotnosti namestnika predstojnika katedre ali prodekana za podiplomski študij) (priloga B1). Dekan potrdi predlagane člane Komisije za zagovor magistrskega dela, lahko pa tudi spremeni ali imenuje dodatne člane Komisije za zagovor magistrskega dela.
Komisija za zagovor magistrskega dela je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov. Mentor ne more biti predsednik komisije, temveč je njen član. V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja s predmetnega področja, v katero je uvrščeno magistrsko delo.
V Odločbi o imenovanju komisije za zagovor magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje se hkrati določi tudi datum in kraj zagovora magistrskega dela. Zagovor magistrskega dela se skliče najhitreje v roku 10 delovnih dni in najkasneje v roku 2 mesecev po oddaji magistrskega dela.

Izjemoma lahko na individualno prošnjo študenta dekan odobri predčasen zagovor.

Odločbo prejmejo člani komisije in študent – kandidat. Zagovor se objavi na oglasni deski in spletnem portalu fakultete.

4 ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA

4.1 Jezik zagovora

12. člen

Zagovor magistrskega dela poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v angleškem jeziku, v katerem je bilo magistrsko delo napisano, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
- magistrsko delo zagovarja tuji študent, ki je študiral na Univerzi v Mariboru v okviru izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programme),
- mentor oz. somentor pri pripravi magistrskega dela je učitelj iz tujine,
- pri pripravi magistrskega dela sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski učitelj iz tujine.

4.2 Postopek zagovora
13. člen

Zagovor magistrskega dela je javen in se izvede, kot sledi:
1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagovor magistrskega dela, in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Mentor pripravi poročilo o pripravi magistrskega dela in ga predstavi na zagovoru.
3. Študent predstavi svoje magistrsko delo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
4. Čas predstavitve magistrskega dela naj bo 20–25 minut.
5. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi preostali člani komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi prisotni.
6. Študent odgovori na zastavljena vprašanja. Nato komisija v odsotnosti študenta in drugih navzočih sklepa o skupni oceni magistrskega dela in ustnega zagovora. Predsednik komisije vpiše oceno v Zapisnik o zagovoru magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje, ki ga podpišejo vsi člani komisije (priloga B2).
7. Predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela v navzočnosti javnosti sporoči študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.
8. Skupni čas zagovora magistrskega dela praviloma ne presega 60 minut.
9. Po uspešno opravljenem zagovoru Referat za študentske zadeve FZV UM izračuna zaključno oceno študija kandidata in mu izstavi Potrdilo o magistriranju na 2. stopnji študija (priloga C1). Referat za študentske zadeve FZV UM pošlje en vezan izvod magistrskega dela v knjižnico.

Referat za študentske zadeve pošlje en vezan izvod magistrskega dela v knjižnico FZV UM skupaj z magistrskim delom na CD-ju za objavo v sistem e-diplom ter Izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda magistrskega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga B3), katerega podrobnosti urejajo "Navodila o pripravi in oddaji e-diplom".

Magistrant mora najkasneje v 14 dneh po uspešno zaključenem magistrskem študiju in uspešno opravljenem zagovoru v Referat za študentske zadeve FZV UM oddati 5 izvodov magistrskega dela.

14. člen

Predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela pošlje Zapisnik o zagovoru magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje z vso dokumentacijo Referatu za študentske zadeve FZV UM, ki ga vloži v osebni karton študenta – kandidata.
Zapisnik o zagovoru magistrskega dela je temeljni dokument, ki omogoča promocijo študenta – kandidata v doseženi strokovni naslov in podelitev magisterija.

5 PODELITEV DIPLOM O MAGISTERIJU

5.1 Termini za podelitev diplom o magisteriju

15. člen

Senat UM v študijskem koledarju za akademsko leto določi dva termina za podelitev diplom o magisteriju.

16. člen

Študentom – kandidatom na študijskem programu 2. stopnje se podeljujejo diplome o magisteriju v pomladanskem in jesenskem terminu.
Univerza v Mariboru omogoči članicam brezplačno izvedbo slovesne podelitve diplom o magisteriju v prostorih univerzitetne stavbe na Slomškovem trgu 15 v Mariboru, če to želijo.

5.2 Obveščanje kandidatov o podelitvi diplom o magisteriju

17. člen

Referat za študentske zadeve FZV UM obvesti kandidate o slavnostni podelitvi diplom o magisteriju na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan Fakultete za zdravstvene vede UM.
Dekan z vabilom na slovesno podelitev povabi tudi ožje svojce kandidata, po potrebi pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo magistrske naloge.

18. člen

Vabilu je priložen protokol o podelitvi diplom o magisteriju.
Tako vabilo kot protokol o podelitvi diplom o magisteriju sta pripravljena na kvalitetnejšem papirju, kjer so jasno vidni simboli univerze in fakultete.
Vabilo s protokolom se kandidatom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo.

5.3 Protokol o podelitvi diplom o magisteriju

19. člen

Podelitev diplom o magisteriju se opravi svečano po naslednjem okvirnem protokolu:
1. Vabljeni (kandidati, svojci in drugi gosti) se v prostoru zberejo pred podelitvijo.
2. Podelitvi diplom o magisteriju prisostvujejo tudi pristojni prodekan, mentorji in drugi profesorji.
3. Dekan, odet v dekanske insignije, vstopi zadnji.
4. Dekan prisotne nagovori s krajšim govorom.
5. Po govoru dekan pristopi k podelitvi diplom o magisteriju: diplome o magisteriju izroči po abecednem vrstnem redu in omeni tudi tiste, ki se podelitve niso mogli udeležiti.
6. Dekan zaključi svečanost.

6 EVIDENCA MAGISTROV

20. člen

Fakulteta oblikuje zbirko podatkov o svojih magistrih kot evidenco izstavljenih diplom o magisteriju (knjiga magistrov).
Zbirka podatkov vsebuje:
a) ime in priimek magistra,
b) datum rojstva magistra,
c) naslov teme,
d) datum zagovora magistrskega dela,
e) skupno oceno magistrskega dela ter povprečno oceno izpitov,
f) zaključen študijski program (in smer),
g) podeljeni strokovni naslov,
h) številko indeksa.
Zbirka podatkov o magistrih je sestavni del informacijskega sistema univerze in je objavljena na spletnih straneh članice.
Zapisnik o zagovoru magistrskega dela skupaj z vsemi drugimi dokumenti osebnega kartona študenta – kandidata se izloči iz evidence študentov in se prenese ter hrani v
posebni kartoteki magistrov.
Univerza skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov organizira elektronsko bazo magistrov, katere namen je informiranje javnosti o identiteti magistrov, ki so uspešno zaključili študij in magistrirali v posameznih letih na Univerzi v Mariboru. Dostop do baze magistrov je brezplačen in javen.

7 KONČNE DOLOČBE

21. člen

Obrazci, navedeni v tem pravilniku, so priloga in sestavni del pravilnika.

22. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu na Senatu FZV UM. S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje na FZV UM, sprejet na 28. korespondenčni seji, dne 13.05.2009.

Dekan
Prof. dr. Peter Kokol

mojstudij

PRILOGA 1 – USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE

1. Delovni naslov magistrske naloge

Magistrsko delo je raziskovalno ali strokovno delo in je namenjeno
- razvoju novega znanja,
- razvoju novih metod,
- preverjanju in primerjanju znanja in metod,
- preverjanju ali kandidat obvlada raziskovalno metodologijo in ali zna kot raziskovalec razviti problem, cilje, hipoteze, metodologijo in raziskavo ter korektno interpretirati rezultate raziskave na ravni ustrezni magistrskemu nazivu.

Magistrska naloga naj bo prvenstveno raziskovalno usmerjena. To pomeni, da glavnino naloge predstavlja raziskovalni del. Torej poglavje »teoretični uvod« zajema po obsegu manjši del. V uvodnem delu magistrske naloge se je smiselno izogibati povzemanju splošnih, že znanih vsebin, ki predstavljajo pregled področja in jih vsebujejo splošni učbeniki iz področja raziskovanega problema.
Bistvo naloge/raziskave naj se odraža v naslovu.

2. Opredelitev področja in opis problema

Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).

3. Namen in cilji raziskave

Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje, ki jih namerava doseči z raziskovanjem, glavni cilj razdeli v več podciljev, po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi vprašanje, na katera po tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.
Namen in cilje raziskave lahko razdelimo v dva sklopa.

Primer:

Cilji v teoretičnem delu:
- pregled relevantne literature,
- pregled raziskovalnih modelov uporabljenih v ključnih raziskavah,
- pregled ključnih spremenljivk vključenih v raziskave,
- pregled kritik uporabljenih metod.

Cilj/i empirične raziskave:
- ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Snyderja (2002), Olsona (2003) in Bottoma (2003),
- ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in življenjski stil anketirancev.

4. Načrt poteka raziskave

Študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ustvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno metodo. Poleg glavne metode uporablja lahko še druge, ki se štejejo kot pomožne metode.
Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

4.1 Raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze

Jasno naj bodo zapisane hipoteze, ki bodo v raziskavi preverjane.
Raziskovala vprašanja naj bodo skladna z namenom in cilji magistrskega dela.

4.2 Potek raziskave

Potek raziskave naj vsebuje smiselno zaporedje korakov, ki jih bo kandidat izvedel pri izdelavi raziskave. Potek je lahko podprt z diagramom poteka raziskave.

4.3 Predvidene metode

Jasno naj bodo zapisane metode, ki bodo v raziskavi uporabljene. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

4.4 Predpostavke in omejitve raziskave

Navedene naj bodo predpostavke na katerih temelji raziskava. Navedene naj bodo omejitve, ki veljajo v raziskavi.

5. Predvidena sestava magistrskega dela

Podana naj bo kratka predvidena struktura poglavij in sicer:
- Uvod;
- Teoretična izhodišča;
- Raziskava;
- Sklep;
- Seznam virov;
- Priloga.

6. Predvidena literatura / viri

Navedeni naj bodo le najpomembnejši viri (slovenski in tuji viri). Kandidat naj se usmeri v pregled znanstvenih člankov, v katerih je prikazana metodologija in instrumenti za raziskovanje njegovega področja oziroma problema.

mojstudij

Priloga C1
Številka: ####/2010/####
Datum: 25. 2. 2010

POTRDILO O MAGISTRIRANJU NA 2. STOPNJI ŠTUDIJA

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru potrjuje, da je g./ga.
ime in priimek ,
rojen-a: ##. ##. 19##
dne ##. ##. 20## magistriral-a po študijskem programu 2. stopnje:
program ,
smer: smer .

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru mu/ji priznava izobrazbo 2. stopnje in
podeljuje strokovni naslov magister/magistrica .

Potrdilo je izdano, ker diploma o magisteriju še ni podeljena in velja, dokler se ta ne podeli. Skladno z 21. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah Zakon o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 114/2005 – ZUT-UPB2, 131/2006 (5/2007-popr.) in 138/2006 je to potrdilo takse prosto.

Dekan
Prof. dr. Peter Kokol

mojstudij

____________________________________________________________________________________________________________________
NAVODILA ZA PRIPRAVO IN ZAGOVOR
DIPLOMSKE NALOGE
Ljubljana, januar 2010
Zavod IRC, Višja strokovna šola
Litostrojska cesta 40 tel: 01/548-37-60, 61, 62
1000 Ljubljana e-pošta: info@zavod-irc.si
KAZALO
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija ....................... 1
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI ........................ 3
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE ............................................. 6
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE ...................... 7
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge ............................................................ 7
4.2. Številčenje strani ............................................................................................... 8
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje .......................................................... 9
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje ....................................................................... 9
5.2. Pri splošnem sklicevanju ................................................................................. 10
6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ....................................................................... 11
6.1. Knjige .............................................................................................................. 11
6.2. Poročila podjetij.............................................................................................. 11
6.3. Diplomska dela ............................................................................................... 11
6.4. Konference ..................................................................................................... 12
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije ................................................. 12
6.6. Članki v revijah................................................................................................ 12
6.7. Elektronske publikacije ................................................................................... 12
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju ........................................................... 12
6.9. E-baze podatkov ............................................................................................. 13
6.10. Elektronski časopisi ...................................................................................... 13
7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ................................................. 14
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ....................................................................... 15
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge .............................................................. 15
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita...................................................................... 15
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge ............................................................. 16
1
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija
Študent ali študentka (v nadaljevanju študent) običajno začne z izdelavo diplomske
naloge v sredini drugega letnika. Priporočljivo je, da študentje drugega letnika oddajo
obrazec za prijavo naslova in teme diplomske naloge pred prvomajskimi počitnicami.
Naslov in temo diplomske naloge prijavite z obrazcem ''Predlog naslova in teme
diplomske naloge'', ki ga dobite na spletnem portalu.
Naslov diplomske naloge lahko:
- študent predlaga sam (s sodelovanjem mentorja v podjetju) ali
- pa ga izbere iz razpisanih naslovov, ki so jih predlagali mentorji v šoli. Tudi v
tem primeru se mora študent posvetovati z mentorjem v podjetju. Razpisani
naslovi diplomskih nalog so objavljeni na spletnem portalu.
Pri odločitvi, kakšno temo izbrati, velja načelo, da študent izdela uporabno nalogo, z
aktualnimi problemi iz prakse. Tema diplomske naloge se mora vsebinsko nanašati
na strokovne vsebine višješolskega programa v katerega je študent vpisan. Naloga
mora imeti prispevek k temi, ki jo študent obravnava, bodisi v obliki ankete,
vprašalnika, raziskave, primerjave ali predlogov, ki morajo biti ustrezno
argumentirani. Tema ne sme biti preširoka, ker se zgodi, da želi študent nekritično
uvrstiti v nalogo vse kar je o temi izvedel. Bolje je, da je tema ožja in natančno
izdelana.
Ravno tako mora biti študent pozoren, da teme ni obdelal že kašen študent pred
njim. Seznam vseh naslovov diplomskih nalog na Zavodu IRC je objavljen na spletni
strani šole: http://www.zavod-irc.si/sl/pomembno/Diplomske_naloge_/
Deli obrazca Predlog naslova in teme diplomske naloge so:
1. Ime in priimek študenta
2. Vpisna številka
3. Višješolski izobraževalni program
4. Ime in naslov podjetja
5. Mentor v podjetju
6. Predlagani mentor v šoli (če je naslov razpisan, navedite mentorja, ki je temo
razpisal)
7. Predlog naslova diplomske naloge (označite ali ste naslov sami izbrali ali je
razpisan)
8. Iz katerega predmetnega področja je tema diplomske naloge
9. Namen in cilj naloge (zakaj želite obravnavati izbrano temo in kaj želite z njo
doseči. Potrebno opredeliti raziskovalni problem.)
10. Predvideno kazalo – struktura naloge (iz strukture mora biti jasno viden
prispevek študenta k izbrani temi)
11. Predvidena literatura (najmanj 5 navedb)
Obrazec Predlog naslova in teme diplomske naloge študent pošlje v elektronski obliki
na info@zavod-irc.si ter v pisni obliki, podpisano, na sedež šole.
Dispozicije obravnava študijska komisija enkrat mesečno.
2
V primeru, da si študent sam izbere naslov in temo, študijska komisija presodi o
predlagani temi in naslovu diplomske naloge ter jo potrdi, zavrne ali predlaga
dopolnitve oz. spremembe. Študijska komisija ravno tako potrdi izbor mentorja v šoli
ali predlaga novega.
V kolikor študent izbere temo iz razpisanih naslovov bo študijska komisija pregledala
obrazložitev izbrane teme, kazalo in predvideno literaturo.
O sklepu komisije je študent pisno obveščen.
Ko študent dobi odgovor študijske komisije, se poveže z mentorjem na šoli preko
elektronske pošte. Naslov elektronske pošte mentorja je naveden v sklepu študijske
komisije.
Od potrditve dispozicije dalje, svetujemo, da študentje samostojno sodelujejo z
mentorjem.
Če želi študent spremeniti naslov odobrene dispozicije diplomske naloge ali
zamenjati mentorja mora za spremembo pisno zaprositi študijsko komisijo.
3
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI
Razvrstitev strani v diplomski nalogi:
Platnice
Naslovna stran
Naslov diplomske naloge
List z zahvalo (neobvezno)
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku
Kazalo
Pregled uporabljenih simbolov in označb
Vsebina diplomske naloge
Literatura
Priloge
Izjava o avtorstvu
PLATNICE
Platnice diplomske naloge bo oblikoval in izdelal knjigovez in so enake Vaši naslovni
strani. Barva platnic je za vsak program drugačna.
NASLOVNA STRAN
Primer 1:
font velikosti 20
font velikosti 24
font velikosti 14
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Naslov diplomske naloge mora odsevati njeno vsebino. Vsebinsko ne sme biti
preširok in niti preozek. Naslov mora biti čim bolj kratek, razumljiv in aktualen.
Naslov diplomske naloge in drugi podatki so prikazani v primeru 2.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
Janez Oblak
4
Primer 2:
Font:
font velikosti18
font velikosti 14
font velikosti 20
font velikosti 12
STRAN Z ZAHVALO
Ta stran vsebuje zahvalo mentorju, somentorju, podjetju in posameznikom, ki so
kakorkoli pomagali pri nastajanju naloge. Stran ni obvezna.
POVZETEK IN KLJUČNE BESEBE V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku naj bodo na eni strani.
Povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in namenu naloge, cilju naloge, o uporabljeni
metodologiji, o doseženih rezultatih in bistvenih sklepih.
KAZALO
Kazalo pove, na katerih straneh so posamezna poglavja in podpoglavja. Prvo
oštevilčeno poglavje je Uvod, zadnje oštevilčeno poglavje v kazalu pa je Viri in
literatura.
PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV, OZNAČB, KRATIC
Simboli, označbe in kratice morajo biti navedeni po abecednem redu.
VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE
Vsebina diplomske naloge obsega uvod, osrednji del in zaključek.
Uvod
V uvodnem delu je predstavljen raziskovalni problem, namen naloge in cilj naloge.
Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo teme in struktura
diplomske naloge. Uvod naj ne bo predolg in naj obsega okrog 10 % pisnega dela
naloge.
Osrednji del
1. Teoretičen del
Opisano je splošno področje teme diplomske naloge, kjer študent prikaže
sposobnost iskanja in uporabe primerne strokovne literature. Študent poda teoretično
podlago in izhodišča na katerih bo temeljil analitičen del.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
KOMERCIALIST
Diplomska naloga višjega strokovnega
izobraževanja
(NASLOV DIPLOMSKE NALOGE )
Avtor:
Ime podjetja:
Mentor v podjetju:
Mentor v šoli:
Lektoriral: Ljubljana, oktober 2004
5
2. Analitičen del (praktičen del)
V analitičnem delu študent najprej vsestransko opiše in analizira problem. Opiše
postopek raziskave, na način, da jo je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate. V
tem delu študent prikaže glavne rezultate in jih interpretira.
Zaključek
Sklepne ugotovitve (zaključek) vsebujejo objektivno oceno rezultatov in jih povežejo
s problemom, zastavljenim v uvodu. Študent kritično povzame in ovrednoti
uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Zaključek naj obsega približno 10 %
pisnega dela naloge.
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
V seznamu uporabljenih virov navedite le tiste, ki ste jih uporabili in citirali v nalogi.
Kako navajamo vire je opisano v poglavju 5.
PRILOGE
Priloge so sestavni del vsake diplomske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki
so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od
glavne teme motile potek sporočila diplomske naloge. V priloge spadajo daljša
analitična izvajanja, daljši računalniški izpisi, statistične metode itn.
IZJAVA O AVTORSTVU
Na koncu diplomske naloge vstavi študent list z izjavo o avtorstvu:
Študent / študentka.................................. izjavljam, da sem avtor / avtorica
diplomskega dela z naslovom, ki sem ga napisal / napisala pod mentorstvom
............................. in dovolim objavo povzetka diplomskega dela na spletnih straneh
šole.
Ljubljana,..................... Podpis:
Ko je naloga zvezana, se študent podpiše v vse izvode diplomske naloge na stran z
izjavo o avtorstvu.
6
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE
Jezik naj bo čist, enostaven, jasen in jedrnat. Uporabljamo pravilen knjižni jezik.
Strokovna besedila je potrebno pisati jasno, jedrnato in povezano. Nove in novejše
strokovne izraze pri prvem navajanju pojasnimo z istim izrazom v enem ali več
svetovnih jezikih. Enako velja za kratice.
Obvezna je uporaba veljavne terminologije, predpisanih merskih enot in simbolov
(znakov).
Strokovna besedila pišemo v prvi osebi množine (npr. sklepamo lahko) ali neosebno
(npr. potrebno je) in NE v prvi osebi ednine (npr. mislim da).
Diplomska naloga mora biti lektorirana. Ob prijavi za zagovor morate priložiti
fotokopijo diplome lektorja.
7
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge
OBSEG: Diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja naj obsega okrog 40
strani. Priloge se upoštevajo kot dodatek k tem stranem.
FONTI IN RAZMAKI: Besedilo je pisano s pisavo Arial, velikost črk 12 pt z 1,5
razmikom med vrsticami in enojnim razmikom med odstavki. Naloga je izpisana na
bel list formata A4 z robovi: levi 30 mm, zgornji, spodnji in desni pa 20 mm od roba
lista.
Prvo označeno poglavje je 1 UVOD, zadnje pa VIRI IN LITERATURA (označeno z
ustrezno številko).
Besedilo naj ima obojestransko poravnavo.
NASLOVI POGLAVIJ IN PODPOGLAVJI: naslove poglavij pišemo na levi rob,
odebeljeno (velikost 14 pt), z velikimi črkami vedno na novi strani.
Vsako poglavje ima lahko podpoglavja, ki so oštevilčena z dvema arabskima
številkama (1.2). Označba 1.2 pomeni, da gre za drugo podpoglavje prvega poglavja.
Številko podpoglavja in naslov zapišemo z malimi črkami na levi rob.
Razmik med naslovom podpoglavja, prejšnjo in naslednjo vrstico je (ena) prazna
vrstica.
Podnaslove v podpoglavjih ne oštevilčimo, razmik med podnaslovom in
podpoglavjem je ena vrstica, med podnaslovom in tekstom pa ni razmika.
ENAČBE: enačbo zapišemo z razmikom pet znakov od levega roba in jo oštevilčimo.
Pri tem (npr. 2.3) pomeni tretjo enačbo drugega poglavja. Če je enačba daljša, jo
začnemo zapisovati na levi rob, številko enačbe pa ob desni rob. Presledek od
zgornjega in spodnjega teksta je en razmik. Črke, ki označujejo veličine, se pišejo v
kurzivi.
Enačbe navajamo po zgledu:
V= V o + a t
TABELE: tabele oštevilčimo od 1 naprej v celotni diplomski nalogi. Naslov tabele
napišemo nad tabelo. Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne
elemente tabele. Opombam sledi razlaga uporaljnih kratic in simbolov. Na koncu
tabele navedemo vir iz katerega je bila tabela prepisana ali priprejena. Vire navajamo
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Tabelo uvrstimo čim bliže mestu kjer
je omenjena. Celotna tabela naj bo na eni strani. V besedilu se na tabelo sklicujemo
tako, da navedemo njeno številko.
S tabulatorjem ali s preslednico naredimo
zamik za 5 znakov in šele nato začnemo
pisanje enačb.
8
Primer: Število zaposlenih je prikazano v Tabeli 4 in kaže na...
RISBE, SHEME, DIAGRAMI: risbe, sheme in diagrame oštevilčimo od 1 naprej v
celotni diplomski nalogi ter jih podnaslavljamo tako, da je razvidno, kaj pomenijo. V
besedilu morajo biti citirane in vstavljene približno tam, kjer so citirane. Ostala pravila
veljajo enako kot za tabele. Pri grafih pazimo na črno bel izpis, kar pomeni, da sta
rdeča in zelena barva pri črno belem izpisu enaka. Raje kot barve uporabimo vzorce
(raster).
4.2. Številčenje strani
Diplomska naloga je pisana le na eni strani in ni razlike med listom in stranjo. Prva
stran besedila naloge, ki je običajno uvod se oštevilči z arabsko številko 1.
Številčenje se nadaljuje neprekinjeno do konca naloge. Številka strani je običajno v
spodnjem desnem kotu lista, približno 1,5 cm od spodnjega in desnega roba lista.
9
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje
Za ves tekst, ki ga prepišete ali povzamete iz drugih virov morate uporabiti citiranje,
ki je opisano spodaj. Razume in pričakuje se, da boste v teoretičnem delu vsebino
citirali in povzemali, zato to ustrezno označite. V kolikor tega ne označite velja to za
plagiatorstvo, ki pa je zakonsko prepovedano.
Obstaja več načinov navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljene literature
(Harvard, Chicago, APA, MLA). Med njimi ni večjih razlik. Na Zavodu IRC
uporabljamo Harvard način, ki je zelo enostaven.
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje
- pri direktnem prepisovanju najprej navedemo avtorja citata, sledi letnica izida
dela, iz katerega je citat vzet in stran na kateri je zapisan citat.
Npr.: (Divjak, 2006, str. 24)
- če sta avtorja dva, zapišemo oba npr. (Peček in Lesar, 2007, str. 25). Pri besedilih z
več kot dvema avtorjema navedemo le priimek prvega in dodamo idr.
Npr.: (Divjak idr., 2006, str. 60)
- če že v besedilu navedemo avtorja, potem v oklepaju navedemo samo letnico izida
in stran.
Npr.: Dow (1964, str. 2 Cool

- citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja, ki jo je v svojem delu povzel drugi
avtor. Gre za posredno citiranje, označimo pa ga tako, da navedemo najprej avtorja
citata (original), nato pa napišemo »v:« in navedemo priimek avtorja posrednega
dela.
Npr.: (Devjak v: Valenčič-Zuljan, 2007, str. 20)
- pri navajanju zakonov in predpisov v oklepaju navedemo kratico zakona oz.
predpisa in citirani člen.
Npr.: (ZŠ, 34. člen)
- pri navajanju anonimnih virov (npr. Statististični letopis Slovenije) v oklepaju
navedemo kratico vira, letnico in stran.
Npr.: (SL, 2003, str. 45)
- pri navedbi citata iz gradiva, objavljenega na svetovnem spletu, upoštevamo enaka
pravila za sklicne opombe (avtor, leto, stran) kot pri pisnih virih. Če avtor ni razviden,
zapišemo nosilca avtorskih (moralnih, materialnih) pravic. Tudi podatek o strani na
spletu ni vedno viden.
10
Npr. navodila za harvardski način citiranja v besedilu navedemo kot npr. (A Guide to
the Harvard System of referencing, 2007), povezavo pa zapišemo v seznamu
literature na koncu besedila skladno s pravili.
5.2. Pri splošnem sklicevanju
Pri splošnem sklicevanju, ko povzamete besedilo iz vira, navedemo le priimek
avtorja in letnico izida dela brez številke strani.
Npr. Dokazano je bilo (Foster, 1972), da je bistven element ...
Npr. Dow (1964), Musgrave (1968) in Hansen (1969) se strinjajo, da ...
11
6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Tudi pri oblikovanju seznama uporabljenih virov uporabite Harvardski način. Seznam
uporabljenih virov je spisek v nalogi navedenih (citiranih ali povzetih) virov. Na
seznam ne sodijo viri, ki smo jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje nismo
sklicevali. Vire razvrstimo abecedno po priimkih avtorjev.
6.1. Knjige
Običajno pravilo navajanja vira je uporaba naslovne strani in NE zapisa na platnicah.
Vrstni red zapisa elementov, vključno z ločili in velikimi ali malimi črkami je naslednji:
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), letnica. Naslov. Izdaja. Kraj: Založba. Oštevilčenje
strani (če citirate le določen del)
(poševno pisan je Naslov)
- posamezen avtor
DOW, D., 1964. A history of the world. 3rd ed. London: Greenfield.
DOW, D., 1964. Zgodovina sveta. 3. izdaja. London: Greenfield. Str. 16-22
- več avtorjev
Navajamo imena vseh avtorjev
CUTLER, T., WILLIAMS, K., in WILLIAMS, J., 1986. Keynes, Beveridge and beyond.
London: Routledge & Kegan Paul. (v vrstnem redu, kot so navedeni na naslovni
strani knjige)
- za 4 ali več avtorjev (idr. – in drugi):
PEARCE, I.F., idr., 1976. A model of output, employment, wages and prices in the
UK. Cambridge: Cambridge University Press.
6.2. Poročila podjetij
TESCO PLC, 2002. Annual report and financial statements 2002. Cheshunt: Tesco
PLC.
THAMES WATER PLC, 2002. Environmental review 2002. Reading: Thames Water
PLC.
6.3. Diplomska dela
NOVAK, P.,1981. Zgodovina razvoja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
12
6.4. Konference
PAEPCKE, A., ed., 1992. OOPSLA ‘ 92 conference on object-oriented programming
systems, languages, and applications, Vancouver, 18-22 October, 1992. New York:
The Association for Computing Machinery.
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije
The Europa World Yearbook 2002. 43rd ed. London: Europa Publications Ltd.
6.6. Članki v revijah
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), leto. Naslov članka. Naslov revije, Zvezek (izdaja(letnik),
številka), številka strani.
(poševno pisan je naslov revije)
ZUPANČIČ, J., 1990. Skriti zaklad. Dnevnik, 2007(56), str. 14-16.
GOTT, R., 1989. Crumbs and the capitalists. The Guardian, 20th Jan, pp. 21-22.
Ne skrbite, če ni naveden avtor članka – v tem primeru navedete ANON. (anonimen)
ANON., 1989. Obscenity or censorship. The Economist, 312(5 August), pp. 33-34.
6.7. Elektronske publikacije
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), ali UREDNIK leto. Naslov [online]. Kraj izdaje: založnik.
Dostopno na: <URL> [povzeto dne].
BOOTS GROUP PLC, 2003. Corporate social responsibility [online]. Boots Group
PLC.
Dostopno na: http://www.boots-plc.com/information/info.asp?Level1ID=7&Level
2ID=0 [Povzeto 23. 7. 2003].
ali v angleškem jeziku:
DEFOE, D., 1995. The fortunes and the misfortunes of the famous Moll Flanders
[online]. Champaign, Illinois: Project Gutenberg. Dostopno na:http://promo.net/cgipromo/
pg/ t9.cgi?entry =370&full=yes&ftpsite= http://www.ib iblio.org/gutenberg/
[Povzeto 18. 11.2002].
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena) ali UREDNIK, leto. Naslov [CD-ROM]. Kraj založbe:
Založba.
ALBERS, J., 1994. Interaction of color [CD-ROM]. New Haven: Yale University
Press.
13
6.9. E-baze podatkov
DATABASE [format, npr. online ali CD-ROM]. Kraj: Založba.
Business Source Premier [online]. London: EBSCO Publishing.
6.10. Elektronski časopisi
IME PRIIMEK (lahko začetnica imena), leto. Naslov. Naslov časopisa [online]
številka(izdaja), strani, če so. Dostopno na: ime podatkovne baze [Povzeto dne].
ZUPANČIČ, N., 2003. Skriti zaklad. Delo [internet], 101, 53. Dostopno na: Delo
[povzeto 24.6.2003].
BLASBERG, J., VISHWANATH, V., 2003. Making cool brands hot. Harvard Business
Review [online], 81(6), 20. Dostopno na: Business Source Premier [povzeto 23. 7.
2003].
Podrobnejša pravila Harvardskega načina citiranja, povzemanja in oblikovanja
seznama virov boste našli na spodnji povezavi:
http://libweb.anglia.ac.uk/referencing/harvard.htm
14
7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Pogoj za prijavo na zagovor diplomske naloge so opravljene študijske in poravnane
finančne obveznosti ter soglasje obeh mentorjev.
Ko je naloga lektorirana in potrjena s strani obeh mentorjev, kandidat pošlje diplomo,
po elektronski pošti v t.i. TEHNIČNI PREGLED na elektronski naslov:
sergeja@zavod-irc.si, kjer se opravi pregled ustreznosti diplome – struktura, oblika,
fonti, ipd.
Ko je diplomska naloga tehnično pregledana, jo 3 - krat natisnete in prinesete v
referat. Natisnjene diplome morate prinesti v referat najmanj sedem delovnih dni pred
razpisanim terminom za zagovor. Datumi zagovorov so objavljeni v študijskem
koledarju.
Na zagovor diplomske naloge se prijavite z obrazcem Prijava k diplomskemu izpitu.
Zagovori diplomskih nalog potekajo praviloma enkrat mesečno in sicer okrog 15. v
mesecu. Diplomske naloge, ki so oddane do sedem delovnih dni pred razpisanim
terminom za zagovor bodo obravnavane v tekočem mesecu. O datumu in uri
zagovora boste obveščeni po pošti.
Ko se prijavite na zagovor morate priložiti:
- Tri (3) krat natisnjene izvode diplomske naloge,
- elektronsko verzijo diplome v wordovem dokumentu (doc.) in povzetek
diplomske naloge v slovenskem jeziku na CD-ju,
- opisno oceno mentorja v podjetju (obrazec Ocena diplomske naloge),
- prijavo k zagovoru diplomske naloge (obrazec Prijava k diplomskemu izpitu),
- indeks,
- fotokopijo diplome lektorja ali izjavo lektorja.
15
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Študent je pisno vabljen na zagovor diplomske naloge vsaj 5 dni pred datumom
zagovora.
Datum in razpored zagovora diplomske naloge študenta je objavljen na oglasni deski
in na spletnih straneh Zavoda IRC.
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge
1. Predsednik komisije za diplomski izpit predstavi komisijo ter kandidata/-ke za
diplomski izpit (vsi stojijo).
2. Mentor iz šole prebere opisno oceno o diplomskem delu (mentor in kandidat/-
ka za diplomski izpit stojita, ostali se usedejo),
3. Kandidat /-ka za diplomski izpit predstavi diplomsko nalogo - na voljo ima 10
minut. Predstavitev pripravi študent v Power pointu (okvirni čas je 1 minuta
govora za eno prosojnico). Prezentacijo prinesite na Usb ključku v formatu
Microsoft Office 2003.
4. Po predstavitvi sledijo vprašanja komisije - mentor običajno ne postavlja
vprašanj (kandidat/-ka se lahko odloči za čas priprave na odgovore). Možnost
postavitve vprašanj ima tudi publika.
5. Kandidat /-ka odgovarja na vprašanja.
6. Po zagovoru kandidat/-ka in publika zapustijo predavalnico, komisija sklepa o
uspešnosti zagovora.
7. Kandidat/-ka in publika se vrnejo v predavalnico. Predsednik komisije razglasi
oceno diplomskega izpita (vsi stojijo).
8. Po uspešno opravljenem zagovoru kandidat/-ka prejme potrdilo o
diplomiranju.
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita
Ocena diplomskega izpita je sestavljena iz:
- ocene diplomske naloge in
- zagovora diplomanta.
Na oceno diplomske naloge vpliva:
- potek diplomske naloge v podjetju (načrtovanje, organiziranje dela, vodenje,
samostojnost dela, vključevanje v skupinsko delo, komuniciranje s sodelavci,
motiviranost za delo, ustvarjalnost)
- strokovna vrednost naloge,
- dodana vrednost naloge (prispevek kandidata k nalogi),
- vključevanje teoretičnih spoznanj,
- multidisciplinarnost naloge (povezanost različnih strokovnih področij),
- uporabnost naloge v praksi v podjetju,
- izvirnost vsebine in rešitev.
Ocena zagovora diplomske naloge upošteva:
- strukturo predstavitve diplomske naloge,
- zanimivost predstavitve,
- nastop kandidata in njegovo retorična sposobnost (prost, sproščen govor),
16
- upoštevanje časovnega okvira pri predstavitvi,
- pravilnost odgovorov na vprašanja komisije in sposobnost argumentiranja,
- obvladljivost teoretičnih podlag,
- poznavanje uporabljenih metod dela,
- poznavanje vsebine in sklepov naloge.
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge
Nekaj nasvetov kako čim bolje in sproščeno opraviti zagovor diplomske naloge:
- čas za zagovor naloge je 10 minut, zato mora študent podati le bistvo,
- predstavitev je narejena v power pointu, ki se projecira. Kandidati prinesejo
ppt. predstavitev na USB ključku ali CD-ju. Na zagovoru je kandidatu na voljo
prenosni računalnik in projektor,
- v predstavitvi naj bodo podane samo bistvene stvari, poudarek je na zaključkih
in sklepih,
- kandidat se mora pripraviti na pojasnitev določenih teoretičnih osnov ali
principov zaradi vprašanj tričlanske komisije,
- priporočamo, da se kandidat na nastop dobro pripravi in ga nekajkrat izvede
sam pred uradnim zagovorom. Na ta način izboljša nastop (retoriko, govorico
telesa) in na ta način oceni trajanje nastopa.
Diplomant po uspešno opravljenem zagovoru dobi potrdilo o opravljenem
diplomskem izpitu. Diplomo prejme na svečani podelitvi diplom, ki jo šola organizira
enkrat letno.
Mag. Nataša Makovec
Ravnateljica

mojstudij

LITERATURA in VIRI:
Vire , ki smo jih uporabili pri pisanju, navedemo na koncu pisnega izdelka v poglavju uporabljena literatura in viri, in sicer po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev ali nazivov ustanov, ki so izdale vir. Vse vire, ki ste jih navedli v besedilu svojega pisnega izdelka, marate napisati v seznam uporabljene literature in obratno. Primer 1- knjiga: Kneževič, A. :Oljka- o sporazumevanju in obnašanju, Didakta, Radovljica, 2001 (Priimek in ime avtorja: naslov knjige, Založba, kraj, letnica izida). Primer 2- spletna stran na internetu (Naziv spletnega mesta, datum) Kadar citiramo iz literature tujih avtorjev, moramo to v besedilu sproti označevati. V besedilu mora biti jasno vidno, kdaj je misel izvirna, kdaj pa citirana ali povzeta. Navajanje virov v besedilu zahteva naslednje podatke: priimek avtorja oz. naziv ustanove, ki je delo izdala, leto objave, številko strani. Primer dobesednega citiranja: "Dan brez nasmeha je izgubljen dan" (Kneževič, 2001, 52) Pogosto ne uporabljamo dobesednega citiranja, temveč povzamemo avtorjeve misli.. Tudi v tem primeru moramo označiti avtorja povzetega besedila. Primer: Avtorica nas opozarja, kako pomembna je uporaba je uporaba nasmeha v vseh situacijah( Kneževič, 2001,52) UREJEVALNIK BESEDILA
Besedilo naj bo napisano v Word fot Windows. Polna stran naj ima 32 vrstic. List popišemo samo na eni strani. Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi: 3cm, desni 2cm, zgornji 2,5cm, spodnji od roba papirja do številke strani 2 cm, do roba besedila 3,5 cm. Manjša odstopanja so dovoljena.
OŠTEVILČEVANJE
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran. Na drugi strani se začne predgovor. Te strani tudi ne številčimo, ker je na njej naslov poglavja, jo pa štejemo. Če sega predgovor še na tretjo stran, to stran oštevilčimo s 3 itd. Številke strani pišemo na vsaki strani(razen zgoraj omenjenih) v sredini spodaj.
OBLIKOVANJE POGLAVIJ
Poglavja(Naslov 1), ki so oštevilčena z eno številko(1,2,3,4,5,6,7,8,9), začnite na novi strani. Obsežnejša poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij(1.1...9.3) ne začenjamo na novi strani. Kazalo vsebine vam avtomatično naredi obdelovalec teksta word. V kolikor ste poglavja označili, boste naredili kazalo vsebine. Kazalo vsebine naj ima največ tri nivoje( 1, 1.2, 1.2.1.). Oblika kazala naj bo formalna.

mojstudij

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 1 -
NAVODILA ZA PRIPRAVO DIPLOMSKE NALOGE IN NJENEGA ZAGOVORA
5. izdaja
Leto 2009
Maribor, 9. september 2009
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 2 -
Kazalo:
I. Pred pričetkom pisanja diplomske naloge ............................................................. 3
1. Kaj je namen diplomske naloge? ......................................................................... 3
2. Kakšna naj bo sestava diplomske naloge ......................................................... 3
II. Ob pripravi dispozicije ................................................................................................. 6
1. Kaj narediti pred pripravo dispozicije? .............................................................. 6
1.1 Dispozicija in njen namen ................................................................................. 6
III. Nekaj o slogu pisanja ................................................................................................. 9
1. Kako pišemo? ............................................................................................................. 10
IV. Ob tehničnem oblikovanju naloge ....................................................................... 10
1. Oblikovanje besedila ............................................................................................... 10
2. Številčenje strani: .................................................................................................... 11
3. Preglednice in slike .................................................................................................. 11
V. Navajanje virov in plagiarizem ............................................................................... 12
1. Kaj je plagiarizem .................................................................................................... 12
2. Kako se izogniti plagiarizmu ................................................................................ 12
3. Navajanje virov ......................................................................................................... 14
4. Vezava diplomske naloge ...................................................................................... 16
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE ................................................................ 17
1. Faze predstavitve ..................................................................................................... 17
VII. Kriteriji za ocenjevanje diplomskega izpita .................................................... 21
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 3 -
I. PRED PRIČETKOM PISANJA DIPLOMSKE NALOGE
Ko začnete razmišljati o diplomski nalogi, je prav, da si najprej odgovorite na nekatera ključna vprašanja.
1. Kaj je namen diplomske naloge?
Namen diplomske naloge je natančno opredeljen v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Z diplomsko nalogo dokazujete, da ste si v času študija pridobili teoretična in praktična znanja, spretnosti in sposobnosti, da kritično ovrednotite poslovno prakso v podjetju z vidika strokovnega področja, na katerem pridobivate formalno izobrazbo. To pomeni, da znate opredeliti problem, ga postaviti v interdisciplinarni kontekst in predlagati rešitev, oceniti prednosti in slabosti predlagane rešitve in predvideti nadaljnji razvoj poslovne prakse podjetja, ki se neposredno ali posredno navezuje na predlagano rešitev. Zato naj bo predstavljena rešitev rezultat vašega dela v času priprave diplomske naloge oz. v času študija in ne rezultat vašega minulega dela ali celo dela drugih zaposlenih. Vaša diplomska naloga naj torej jasno kaže vaš prispevek k izboljšanju poslovne prakse podjetja.
2. Kakšna naj bo sestava diplomske naloge
Sestava diplomske naloge je opredeljena v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu. Na tem mestu vam predstavljamo nekaj napotkov, ki vam bodo pomagali pri predstavitvi in organizaciji vsebine.
2.1 Povzetek
Povzetek je namenjen splošni predstaviti naloge: katero tematiko/problematiko obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili obravnave izbrane problematike in kako, ter predstavite, kakšni so glavni rezultati vašega dela. V povzetku diplomske naloge ne predstavljajte eksplicitno namena, ciljev, metod dela. To naredite v uvodu.
Ob koncu povzetka dodate bistvene ključne besede, ki najbolj transparentno povzemajo vsebino vaše diplomske naloge. Uporabite med 4 in 6 ključnih besed.
Primer
Ključne besede: poslovno komuniciranje, odnosi v podjetju, motivacija
2.2 Uvod
Uvod je namenjen temu, da natančno opredelite problem, predstavite opredeljen problem v širšem teoretičnem kontekstu in v kontekstu podjetja, torej to, kar želite izboljšati. Predstavite, kako ste se lotili reševanja problema in zakaj. Če boste pri svojem delu uporabljali anketne vprašalnike, intervjuje ali druge metode zbiranja podatkov, na kratko razložite, zakaj ste izbrali določeno metodo. Z drugimi besedami, v uvodu predstavite namen, cilje in metode.
2.3 Glavni del
Glavni del je v bistvu vaše poročilo o tem, kako ste pristopili k reševanju izbrane problematike in katere rešitve ste predlagali ter zakaj. V glavnem delu torej natančneje predstavite to, kar ste napovedali v uvodu. Pri tem je potrebno paziti na ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim delom naloge, na ustrezno nizanje argumentov in vključevanje grafičnih elementov v vsebino.
2.3.1 Kako ustrezno razmejiti teoretični in praktični del naloge
Osnovno vodilo pri pisanju naloge je, da 1/3 predstavlja teoretični del, 2/3 pa praktični del. Vendar to še ne pomeni, da sta teoretični in praktični del ločena; se pravi, da najprej obravnavate teorijo, potem pa predstavite praktični problem. Z diplomsko nalogo morate dokazati, da znate povezovati teorijo s prakso. To pomeni, da argumente, ki jih imate za
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 4 -
uvedbo neke novosti in rešitve nekega problema, podprete s teorijo. Če ste torej v uvodu opredelili problem, potem teoretičnega okvirja ne zastavljate preširoko, saj namen teoretičnega dela ni, da povzemate vse to, kar ste prebrali v literaturi oz. našli v drugih virih. Poskušajte biti selektivni, omejite se na tisto teorijo, ki se neposredno navezuje na opredeljeno problematiko. Poiščite ključna teoretična izhodišča in jih uporabite kot argument (ali protiargument), torej utemeljitev, zakaj predlagate uvedbo neke novosti oz. rešitev nekega problema.
2.3.2 Kako ustrezno organizirati besedilo?
Dejstva in podatki, ki jih predstavljate, naj bodo jasno in povezano organizirani v logičnem zaporedju. Priporočljivo je, da si sledijo v časovnem zaporedju. Ko nizate svoje ugotovitve ali predloge, poiščite zanje argumente v literaturi in jih neposredno navežite na temo vaše naloge.
 Primer predstavitve argumenta
Uvedba elektronskih obrazcev bi bila za podjetje Podjetje d.o.o. eden od upravičenih pristopov k racionalizaciji poslovanja, saj v podjetju predstavlja papir 60 % stroškov pisarniškega materiala. Jereb (2000, str. 25) pa kot enega možnih ukrepov za racionalizacijo pisarniškega poslovanja navaja tudi zniževanje stroškov za pisarniški material. Uvedba elektronskih obrazcev bi pomenila znižanje teh stroškov za 80 %. Vložek v usposabljanje kadrov bi bil v primerjavi s pozitivnimi učinki, ki bi jih rešitev prinesla, minimalen, saj kar 85 % vseh zaposlenih dnevno uporablja osebni računalnik in internet, kar je višje od slovenskega povprečja (Raba interneta v Sloveniji, 2004).
2.3.3 Kako ustrezno vključiti grafične elemente (grafe, tabele, diagrame, slike ...)
Osnovno vodilo naj vam bo, da grafične elemente uporabljamo zato, da nazorneje prikažemo vsebino. Namen grafičnih elementov je torej, da podprejo vaše argumente. Uporabljamo jih tam, kjer povedo več in bolje, kot bi lahko to povedali z besedami.
Nadalje velja, da morajo biti vsi elementi ustrezno podnaslovljeni (uporabljate funkcijo vstavljanje/sklic/napis). V besedilu vsebino, ki jo predstavlja grafičen element, na kratko razložite. Pri tem ne ponavljajte/prepisujte podatkov, predstavljenih z grafičnim elementom, ampak jih interpretirajte - osvetlite z drugega zornega kota in jih razložite, zakaj je podatek, ki ga predstavljate, pomemben pri predstavitvi problema oz. za dosego ciljev, ki ste si jih postavili v nalogi.
 Primer:
Starostna struktura zaposlenih
Struktura zaposlenih po starosti5%43%25%27%do 20od 20 do 29od 30 do 39od 40 do 49
Graf 1: Starostna struktura zaposlenih
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 5 -
Primer slabega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da je v podjetju 43 % zaposlenih starih od 20 – 29 let, 5 % je mlajših od 20 let, 25 % je starih med 30 in 39 let, 27 % zaposlenih pa je starih od 40 do 49 let.
Primer dobrega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju je razvidno, da prevladuje mlajša generacija, ki je zaključila srednješolski program, ki je že vseboval predmet računalništvo (razlaga podatka).
2.3.4 Kako predstaviti podjetje
Predstavitev podjetja naj bo kratka. Ko predstavljate podjetje, se osredotočite na tisto področje dejavnosti, ki se navezujete na opredeljeno problematiko. Pri predstavitvi podjetja pazite, da ustrezno navajate vire, po katerih povzemate podatke, npr. spletne strani, katalog podjetja, letno poročilo.
2.4 Zaključek
Preden začnete pisati zaključek, ponovno preberite uvod: poglejte cilje, ki ste si jih zadali in jih komentirajte. Ali so bili cilji doseženi? Pri tem se izognite splošnim komentarjem, kot so: ''Cilji naloge so bili uspešno doseženi.'' Prav tako poglejte osnovne trditve, ki ste jih postavili v uvodu in tudi te kritično ovrednotite. V kakšni meri so se izkazale kot pravilne?
Zaključek je namenjen temu, da s širše perspektive kritično svoja umestite svoje ugotovitve in/ali rešitve. Zato v zaključku povzemite glavne točke, ki ste jih obravnavali v nalogi, predstavite ključne rešitve, nakažite možnost nadaljnje uporabe/razvoja rešitve, ki ste jo predlagali: Ali je rešitev kratkoročna, kaj bo/bi bilo potrebno storiti, da bo rešitev dolgoročneje uspešna v praksi. Nakažite morebitne omejitve, ki bi lahko vplivale na uvajanje novosti, ki ste jih predlagali, predstavite dodano vrednost novosti, ki jo predlagate, nakažite, kakšen bo dolgoročen učinek predlagane rešitve (na kakšne spremembe lahko računate v prihodnosti zaradi ugotovitev/uvedenih rešitev v sedanjosti). Prav tako lahko v zaključku predstavite morebitne slabosti, ki so se že pokazale ob uvajanju novosti/rešitve, ki jo predlagate in predstavljate.
 Primer oblikovanja ustreznega zaključka
Uvajanje informacijske tehnologije v podjetje zahteva celosten pristop. V podjetju Podjetje d.o.o. je analiza potreb pokazala, da bi uvedba elektronskih obrazcev bistveno prispevala k racionalizaciji poslovanja.
Uvedba elektronskih obrazcev je pokazala, da bo potrebno zaposlene, ki jih bodo uporabljali, ustrezno usposobiti, kljub temu, da jih večina dnevno uporablja računalnik in internet, saj je za oblikovanje elektronskih obrazcev potrebno širše poznavanje izbrane programske opreme. Usposabljanje bo v prihodnje potrebno vključiti v letni načrt izobraževanja, ki ga vodstvo podjetja sprejema ob koncu koledarskega leta za prihodnje leto. Zaradi omejenega proračuna, ki ga podjetje namenja usposabljanju, bo potrebno ponovno določiti prednostne naloge v zvezi z usposabljanjem pri tistih zaposlenih, ki bodo uporabljali elektronske obrazce.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 6 -
II. OB PRIPRAVI DISPOZICIJE
1. Kaj narediti pred pripravo dispozicije?
Preden se lotite priprave dispozicije se je potrebno seznaniti s problemom, ki ga bomo v diplomski nalogi obravnavali. Tako se boste seznanili z dotlej objavljenimi spoznanji o temi in to vam bo v pomoč, ko boste pripravljali dispozicijo svojega pisnega dela.
Pred začetkom priprave dispozicije, je potrebno ugotoviti predvsem naslednje: kaj je bilo o problemu, ki ga obravnavate, že napisano, katere so osnovne dotedanje ugotovitve, katera so možne teme nadaljnjega raziskovanja, kaj boste podrobneje obravnavali vi.
1.1 Dispozicija in njen namen
Dispozicija je sistematična predstavitev pisnega dela. Obsega naslovno stran in naslednje štiri točke, ki morajo biti oštevilčene in jih predstavite na 1,5 strani.
1. Naslov teme
2. Opredelitev področja in opis problema
3. Namen
4. Cilji
Poglejmo, kaj je treba v teh točkah podrobneje navesti.
Ad1 Naslov teme
Naslov vašega pisnega dela je potrebno že v tej fazi natančno opredeliti, saj po izdanem sklepu ravnateljice, da je bila vaša dispozicija sprejeta, sprememba naslova ni več možna.
Svetujemo vam, da pri oblikovanju naslova upoštevate sugestije predavatelja mentorja.
Ad2 Opredelitev področja in opis problema
V tej točki opredelite področje vašega raziskovanja in problem, ki sta pritegnila vašo pozornost in ga nameravate obravnavati v vaši nalogi. Poskušajte opredeliti kaj in zakaj nas to, kar želimo preučevati, sploh zanima (zakaj bi naše besedilo sploh kdo bral)? O tem se boste sicer podrobneje pogovorili z mentorji. V nadaljevanju kratko navajamo nekaj primerov področij raziskovanja in iz njih izhajajočih problemov raziskovanja.
področje raziskovanja: računovodstvo
opis problema: napake v računovodstvu, nepopolna in neustrezna računovodska poročila, notranji viri financiranja, davčne utaje, itd. področje raziskovanja: trženje
opis problema: učinki sporočil v marketinškem komuniciranju, odnosi med udeleženci v marketinških kanalih, kreativne strategije v oglaševanju, politika oblikovanja prodajnih cen itd. področje raziskovanja: gospodarsko pravo
opis problema: slaba seznanjenost potrošnikov z zakonom o varstvu potrošnikov, postopek priprave prodajne pogodbe itd. področje raziskovanja: psihologija prodaje
opis problema: možnosti vplivanja na potrošnikove strategije nakupa, oblikovanje uspešnega prodajnega nastopa itd.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 7 -
področje raziskovanja: pisarniško poslovanje
opis problema: neuspešnost in neučinkovitost zaposlenih, arhiviranje poslovnih listin itd. področje raziskovanja: informatika
opis problema: intranet kot medij za učinkovitejšo komunikacijo med zaposlenimi, vpeljevanje elektronske oblike poslovanja v podjetje itd. področje raziskovanja: gospodarski odpadki v kovinsko-predelovalni industriji
opis problema: neustrezno ravnanje z gospodarskimi odpadki v proizvodnem procesu področje raziskovanja: kanalizacija
opis problema: neurejena komunalna infrastruktura na področju … področje raziskovanja: neurejena oskrba s pitno vodo, trenutne kapacitete vodovoda niso dovolj velike, itd.
Opišite torej področje in problem, ki sta pritegnila vašo pozornost, poskusite pojasniti dimenzije problema, pomen njegovega reševanja in podobno.
Ad3 Namen
V tej točki navedite, kaj je namen vaše raziskave. Pri vsem tem izhajajte seveda iz problema raziskovanja, ki ste ga opredelili v drugi točki.
Ko opredeljujete namen raziskave, morate v bistvu odgovoriti na vprašanje, zakaj analizirate izbrano temo. Nameni so lahko različni:
problema ni še nihče analiziral, o problemu ste prebrali članek, ki vas je pritegnil, s problemom se srečujete pri svojem delu, zato želite … dosedanje analiza/raziskave so že zelo stare, ne strinjate se z ugotovitvami določenih avtorjev, analiza problema zanima določeno podjetje ali institucijo itd.
Dobri primeri: problema, do zdaj še ni nihče analiziral, zato me zanima ali je mogoče uspešno posredovati ponudbo letovanj zaposlenim z izdelavo kataloga. ker se dnevno srečujem z odjemalci toplotne energije, katerih stanovanja niso opremljena z delilniki stroškov ogrevanja, želim proučiti tehnične možnosti vgradnje le-teh v večstanovanjsko hišo na …
Ad4 Cilji
V tej točki navedite, katere konkretne cilje želite s svojo raziskavo doseči. Pri vsem tem izhajajte seveda iz problema raziskovanja, ki ste ga opredelili v drugi točki.
Tukaj morate navesti, kaj boste skušali z raziskavo doseči – torej, kaj bo rezultat vaše naloge. Ciljev pisnega dela je lahko več. Svetujemo vam, da jih zaradi preglednosti napišete v obliki seznama.
Dobra primera:
Primer 1:
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neuspešnost zaposlenih
- opredeliti predloge merjenja učinkovitosti zaposlenih
- predlagati ukrepe za zvišanje učinkovitosti zaposlenih
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 8 -
Primer 2:
- analizirati obstoječi obrazec
- izdelati nov obrazec, ki bo slovnično pravilnejši in uporabnejši
- predstaviti obrazec v podjetju in preizkusiti njegovo uporabnost
Primeri ustrezno opredeljenih ciljev in neustrezno opredeljenih ciljev
Neustrezno opredeljeni cilji
Ustrezno opredeljeni cilji
obravnavati neučinkovitost zaposlenih v podjetju X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
ukvarjal-a se bom z odstopanji v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu
(s pojmom »ukvarjati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
ugotavljal-a bom, kaj vpliva na zviševanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
(s pojmom ugotavljati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
obravnavati primerno promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
preučil bom literaturo
(preučitev literature ni cilj, ampak metoda (glejte točko 5), s katero zagotovite osnovni pogoj za obravnavo problema in opredelitev ciljev)
anketirati zaposlene v podjetju o delovnem času in njihovem zadovoljstvu
(anketiranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
analizirati zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X z delovnim časom
(analiziranje je metoda,s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
izboljšati preskrbo podjetja s pomožnim materialom
(to je namen)
opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih v podjetju X (gre za analizo in ugotovitve)
opredeliti vzroke odstopanj v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu (to sicer ni rešitev, je pa analiza in ugotovitve)
oblikovati predloge za zvišanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
izdelati promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
opredeliti (predstaviti) zadovoljstvo zaposlenih podjetja X z delovnim časom
opredeliti kriterije zadovoljstva zaposlenih podjetja X z delovnim časom
podati predloge za uspešnejšo preskrbo podjetja s pomožnim materialom
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 9 -
analizirati uspešnost ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
(analiziranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
primerjati zadovoljstvo kupcev z dvema različicama izdelkov
(primerjanje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
zagotavljanje kvalitetne pitne vode
(preširoko zastavljen cilj)
predstaviti slabosti dosedanjih ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
opredeliti razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
opredeliti vzroke za razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
priprava predloga načrta vodovodenga omrežja, ki bo omogočil zagotavljanje pitne vode v občini …
Nasvet: cilje opredelite konkretno: predlagati, ovrednotiti, oceniti, podati, pripraviti, izdelati, oblikovati,…
Izogibajte se presplošnim opredelitvam: obravnavati, ukvarjati se, spremljati, ugotoviti…
III. NEKAJ O SLOGU PISANJA
Diplomska naloga je za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja, temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Je najobsežnejše in najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora pokazati spretnost strokovnega izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega znanja, mora pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture.
Prvi okvir, ki ga je potrebno upoštevati pri pisanju diplomske naloge, je pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje:
- slovnične in pravopisne napake,
- strokovno neustrezne izraze,
- neustrezno stilistiko.
Preden oddate nalogo v referat za zagovor mora biti le-ta strokovno lektorirana. Slovnične in pravopisne napake v nalogi je mogoče še v zadnji fazi odpraviti, težje pa je naknadno spreminjati neustrezen slog pisanja.
Stilistika je jezikovno in slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Diplomska naloga zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik. Vsaka stroka ima svojo sprecifično terminologijo. Poleg terminologije pa morate kot avtor naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost
- jedrnatost
- povezanost
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je imel avtor, ko je pisal diplomsko nalogo. Kot avtorji se torej morate zavedati, da ne pišete zase, zato morate bralcu sporočiti svoja stališča na razumljiv način.
Jedrnatost sloga se kaže v natančnem in strnjenem besedilu. Pravilo jedrnatosti zahteva od vas kot avtorja racionalno pisanje.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 10 -
Povezanost besedila pomeni, da mora imeti diplomska naloga logično povezane stavke, odstavke, poglavja in podpoglavja. Diplomska naloga ni strokovna, če vsebuje le nanizane odstavke iz različnih virov, brez veznega besedila avtorja.
1. Kako pišemo?
Pri pisanju naloge ne predvidevajte, da je bralec raziskoval, tako kot vi.
Ne delajte dolgih povedi. Če se vam zapišejo, jih pustite, vendar jih pozneje razstavite. V dolgih povedih bralcu ni več jasno, o čem avtor govori naloga. Vrnite se na začetek. Kadar je potrebno, kadar ritem besedila to zahteva. Čim večkrat, tem bolje.
Napišite vse, kar vam pade na misel, vendar le v prvem osnutku. Potem boste opazili, da ste se pustili zapeljati zanosu in ste se oddaljili od središča teme. Namen naloge je dokazati trditev, ne pa dokazati, da ste vsevedni.
Ni nujno, da začnete s prvim poglavjem. Morda ste bolje pripravljeni in imate več gradiva za npr. četrto poglavje. Začnite tam, kot da bi bila prejšnja poglavja že napisana.
Ne uporabljajte treh pikic in klicajev. Jezik naj bo stvaren, ne uporabljajte besed, ki lahko imajo dvojni ali simbolni pomen. Vselej opredelite izraz, preden ga vpeljete. Če ga ne znate opredeliti, se mu izognite. Če gre za enega ključnih izrazov v nalogi in ga ne znate opredeliti, takoj vse skupaj opustite. To namreč pomeni, da si najverjetneje niste izbrali prave teme diplomske naloge, saj ne obvladate teoretičnih izhodišč.
2. Jaz ali mi? Ali moram v nalogo vključiti svoja lasta mnenja v prvi osebi?
Vi ste avtor diplomske naloge, zato uporabljajte 1. osebo ednine. Zagovarjate namreč svoje argumente. Pri tem pa pazite, da ste v svojem izražanju čim bolj nevtralni, da osebni zaimek 'jaz' ne izstopa. Torej: ni potrebno napisati "članek, ki sem ga že navedel" dovolj je, da zapišemo "že omenjeni članek".
IV. OB TEHNIČNEM OBLIKOVANJU NALOGE
1. Oblikovanje besedila
Besedilo je pisano s pisavo Times New Roman. Oblika in velikost črk v glavnih naslovih je velika tiskana in 14 pt (lahko krepko). Oblika in velikost črk v vseh podnaslovih je mala tiskana 13 pt (lahko krepko, poševno …). Oblika in velikost črk v samem besedilu je mala tiskana in 12 pt.
Vrsta besedila Oblika pisave Velikost pisave (pt) Videz pisave
Naslov (poglavje)
Times New Roman
14
NASLOV
Naslov 2 (podpoglavje)
Times New Roman
13
Naslov
Naslov 3 (drugo podpoglavje)
Times New Roman
12
Naslov
Osnovno besedilo, vsebina preglednic, naslovi slik in preglednic
Times New Roman
12
Besedilo
Opombe v nogi
Times New Roman
10
opombe
Naslov slike, grafa …
Times New Roman
10
Slika 1:
Razmik med vrsticami je 1 ½ . Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji 2 cm, obojestranska poravnava robov.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 11 -
Naslovi so številčeni:
1 Naslov
1.1 Naslov 2
1.1.1 Naslov 3
Vsako novo poglavje (naslov 1, 2, 3 …) se začne na novi strani.
2. Številčenje strani:
Številčiti začnete s tisto stranjo, s katero se začne vaše besedilo diplomske naloge, in sicer tako, da imajo vse strani pred tem skrito številko.
Kazala vsebine (jih ne številčimo) - se delijo na kazalo vsebine in kazalo slik, kazalo tabel, kazalo grafov, kazalo prilog.
Primer zaporedja in številčenja zgoraj omenjenih
3. Preglednice in slike
Preglednice in slike številčimo. Vsaka preglednica ali slika mora imeti naslov, ki na kratko označuje vsebino preglednice ali slike.
Če v preglednicah uporabljate kratice, morate pod preglednico razložiti njihov pomen. Če slike ali podatke v preglednicah povzemate po določenem viru, morate pod sliko ali preglednico navesti vir.
PRIMERI:
Graf 5: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
0200400600800100012001400AvstrijaHrvaška ItalijaMadžarskaSkupajPo kopnemPo rekahSkupaj
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
NASLOVNICA
ZAHVALA
(neobvezno)
KAZALO VSEBINE
KAZALO SLIK
KAZALO PRILOG
ZAČETEK BESEDILA
5
5
6
POVZETEK
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 12 -
Preglednica 13: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država
Po kopnem
Po rekah
Skupaj
Avstrija
251
79
330
Hrvaška
251
290
670
Italija
380
31
232
Madžarska
201
13
102
Skupaj
921
413
1.334
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
V. NAVAJANJE VIROV IN PLAGIARIZEM
1. Kaj je plagiarizem
V času študija, pri pripravi seminarskih in drugih nalog, smo v stalnem stiku z idejami drugih ljudi: beremo jih v raznih besedilih (knjigah, strokovnih revijah, časopisih, na spletnih straneh), slišimo jih na predavanjih, o njih diskutiramo in jih vključujemo v svoje pisanje. Pri tem je pomembno, da priznamo, kdo je njihov avtor. Uporaba idej in besed drugih ljudi brez jasne navedbe vira informacije se imenuje plagiarizem. Plagiarizem je kazniv. Mentorji in izpitna komisija za preverjanje diplomskih nalog uporabljajo poseben program SafeAssign za preverjanje plagiatov.
Mentor ali izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne in sproži ustrezne postopke sankcioniranja, če ugotovi, da diplomska naloga ne vsebuje ustrezno navedenih virov.
2. Kako se izogniti plagiarizmu
Plagiarizmu se izognemo tako, da ustrezno navedemo vir, kadarkoli uporabljamo: ideje, mnenja, teorijo drugih ljudi dejstva, statistike, grafe, risbe – kakršnekoli informacije, ki niso splošno znanje citiranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi parafraziranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi.
Primer neustreznega in ustreznega navajanja ter interpretiranja virov
Pred vami je izvirno besedilo iz knjige Družina in zločin v zadnjem desetletju 19. stoletja – knjiga primerov, avtorja Joyce-a Williamsa in sodelavcev, iz leta 1995 stran 1
Vzpon industrije, rast mest in porast prebivalstva so bili trije veliki razvojni mejniki v ameriški zgodovini ob koncu 19. stoletja. Ko so nove, večje tovarne, ki so izkoriščale parno silo, postale značilnost ameriške pokrajine na vzhodu, so kmete spremenile v industrijske delavce in preskrbele delovna mesta za naraščajoči tok priseljencev. Z industrijo je prišlo do urbanizacije z rastjo velikih mest (kot na primer Fall River, Massachusetts, kjer so živeli Bordenovi), ki so postala center tako proizvodnje, kakor tudi trgovanja.
Primer nedopustnega parafraziranja/razlage z drugimi besedami, primer plagiarizma:
Porast industrije, rast mest in eksplozija prebivalstva so bili trije veliki faktorji v devetnajstem stoletju v Ameriki. Ko so postale tovarne na parni pogon bolj očitne v vzhodnem delu dežele, so spremenile kmete v tovarniške delavce in preskrbele delovna mesta za velik val priseljencev. Z industrijo je prišlo do rasti velikih mest, kot je Fall River, kjer so živeli Bordenovi, ki so se spremenila v centre trgovanja, kakor tudi proizvodnje.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 13 -
Zakaj je primer tega odstavka neustrezen/plagiarizem?
Pisec je spremenil le nekaj besed in fraz ter spremenil izvorni vrstni red stavkov. Pisec ni navedel vira, za katerokoli izmed idej ali dejstev.
Če storite karkoli od zgoraj navedenega, gre za plagiarizem.
Opomba: Ta odstavek je neresničen tudi zaradi spremembe smisla (npr. izkoriščanje parne sile ni isto kot tovarne na parni pogon ali vzpon industrije/porast industrije ali naraščajoči tok priseljencev/velik val priseljencev).
Primer ustreznega parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bil tipičen primer severovzhodnih industrijskih mest v devetnajstem stoletju. Proizvodnja, ki je tekla z izkoriščanjem parne sile, je spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in ko so priseljenci prispeli v Združene države, so našli delo v teh novih tovarnah. Rezultat je bil naraščanje prebivalstva in nastanek velikih urbanih področij. Fall River je bil eden od teh proizvodnih in trgovinskih centrov (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega odstavka ustrezen?
Pisec je natančno povzel izvirno informacijo z uporabo svojih besed. Pisec je bralcu navedel vir svoje informacije.
Primer ustreznega navajanja virov/citiranja in parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bilo tipično severovzhodno mesto v devetnajstem stoletju. Ko je proizvodnja na osnovi izkoriščanja parne sile spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in je prišlo do povečane potrebe po delavcih, »je kmete spremenila v industrijske delavce« ter ustvarila delovna mesta za priseljence. Prišlo je do preobrata: naraščajoča populacija je povečala velikost urbanih področij. Fall River je bilo eno od tistih proizvodnih središč, ki je bilo tudi »center trgovanja« (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega citiranja in parafraziranja ustrezen?
Pisec je natančno povzel izvirno informacijo. Pisec je zapisal izvor idej v tem odstavku. Pisec je nakazal, kateri del izvira direktno iz vira, ko je uporabil narekovaje in navedel številko strani.
2.1 Strategije za izogibanje plagiarizma
1. Dajte v narekovaje vse, kar uporabite neposredno iz besedila.
2. Parafrazirajte, ampak pri tem pazite, da ne preuredite ali nadomestite samo nekaj besed. Parafraziranje pomeni, da uporabite ideje nekoga drugega, a jih predstavite s svojimi besedami.
Namig: Natančno preberite besedilo, ki ga želite parafrazirati. Potem z roko prekrijte besedilo, tako da ga ne vidite. S svojimi besedami povzemite in napišite, kar ste si zapomnili, brez da bi pogledali besedilo.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 14 -
3. Preverite svoje parafraze z originalnim besedilom, da se prepričate, da slučajno niste uporabili istih besed ali fraz in da je informacija, ki navajate, točna.
3. Navajanje virov
Navajanje virov je pomembno, še posebej v seminarskih in diplomskih nalogah, saj je dokaz zrelosti vašega strokovnega izražanja. Verjetno ste se v času študija, pa tudi kako drugače, seznanili z drugim načinom navajanja virov. Pri diplomski nalogi pa boste uporabljali Harvardski pristop. Vire, na katere se sklicujete, navedite v samem besedilu in potem še po abecednem vrstnem redu na koncu vaše naloge, kot vam to predstavljamo s primeri spodaj. Ne pozabite, da vam natančno navedeni viri lahko prinesejo 5 točk k oceni diplomske naloge.
Knjige
a) En avtor
V nalogi:
Morgan (2004, str. 162) govori o iskanju sredstev za nadzor informacij v organizacijah.
V seznamu literature in virov:
Morgan, G. (2004) Podobe organizacij, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje knjig:
1. Priimek avtorja/-jev, urednika/-ov s prvo črko imena ali ime institucije.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov publikacije in podnaslov (vsi naslovi morajo biti pisani ležeče).
4. Naslov zbirke in zaporedna številka, če so knjige oštevilčene (npr. 1. del).
5. Številka izdaje (če ne gre za prvo izdajo).
6. Kraj.
7. Založnik.
b) Dva avtorja
V nalogi:
Vodopivec in Vodopivec (2004, str. 12) opozarjata na pomen načrta, preden se lotimo pisanja. Dober načrt prispeva k jasni sporočilni tehniki (ibidem1, str. 14).
V seznamu literature in virov:
Vodopivec, M. in Vodopivec, M. (2004) Kako pišem, raziskujem, nastopam – Sporočilna tehnika pisanja, Ljubljana, Cankarjeva založba.
c) Več avtorjev
V nalogi:
Taktično planiranje je za razliko od strateškega planiranja veliko podrobnejše in pomeni opredelitev konkretnih načrtov za poslovno leto (Bohinc et al2., 2005).
1 Beseda 'ibidem' pomeni 'prav tam' in jo uporabljamo takrat, ko isti vir ali del vira navajamo zaporedoma.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 15 -
V seznamu literature in virov:
Bohinc, F., Cetinski, U., Harlander, D., Ilijaš, T., Krapše, Š., Krapše, T., Lipičnik, B.,Ograjenšek, I., Pučko,D.,Zajc, N. (2005) Planiranje v neprofitnem javnem sektorju, Nova Gorica, Educa.
Članki in časopisi
V nalogi:
V prispevku o konkurenčni klavzuli (Mežnar, 2005) lahko razberem, da …
V seznamu literature in virov:
Mežnar, D. (2005) ’Konkurenčna klavzula’, Podjetje in delo, let. XXXI, št. 199, str. 844-849.
[Naslov članka mora biti v enojnih navednicah, ime časopisa zapišemo ležeče, zapišemo vse številke strani, na katerih se nahaja članek.]
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje člankov:
1. Priimek avtorja/-jev in prva črka imena.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov članka (v enojnih navednicah).
4. Naslov publikacije (zapisano ležeče).
5. Letnik.
6. Številka.
7. Številke strani na katerih se nahaja članek.
Publikacije ob strokovnih posvetih/konferencah
V nalogi:
Ko zaposleni vedo, v katero smer teži organizacija, poznajo njene cilje in poti do njih, postanejo motivirani, saj delovanje v organizaciji ali skupini prav s tem dobi svoj pomen (Vukovič, 1997).
V seznamu literature in virov:
Vukovič, G. (1997) ’Vodite, drugače boste vodeni’, XVI. Posvetovanje organizatorjev dela, Quo vadis management, Kranj, Moderna organizacija, str. 191-196.
Viri na spletu
a) Spletne strani
V nalogi:
Na svoji spletni strani, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije, 2005) podatke o sejmih in razstavah v Sloveniji.
2 Okrajšava 'et al.' pomeni 'in drugi' (idr.) in jo uporabljamo za navajanje vira, ki ima več avtorjev, pri čemer v besedilu zapišemo samo prvega avtorja.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 16 -
V seznamu literature in virov:
Gospodarska zbornica Slovenije (2005) Elektronski vir, http://www.gzs.si/Nivo1.asp?IDpm=9, [dostop 26. junija 2005].
[Navedete datum, ko ste prebrali besedilo na spletu.]
b) Elektronski članki
V nalogi:
V članku Marketing z dogodki – dobra naložba (Pahor, 2005) prepoznamo novost na področju …
V seznamu literature in virov:
Pahor, N. (2005) ’Marketing z dogodki – dobra naložba’, Podjetnik [online], let. XIV, št. 9. Dostopno na: http://www.podjetnik.com/default.asp?KatID=269&ClanekID=2540
[dostop 8. oktobra 2005].
Anonimna dela (dela brez navedbe avtorstva, kolektivni avtorji, zakoni)
a) Anonimna spletna stran:
o Geabios. Servis: Naslovi hitro in... [online]. [uporabljeno 2002-02-20]. Dostopno na URL: http://www.geabios.com.
b) Zakoni:
o Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 43-2300/90.
c) Uradne objave in zakoni na spletnih straneh
o Kučan, Milan. Ukaz o razglasitvi zakona o avtorski in sorodnih pravicah, št. 012-01/95-33. 7. aprila 1995. Http://zakonodaja.gov.si (pridobljeno 16. oktobra 2006).
o Zakon o dohodnini (ZDoh-2). V: Uradni list RS, št. 117/2006. 1. 1. 2007. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO4697.html (pridobljeno 12. 3. 2007).
4. Vezava diplomske naloge
Diplomsko nalogo boste vezali v spiralo. Za potrebe knjižnice boste pripravili en izvod diplomske naloge v elektronski obliki na CD-ROMu.
Izvod diplomske naloge na CD-ROMu mora biti identičen tiskanemu in v spiralo vezanemu izvodu. V primeru, da bi prišlo do razlike med vsebino diplomske naloge v tiskani in elektronski obliki, se upošteva verzija v tiskani obliki
4. 1. Priprava tiskane oblike diplomske naloge
Tiskano obliko diplomske naloge boste pripravili v skladu z vsemi tehničnimi navodili in jo vezali v spiralo. V referat boste oddali tri v spiralo vezane izvode.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 17 -
4. 2. Priprava elektronske oblike diplomske naloge
Elektronsko obliko diplomske naloge boste pripravili v wordovem dokumentu in jo brez zaščit shranili/zapekli na CD-ROM. Ime datoteke naj bo vaša vpisna številka. Višja strokovna šola bo poskrbela za ustrezno zaščito pred spreminjanjem in kopiranjem vsebine diplomske naloge. V referat boste oddali en izvod elektronske oblike diplomske naloge. Elektronska oblika diplomske naloge bo namenjena za uporabo v knjižnici, kot tudi na daljavo.
Na CD in na ovitek mora študent napisati naslednje podatke: ime in priimek vpisno števiko študijski program mentorja predavatelja VSŠ
4. 2. 1. Priloge v elektronski obliki diplomske naloge
Vse priloge, ki ste jih predvideli v svoji diplomski nalogi, so sestavni del le-te in jih v kolikor je to mogoče pretvorite v elektronsko obliko in dodate ob koncu diplomske naloge. Priloge morajo biti oblikovane kot wordov ali excellov dokumentov, slike pa v formatu jpg.
V primeru, da gre za posebne priloge, ki imajo bodisi neobičajne formate (na primer: starejši načrti, blue printi ..., ) ali drugačne karakteristike in jih ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, le-te oblikujete kot posebno tiskano prilogo k elektronski obliki diplomske naloge.
4.2.1.1. Priprava posebne priloge k elektronski obliki diplomske naloge
Tovrstne priloge pripravite na enak način, kot ste to naredili v tiskani obliki diplomske naloge. Priloga mora biti zložena tako, da ustreza formatu A4. Na začetku priloge oblikujete platnico in naslovno stran v skladu z Navodili in pod naziv »Diplomska naloga« dodate zaznamek »Priloga«. Prilogo vežete v spiralo.
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE
Tako kot pri pisanju diplomske naloge, tudi za govorni nastop veljajo pravila. Če jih boste upoštevali, boste bolje pripravljeni in bolj samozavestni.
1. Faze predstavitve
1.1 Priprava predstavitve
Najprej naredite zasnovo predstavitve. V tej fazi razmislite o namenu in glavnem sporočilu nastopa. Pripravite si vsebinski načrt in zapis nastopa, predvidite časovni razpored in pripravite pripomočke.
Načrtovanje časa Dobra priprava
o upoštevajte ciljno skupino (mentor, predavatelji)
o priprava predstavitvenega materiala
 ključne točke predstavitev napišemo na klasično ali elektronsko prosojnico ali flipchart list
 pazite, da je struktura jasna
 pazite, da je velikost črk ustrezna
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 18 -
 ne natisnete posameznih strani diplomske naloge na prosojnico (namen priprave predstavitvenega gradiva je, da poslušalci lažje sledijo predstavitvi in ne da berejo diplomsko nalogo na prosojnici)
1.2 Izvedba predstavitve
Navadno ima predstavitev tri dele:
1. UVOD – kaj bi rad/a povedal/a (namen)
2. GLAVNI DEL – kaj je pomembno (predstavitev vsebine)
3. ZAKLJUČEK – zakaj je to pomembno (pomen)
Poenostavljeno povedano, v uvodu napoveste vsebino, v glavnem delu jo predstavitev, v zaključku pa jo na kratko povzamete.
uvodni del
o pozdrav
o predstavitev
 teme diplomske naloge
 napoved, kaj boste predstavili, čemu boste dali pri predstavitvi večji poudarek in zakaj ter s čim boste zaključili; razčlemba predstavitve naj bo jasna
glavni del
o predstavite vsebino
Glavno sporočilo naj bo preprosto, poudarite, kaj je pomembno. Ne
obnavljajte celotne diplomske naloge, saj boste presegli čas 10 minut.
Komisija je vašo nalogo že prebrala in je seznanjena z njeno vsebino.
zaključek
o povzetek predstavitve – ponovitev namena predstavitve in glavnega sporočila
o predlogi rešitev
o zahvala
Potrudite se, da bo zaključek čim bolj udaren. Bližajoči se konec predstavitve lahko nakažete, na primer: ''Za konec naj povzamem svoj nastop z mislijo …''
Poudarek predstavitve naj temelji na vaših ugotovitvah oziroma predlogih izboljšav.
1.2.1 Nekaj pravil za boljšo predstavitev
Enostavnost: Uporabljajte vam znane izraze in kratke stavke.
Členitev/red: Potek oz. ključne točke predstavitve napišite na prosojnico; zapis naj bo pregleden, uporabljate naslove in podnaslove.
Kratkost in jedrnatost: Omejite se na bistveno; vaš cilj ni, da bi predstavili celotno diplomsko nalogo (člani komisije so jo tako ali tako prebrali), izpostavite bistvene elemente ali zanimive predpostavke, ugotovitve ...
Zapomnite si: umetnost je v krajšanju.
Pestrost: Predstavitev lahko dopolnite z grafi, slikami, barvami ...
Nekaj praktični nasvetov
manj prosojnic, plakatov je boljše;
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 19 -
govorite prosto, oporne točke si zapišite na kartončke, manjše liste; primerno se oblecite; primerno uredite prostor, ki vam je na voljo za predstavitev (listi naj bodo urejeni, prosojnice zložne, osebne predmete – torbico, plašč – odložite na stol, tako da ne zakrivajo pogleda članov izpitne komisije); predstavljajte stoje; pazite na govorico telesa (stik s poslušalci, nasmeh, ne prekrižajte rok ali nog, ne imejte roke v žepih …); bodite pozitivno naravnani, tudi če imate tremo; pričnite točno in držite se časa, ki vam je na voljo; govorite počasi, dovolj glasno in jasno; bodite sproščeni (globoko dihanje preden ste na vrsti, pomaga); grafoskop naj bo vključen samo takrat, ko ga potrebujete; ne kažite na projekcijsko platno ali steno, pokažite na prosojnici; na prosojnico kažite s pisalom (ne z roko ali prstom); pisalo držite v roki samo, če ga uporabljate za kazanje na prosojnici, ne igrajte se z njim; če se zmotite, se popravite in nadaljujete, ne opravičujte se.
Uporaba besed in besednih zvez:
Svojo predstavitev začnite s pozdravom in s stavkom, kot na primer: ''Rad/a bi vam predstavil/a ...''. Zaključite pa npr.: ''Naj ob koncu še povzamem ključne točke moje predstavitve moje diplomske naloge/predstavitve ...''
Izogibajte se povedim kot:
 ... Čeprav imam na voljo zelo malo časa, bom poskušal/a kar najbolj nazorno predstaviti svojo diplomsko nalogo ... (Ne opravičujte se zaradi kratkega časa, ki ga imate na voljo. Izpitna komisija je zelo dobro seznanjena s potekom diplomskega izpita in tovrstno opravičevanje je neumestno).
 Rekel/la bi, da je to ... (Ne uporabljajte pogojnika, če že govorite).
 Dovolite mi, da vam predstavim ... (ne samo, da vam komisija to dovoli, to je celo pogoj, da opravite diplomski izpit).
 Upam, da je bila predstavitev dovolj jasna (Predstavitev morate pripraviti tako dobro, da ne smete dvomiti v njeno jasnost) in vam je bila všeč ... (Ne upajte, v to morate biti prepričani).
 Dovolite, da se vam najprej prestavim (Predstavi vas predsednik izpitne komisije).
Še nekaj nasvetov, kako premagati strah pred nastopom:
načrtujte svoj govor in pogosto vadite, dopovejte si, da si komisija želi uspešen nastop, vzpostavite očesni stik s komisijo, med govorom uporabljajte naravne kretnje, zavedajte se, da obvladate področje vaše diplomske naloge.
1.2.2 Kako narediti dobro prosojnico
Prosojnice uporabljamo pri predstavitvi diplomske naloge, ker želimo z njimi ponazoriti, pojasniti, poudariti, dopolniti ali popestriti besedno/govorjeno sporočilo.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 20 -
Kaj morate pri tem upoštevati?
Besedilo na prosojnici
 uporabljajte čim manj besed
 namesto stavkov napišite samo ključne besede
Slike na prosojnici
 slika in besedilo naj se dopolnjujeta
 pri uporabi slike se vprašajte, kaj vam le-ta pove. Ali je možno, da jo bodo poslušalci narobe razumeli? Ali je možno, da bo odvrnila njihovo pozornost?
Uporaba grafov
 številčni podatki so veliko bolj učinkoviti, če jih prikažete v grafih. Pri tem pa pazite, da ne bo na prosojnici preveč podatkov, ne dajte na prosojnico ničesar, kar bi lahko odvrnilo pozornost in bilo neberljivo.
Uporaba barv
 ne uporabljajte preveč barv (največ tri na prosojnico)
 uporabljajte enotne barve. Naj ne bo vsaka prosojnica drugačne kombinacije barv
 izogibajte se rumenih, oranžnih oz. svetlih barv, ker se slabše vidijo
Uporaba črk
 male tiskane črke se lažje berejo kot velike tiskane črke
 črke naj bodo velike vsaj 5mm
 presledki med vrsticami naj bodo približno še enkrat večji od črk
Pisanje prosojnic
 najprej si skicirajte prosojnico na papir, da boste znali porazdeliti prostor in izbrali pravo velikost črk ter primerne besede.
 pri pisanju bodite natančni
 pišite v ravnih vrstah
 ne uporabljajte izrabljenih flomastrov
 malih črk ne pišite z debelimi flomastri, ker mogoče katere ne bodo berljive (npr.: a, e, o)
 ne pišite od roba do roba, ampak pustite rob, velik približno 2,5 cm
Elektronske prosojnice
 svetlo ozadje, temna pisava
 ista pravila kot pri ročni prosojnici
 v nogo vnesite svoje ime in priimek ter datum zagovora
 pomembna je celostna podoba prosojnic
 ne uporabljajte preveč animacijskih učinkov
 ne vpišite na eno prosojnico preveč vrstic
Naš namig: Preden se lotite izdelave prosojnice, se vprašajte:
Kaj želim s prosojnico doseči? (podkrepiti, pojasniti, razložiti,..) Ali se lahko zgodi, da poslušalci sporočila na prosojnici ne bodo razumeli? Kaj je na prosojnici najpomembnejše? Ali lahko kaj izpustim?
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 21 -
1. 3 Potek zagovora diplomske naloge
Zagovor diplomske naloge poteka pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji Višje strokovne šole. Pogoj za pristop k zagovoru diplomske naloge je pozitivno ocenjena diplomska naloga.
Če izpitna komisija ugotovi, da diplomska naloga ne zadošča minimalnim standardom, lahko študenta pozove k dopolnitvam. Študent mora oddati dopolnjeno diplomsko nalogo v roku, ki ga določi izpitna komisija.
Če izpitna komisija ugotovi, da je naloga plagiat, lahko nalogo zavrne in študenta kaznuje s prepovedjo opravljanja diplomskega izpita v naslednjih šestih mesecih.
Zagovor je javen; lahko ga spremlja tudi mentor iz podjetja, pri katerem je bil študent na praktičnem izobraževanju in/ali je pri njem nalogo izdelal, študentje Višje strokovne šole, drugi gostje.
Zagovor diplomske naloge vsebuje predstavitev diplomske naloge in zagovor le-te. Traja 20 minut. Diplomant predstavi svojo diplomsko nalogo v največ 10 minutah. Preostali čas je namenjen odgovorom na vprašanja izpitne komisije. Posamezni člani komisije lahko postavijo študentu največ po tri strokovna vprašanja v kontekstu diplomske naloge.
Pri zagovoru bodite pozorni na to, da na vprašanja odgovarjate konkretno, jasno in enoumno, ne ponavljajte že povedanega in pokrepite odgovor z dodatnimi primeri iz prakse in/ali teorije.
Predsednik izpitne komisije nato razglasi rezultat uspešnosti diplomanta pri diplomskem izpitu.
Vse ocene so številčne od 1 do 10 in se vpišejo v Zapisnik o diplomskem izpitu in v e-indeks. V e-indeks se vpišejo samo pozitivne ocene.
Če študent pri zagovoru diplomske naloge ni uspešen, lahko zagovor enkrat ponavlja.
V kolikor tudi drug zagovor ni uspešen, študent v skladu s temi pravili izbere novo temo in izdela novo nalogo.
Pri končni oceni se upoštevajo kakovost diplomskega dela (težavnost, širina, teoretična utemeljenost obravnavane teme, izvirnost pristopa, strokovnost in jezikovna ustreznost, ustvarjalni prispevek kandidata v diplomskem delu, upoštevanje slovničnih in pravopisnih pravil, upoštevanje tehničnih navodil za oblikovanje naloge (odstavki, razmik med vrsticami, uporaba kazala, navodila za navajanje virov. ) in zagovora (predstavitev diplomskega dela in kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja). Predsednik komisije izpolni zapisnik o diplomiranju, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Diplomantu se izda Potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu.
VII. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA IZPITA
Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in njenega zagovora. Diplomska naloga je ovrednotena z največ 80 točkami, zagovor diplomske naloge pa največ z 20 točkami. Ocena diplomskega izpita je seštevek obeh delov.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 22 -
Ocenjevalna lestvica je naslednja:
Točke Ocena
100 - 91
Odlično 10
90 - 81
Prav dobro 9
80 - 71
Prav dobro 8
70 - 61
Dobro 7
60 - 51
Zadostno 6
50 - 41
Nezadostno 5
40 – 31
Nezadostno 4
30 – 21
Nezadostno 3
20 – 11
Nezadostno 2
10 – 0
Nezadostno 1
V nadaljevanju vam predstavljamo kriterije, po katerih izpitna komisija ocenjuje vašo nalogo in njen zagovor.
o Diplomska naloga: 80 točk
Zahtevnost obravnavane teme
5 točk
V uvodu je jasno opredeljeno, kakšno tematiko/problematiko predstavlja naloga in kakšen pristop je pri obravnavi uporabil študent ter zakaj.
5 točk
Naloga obravnava jasno opredeljen problem iz prakse, ki se neposredno navezuje na vsebino in cilje programa. Študent dokazuje, da zna opredeliti, opisati, kritično ovrednotiti, prikazati, razložiti in argumentirati obravnavano tematiko.
Problem je jasno opredeljen, predlagana rešitev, novost izhaja iz opredeljene problematike, utemeljitve za uvedbo novosti so dobro prikazane in podprte s teorijo.
Dejstva in podatki, ki jih predstavlja študent, ter argumenti, ki jih navaja, so jasno in koherentno organizirani in izraženi.
Uporabljeni podatki, grafični elementi so neposredno vezani na vsebino naloge in jo podpirajo.
Uporabljenih je dovolj različnih in časovno aktualnih virov.
20 točk
10 točk
10 točk
10 točk
V zaključku so povzete glavne ugotovitve in nakazane nadaljnje možnosti razvoja ali nadgradnje predlagane rešitve, novosti.
10 točk
Naloga je napisana in predstavljena v ustreznem slogu, upoštevana so slovnična in pravopisna pravila, tehnična navodila za oblikovanje naloge (odstavki, razmik med vrsticami, uporaba kazala) in
navodila za navajanje virov.
10 točk
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 23 -
o Zagovor diplomske naloge: 20 točk
Predstavitev temelji na bistvu diplomske naloge (namen, cilji, pristopi, rezultati, učinki)
5 točk
Predstavitev je vsebinsko jasna, dobro organizirana in razčlenjena ter podprta s primerno uporabo vizualnih pripomočkov.
5 točk
Predstavitev je pripravljena v slovnično pravilnem in lepem slovenskem jeziku in podprta z ustrezno nebesedno komunikacijo.
5 točk
Odgovori na vprašanja so jasni, konkretni in odražajo širši spekter razumevanja področja.
5 točk
Predstavitev diplomske naloge naj bo povzetek namena, ciljev, pristopov, rezultatov in učinkov naloge, kar hkrati pomeni, da ne morete preprosto kopirati posameznih strani iz naloge in jih predstaviti na prosojnici. Čas, ki ga imate na voljo, je omejen (10 minut), vaša naloga je, da članom komisije kar najbolj prepričljivo predstavite opredeljen problem in rešitve, ki jih obravnavate v nalogi.
Pomembno: izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne, če
o naloga ni ustrezno lektorirana,
o naloga ni ustrezno prevedena,
o naloga ni oblikovana v skladu z navodili,
o viri, ki ste jih uporabili pri pisanju naloge, niso navedeni (plagiarizem),
o naloga je prepisana od drugega študenta.

mojstudij

Na osnovi določil 314. čl. Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM – UPB8, Ur. l. RS št. 1/10) in v skladu s 6. točko 1. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na seji dne 18. 2. 2011 sprejel

PRAVILNIK O POSTOPKU PRIPRAVE IN ZAGOVORA ZAKLJUČNIH DEL NA EPF

I SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen
(1) S tem pravilnikom se ureja postopek priprave in zagovora zaključnega dela na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Ekonomija 96' in visokošolskem strokovnem študijskem programu Poslovna ekonomija 96'. Zaključno delo študijskih programov Ekonomija 96' in Poslovna ekonomija 96' je diplomsko delo.

(2) S tem pravilnikom se ureja postopek priprave in zagovora zaključnega dela na univerzitetnem študijskem programu I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in na visokošolskem strokovnem študijskem programu I. stopnje Poslovna ekonomija. Zaključno delo študijskih programov I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in Poslovna ekonomija je delo diplomskega seminarja.

(3) S tem pravilnikom se ureja tudi postopek priprave in zagovora zaključnega dela za tuje študente, ki opravljajo obveznosti v okviru programa Socrates Erasmus.

2. člen
(1) V tem pravilniku se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2 POSTOPEK PRIPRAVE IN ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA

2.1 PRIJAVA DIPLOMSKEGA DELA

2.1.1 Izbira teme diplomskega dela

3. člen
(1) Študent univerzitetnega študijskega programa Ekonomija 96' oz. visokošolskega strokovnega programa Poslovna ekonomija 96' lahko ob soglasju predvidenega mentorja prijavi temo, ko mu manjkata največ dva izpita.

4. člen
1) Študent izbere temo diplomskega dela na osnovi razpisanih tem ali po lastni presoji v dogovoru s predvidenim mentorjem. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti tako soglasje predvidenega mentorja, kakor tudi njegovo strinjanje z mentorstvom.

2) Študent temo diplomskega dela izbere iz vsebine predmetov študijskega programa, v katerega je vpisan ali iz vsebin drugih sorodnih študijskih programov, lahko tudi iz tujine. Vsebina diplomskega dela mora biti iz vsebine študijske smeri, na kateri je študent vpisan.

3) Če želi kandidat diplomirati na dveh študijskih smereh, mora praviloma izdelati diplomsko delo za vsako smer študija posebej. Če želi izdelati samo eno diplomsko delo, mora prijaviti tako temo, ki mora biti vsebinsko zasnovana tako, da so v njej enakovredno zastopane vsebine obeh študijskih smeri, tako da bo diplomsko delo po obsegu in vsebini zadostilo zahtevam obeh študijskih smeri. V takem primeru potrdijo temo diplomskega dela mentor (somentor) in predstojnika študijskih smeri, na katerih je kandidat vpisan.

5. člen
(1) Mentor pri izdelavi diplomskega dela mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je nosilec predmeta, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela, in v okviru katerega bo opravljeno diplomsko delo;
• je habilitiran najmanj v naziv, ki še omogoča izvajanje predavanj na stopnji, na kateri kandidat opravlja diplomsko delo, je pri predmetu, v okviru katerega bo kandidat opravljal diplomsko delo, kakor koli vključen v njegovo izvedbo in je vsaj petino polnega delovnega časa redno zaposlen na Univerzi v Mariboru;
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je pogodbeno zaposlen na EPF, ali visokošolski učitelj iz tujine, če se vsebina diplomskega dela nanaša na predmet, ki ga je predaval gostujoči visokošolski učitelj ali pa ga je študent opravil na drugi univerzi (npr. študenti, vključeni v projekt Socrates/Erasmus ali v druge oblike izmenjave študentov).

(2) Somentor pri izdelavi diplomskega dela (v primeru interdisciplinarne teme) mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki izvaja pedagoški proces na področju, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela;
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, kulturi ali družbenih dejavnostih, ki so vsebinsko povezane s področjem diplomskega dela;
• je na ustreznem področju habilitiran nosilec ali izvajalec predmeta, ki ni akreditiran v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je diplomsko delo zasnovano interdisciplinarno;
• je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je študent vpisan. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (npr. projekt Socrates/Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami);
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji in je registriran kot raziskovalec, zaposlen pa je na drugi instituciji ali v podjetju v Sloveniji.

(3) Somentor pri diplomskem delu (v primeru interdisciplinarne teme) je lahko tudi asistent pri predmetu, pri katerem je pripravljeno diplomsko delo, če bo bistveno doprinesel h kakovosti diplomskega dela.

2.1.2 Prijava teme diplomskega dela

6. člen
(1) Študent prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga 1), ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Študent odda pisno prijavo s soglasjem mentorja in potrebnimi dokazili v Oddelku za študentske in študijske zadeve fakultete.

(3) Obrazcu za prijavo teme študent priloži »dispozicijo diplomskega dela«, ki naj vsebuje:
1. naslov teme,
2. opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela,
3. cilje in teze diplomskega dela,
4. predpostavke in omejitve diplomskega dela,
5. predvidene metode diplomskega dela,
6. predvideno strukturo poglavij (kazalo),
7. seznam predvidenih virov.

2.1.3 Potrditev teme diplomskega dela

7. člen
(1) Ko Oddelek za študentske in študijske zadeve prejme prijavo teme diplomskega dela, preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za njeno potrditev. V primeru, ko študent izpolnjuje pogoje za prijavo teme, Oddelek za študentske in študijske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge le-to z vsemi prilogami posreduje mentorju in predstojniku pristojne smeri.

(2) Predstojnik smeri v roku 5 delovnih dni poda pisno soglasje k temi, mentorju in morebitnemu somentorju, lahko predlaga spremembo teme oz. vsebine diplomskega dela ali predlaga drugega mentorja oz. somentorja. V slednjem primeru o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezno dopolnitev prijave.

(3) Predlagano temo diplomskega dela s predvidenim mentorjem in morebitnim somentorjem preveri dekan ali pooblaščeni prodekan, ki lahko prijavo teme v roku 5 dni vrne mentorju ali študentu v dopolnitev, če se z njo ne strinja. Hkrati določi tudi rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti. Če nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o diplomskem delu. (Priloga 2).

(4) Rok za izdelavo in oddajo diplomskega dela je 1 leto z možnostjo podaljšanja za 1 leto. Rok se navede v sklepu o diplomskem delu.

2.1.4 Evidentiranje potrjene teme diplomskega dela

8. člen
(1) Sklep o diplomskem delu prejme študent, kopijo sklepa mentor in morebitni somentor, en izvod pa arhivira Oddelek za študentske in študijske zadeve.

(2) Oddelek za študentske in študijske zadeve vodi evidenco izdanih sklepov o diplomskem delu.

9. člen
(1) Kandidat lahko med pisanjem diplomskega dela predlaga spremembo naslova odobrene teme. Če ostane pretežni del vsebine teme nespremenjen, lahko spremembo naslova odobri mentor, potrdita pa jo predstojnik smeri in pristojni prodekan, hkrati pa s posebnim obrazcem "Prijava spremembe teme diplomskega dela (mentorja)" (Priloga 3) o tem obvesti strokovno službo, ki vodi evidenco odobrenih tem.

(2) Če pride med mentorjem (somentorjem) in kandidatom med pisanjem diplomskega dela do nesoglasja, ki kaže na to, da tvorno sodelovanje med njima ni več mogoče, imata kandidat in mentor (somentor) pravico zahtevati spremembo. O tem pisno obvestita predstojnika študijske smeri, ki lahko v dogovoru s predstojnikom katedre predlaga zamenjavo mentorja ali somentorja na ustreznem obrazcu "Prijava spremembe teme diplomskega dela (mentorja)" (Priloga 3). Kadar kandidat enostransko odstopi od prijavljene teme in/ali dodeljenega mentorja, mora o tem pisno obvestiti mentorja in predstojnika smeri. Kandidat ne more prijaviti nove teme diplomskega dela, dokler Oddelek za študentske in študijske zadeve iz evidence tem diplomskih del ni izločila teme, ki jo je kandidat prvotno prijavil.

2.2 PRIPRAVA DIPLOMSKEGA DELA

2.2.1 Vsebina in oblika diplomskega dela

10. člen
(1) Na podlagi sklepa o diplomskem delu študent po mentorjevih navodilih oblikuje vsebino diplomskega dela, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če narava obravnavanega problema to zahteva.
(2) Če študent po poteku roka, ki je določen v izdanem sklepu o diplomskem delu, ne odda diplomskega dela, se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu.

(3) Študent lahko zaprosi za podaljšanje veljavnosti teme diplomskega dela, če ima za to utemeljene razloge, z obrazcem »Prošnja za podaljšanje teme diplomskega dela« (Priloga 4).

11. člen
1. Diplomsko delo mora biti napisano skladno s pravili knjižnega jezika ter strokovno in avtorsko korektno.

2. Podrobnejša napotila za pisanje prijave teme in diplomskega dela so določena v posebnih navodilih, ki so zapisana v prilogi 5 in so sestavni del tega Pravilnika.

12. člen
(1) Študenti pripravijo diplomsko delo v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku.
(2) Študenti lahko pripravijo diplomsko delo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen z ustreznim aktom Univerze v Mariboru.

2.2.2 Evidentiranje prispelega diplomskega dela

13. člen
(1) Študent odda 3 izvode (če je bil imenovan tudi somentor pa 4 izvode) diplomskega dela v Oddelek za študentske in študijske zadeve ter izjavo mentorja o ustreznosti diplomskega dela (Priloga 6).

(2) Oddelek za študentske in študijske zadeve prejeto diplomsko delo evidentira ter preveri izpolnjevanje pogojev za njegov zagovor. Ko je študent opravil vse ostale s študijskim programom predpisane študijske obveznosti razen zagovora diplomskega dela, oddelek v roku 5 delovnih dni o tem obvesti dekana EPF ter hkrati pošlje izvod diplomskega dela mentorju in somentorju, če sta bila imenovana. Po imenovanju komisije za zagovor diplomskega dela, oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje izvode ostalim članom komisije.

2.2.3 Imenovanje komisije za zagovor diplomskega dela

14. člen
(1) Oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje obrazec Predlog za imenovanje komisije za zagovor diplomskega dela (Priloga 7a) mentorju, predstojniku smeri in dekanu oziroma prodekanu. Mentor določi datum in kraj zagovora diplomskega dela. Podpisani obrazec s strani mentorja, predstojnika usmeritve ter dekana oziroma prodekana prejme ponovno Oddelek za študentske in študijske zadeve.
(2) Dekan je dolžan v roku 5 delovnih dni od prejema obvestila na predlog mentorja in predstojnika smeri s sklepom imenovati Komisijo za zagovor diplomskega dela (Priloga 7).
(3) Komisija za zagovor diplomskega dela je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov. Mentor oz. somentor ne moreta biti predsednik komisije, temveč sta lahko le njena člana. V komisiji morata biti vsaj dva izvoljena visokošolska učitelja oz. sodelavca s predmetnega področja, v katero je uvrščeno diplomsko delo. Predsednik komisije mora biti izvoljen v naziv visokošolskega učitelja.
(4) V sklepu o imenovanju komisije se hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomskega dela. Sklep prejmejo člani komisije in študent, pred zagovorom se le-ta tudi javno objavi na oglasni deski EPF, najmanj 8 dni pred zagovorom. Krajši rok za obveščanje kandidata o datumu zagovora je dovoljen samo v izjemnih primerih in na izrecno željo kandidata.
(5) O morebitni odložitvi zagovora zaradi nujnih in nepredvidenih dogodkov mora Oddelek za študentske in študijske zadeve v dogovoru s prodekanom za izobraževalno dejavnost takoj pisno (s telegramom) obvestiti kandidata in mu najkasneje v 8 dneh sporočiti nov datum zagovora diplomskega dela. Če kandidat iz objektivnih razlogov ne more priti na zagovor v razpisanem terminu, mora o tem nemudoma obvestiti Oddelek za študentske in študijske zadeve. Če kandidat ne pride na zagovor in svoje odsotnosti pravočasno ne opraviči, se šteje, da zagovor ni bil možen zaradi neizpolnjevanja kandidatove obveznosti. Največ 90 dni po datumu prvotnega zagovora predsednik komisije razpiše nov termin zagovora. Postopek obveščanja o datumu zagovora je opisan v odstavku (4) tega člena.

2.3 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

15. člen
(1) Zagovor diplomskega dela poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v tistem tujem jeziku, v katerem je bilo diplomsko delo napisano, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
• diplomsko delo zagovarja tuji gostujoči študent,
• mentor oz. somentor študentu je visokošolski učitelj iz tujine,
• pri izvajanju diplomskega dela sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski učitelj iz tujine,
• diplomsko delo se opravlja pri programih tujih jezikov.

2.3.1 Postopek zagovora diplomskega dela

16. člen
(1) Zagovor diplomskega dela je javen in se izvede na naslednji način:

1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta, nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagovor diplomskega dela in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Študent predstavi svoje diplomsko delo, zlasti namen oz. cilje, ki jih je zasledoval pri izdelavi, metode dela, pomembnejše ugotovitve in uporabnost rezultatov dela.
3. Čas predstavitve diplomskega dela je omejen na največ 15 minut.
4. Mentor (somentor) preda predsedniku komisije pisno poročilo, v katerem prikaže formalne in vsebinske značilnosti diplomskega dela, potek in metodologijo raziskovanja, glavne ugotovitve, odlike in slabosti ter svojo oceno, izvleček iz pisnega poročila pa lahko tudi ustno predstavi.
5. Prvi postavi študentu vprašanja mentor. Svoja vprašanja postavijo tudi preostali člani komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi prisotni.
6. Študent odgovori na zastavljena vprašanja.
7. Komisija v odsotnosti študenta in drugih navzočih sklepa o uspešnosti zagovora ter poda oceno. Pri oceni diplomskega dela se upošteva kakovost diplomskega izdelka in opisa opravljenega dela v predloženi pisni obliki ter kakovost študentove predstavitve diplomskega dela in odgovorov na zastavljena vprašanja na način, določen s študijskim programom.
8. Skupni čas zagovora diplomskega dela praviloma ne sme presegati 30 minut.
9. Predsednik komisije za zagovor diplomskega dela študentu pred prisotnimi sporoči rezultat zagovora ter pridobljeni strokovni naslov, v kolikor je bil zagovor uspešen.
10. O zagovoru se vodi zapisnik. Predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik o zagovoru diplomskega dela. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije (Priloga Cool

.
11. Po uspešnem zagovoru diplomskega dela Oddelek za študentske in študijske zadeve pošlje en vezan izvod diplomskega dela v knjižnico EPF.
12. V primeru, da komisija kakovost študentove predstavitve diplomskega dela in odgovorov na zastavljena vprašanja, s tem pa tudi zagovor diplomskega dela oceni kot neuspešnega, prejme študent kopijo podpisanega zapisnika o zagovoru diplomskega dela, na osnovi katerega lahko v roku 5 delovnih dni na EPF vloži prošnjo za ponovni zagovor. Kandidatu se omogoči ponovitev zagovora v roku treh mesecev in izda sklep o ponovitvi zagovora pred komisijo v isti sestavi.
13. Možna je samo ena ponovitev zagovora diplomskega dela. Če tudi v drugem poskusu zagovor ni uspešen, mora študent v skladu z določili tega pravilnika prijaviti novo temo.

17. člen
(1) Predsednik komisije za zagovor diplomskega dela praviloma še isti dan dostavi podpisani zapisnik o zagovoru diplomskega dela z vso dokumentacijo Oddelku za študentske in študijske zadeve, ki ga vloži v osebni karton študenta – diplomanta.
(2) Na osnovi zapisnika o uspešno opravljenem zagovoru Oddelek za študentske in študijske zadeve izračuna diplomantovo zaključno oceno študija.
(3) Študent je dolžan najkasneje v roku 14 dni po zagovoru oddati vezan izvod diplomskega dela ter elektronski izvod celotnega diplomskega dela za objavo v sistem e-diplom, katerega podrobnosti urejajo "Navodila o pripravi in oddaji e-diplom". Ob tem odda tudi izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda diplomskega dela in o dovoljeni objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9), EPF pa diplomantu izda ustrezno potrdilo o diplomiranju (Priloga 12).
(4) V primeru, da je zaključno delo vezano na določenega naročnika, se lahko za zagotavljanje konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika določi datum odloga javne objave, ki pa ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora, kar se navede v izjavi o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda zaključnega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9).
(5) Zapisnik o zagovoru diplomskega dela je dokument, ki v primeru zaključka študija z diplomskim delom omogoča promocijo diplomanta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome.

3 POSTOPEK PRIPRAVE IN ZAGOVORA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

18. člen
(1) Študenti dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in visokošolskega strokovnega programa I. stopnje Poslovna ekonomija študijski program zaključijo, ko uspešno opravijo vse s študijskim programom predpisane obveznosti, med njimi tudi delo diplomskega seminarja.
(2) Če želi kandidat diplomirati na dveh študijskih usmeritvah, mora izdelati delo diplomskega seminarja za vsako usmeritev študija posebej.

3.1. PRIJAVA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA
3.1.1 Izbira teme dela diplomskega seminarja

19. člen
(1) Prodekan za izobraževanje v začetku zimskega semestra pozove vse potencialne mentorje na katedrah, ki ne izvajajo svojih usmeritev, da pripravijo predloge tem za dela diplomskih seminarjev za študente posameznih (ali pa tudi vseh skupaj) študijskih usmeritev, ki jih prodekan nato posreduje predstojnikom usmeritev do konca zimskega semestra.
(2) Predstojniki usmeritev do konca zimskega semestra zberejo naslove tem za dela diplomskih seminarjev, ki jih predlagajo vsi potencialni mentorji, ki sodelujejo pri usmeritvenih predmetih usmeritve in/ali skupnih predmetih programa in sicer toliko, da je število tem oziroma študentov usmeritve približno enakomerno razporejeno po učiteljih.
3. V prvem tednu letnega semestra je na urniku prvi del diplomskega seminarja (od 2-4 ure), kjer študentom predstojnik usmeritve predstavi razpisane teme, med njimi tudi obvezno vse teme iz 1. odstavka 19. člena, ter poda navodila za pisanje dela diplomskega seminarja (Priloga 5). Študenti si razdelijo teme oziroma prediskutirajo lastne predloge teme za delo diplomskega seminarja. Predstojnik usmeritve je odgovoren za enakomerno porazdelitev prijavljenih tem po mentorjih.

20. člen
(1) Mentor pri izdelavi dela diplomskega seminarja mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je nosilec predmeta, s katerega je pretežna vsebina dela diplomskega seminarja, in v okviru katerega bo opravljeno zaključno delo;
• je habilitiran najmanj v naziv, ki še omogoča izvajanje predavanj na stopnji, na kateri kandidat opravlja zaključno delo, je pri predmetu, v okviru katerega bo kandidat opravljal delo diplomskega seminarja, kakor koli vključen v njegovo izvedbo in je vsaj petino polnega delovnega časa redno zaposlen na Univerzi v Mariboru;
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je pogodbeno zaposlen na EPF, ali visokošolski učitelj iz tujine, če se vsebina dela diplomskega seminarja nanaša na predmet, ki ga je predaval gostujoči visokošolski učitelj ali pa ga je študent opravil na drugi univerzi (npr. študenti, vključeni v projekt Socrates/Erasmus ali v druge oblike izmenjave študentov).

(2) Somentor pri izdelavi dela diplomskega seminarja (v primeru interdisciplinarne teme) mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki izvaja pedagoški proces na področju, s katerega je pretežna vsebina dela diplomskega seminarja;
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, kulturi ali družbenih dejavnostih, ki so vsebinsko povezane s področjem dela diplomskega seminarja ;
• je na ustreznem področju habilitiran nosilec ali izvajalec predmeta, ki ni akreditiran v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je delo diplomskega seminarja zasnovano interdisciplinarno;
• je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je študent vpisan. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (npr. projekt Socrates/Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami);
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji in je registriran kot raziskovalec, zaposlen pa je na drugi instituciji ali v podjetju v Sloveniji.

(3) Somentor pri delu diplomskega seminarja (v primeru interdisciplinarne teme) je lahko tudi asistent pri predmetu, pri katerem je pripravljeno delo diplomskega seminarja , če bo bistveno doprinesel h kakovosti dela diplomskega seminarja.

3.1.2. Prijava teme dela diplomskega seminarja

21. člen
(1) Do petega tedna letnega semestra je na urniku drugi del diplomskega seminarja, kjer študenti predstavijo svoje osnutke dispozicije del diplomskih seminarjev (približno 4 ure). Delo poteka po skupinah, ki jih vodijo posamezni mentorji. Dispozicija dela diplomskega seminarja naj vsebuje:
- naslov teme (v slovenskem in angleškem jeziku),
- opredelitev oz. opis problema, ki je predmet dela diplomskega seminarja,
- cilje in teze dela diplomskega seminarja,
- predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja,
- predvidene metode dela dela diplomskega seminarja,
- predvideno strukturo poglavij (kazalo),
- seznam predvidenih virov.
(2) V kolikor študent v roku dvanajstih mesecev po zaključku zadnjega semestra, ne opravi zagovora dela diplomskega seminarja, mora temo ponovno prijaviti (tema diplomskega seminarja bo po tem roku namreč brisana iz evidence obveznosti študenta).

22. člen
(1) Po zaključenem drugem delu diplomskega seminarja študenti do konca maja oddajo mentorju in predstojniku usmeritve prijavni obrazc. (Priloga 10).
(2) Če študent teme ne prijavi do konca maja zadnjega letnika, ga na osnovi seznama (pripravi in obvesti referat) študentov usmeritve, ki še niso prijavili teme diplomskega seminarja predstojnik usmeritve pozove, da v roku 15 dni od prejema tega poziva to stori. V primeru, da se študent tudi na ta poziv ne odzove, mu lahko glede na predlog predstojnika usmeritve in določila 19. člena, 3. odstavek tega pravilnika komisija članice, pristojna za študijske zadeve, dodeli temo iz nabora razpisanih tem ali po lastni presoji, ter mu določi mentorja in morebitnega somentorja.

23. člen
(1) V Oddelku za študentske in študijske zadeve prijavo evidentirajo v informacijskem sistemu.
(2) S sklepom (Priloga 2a) v roku 5 dni od vnosa v informacijski sistem oddelek obvesti študenta in mentorja.
(3) Kandidat lahko med pisanjem dela diplomskega seminarja, predlaga spremembo naslova odobrene teme. Če ostane pretežni del vsebine teme nespremenjen, lahko spremembo naslova odobri mentor, potrdi pa jo predstojnik usmeritve, hkrati pa s posebnim obrazcem "Prijava spremembe teme dela diplomskega seminarja (mentorja)" (Priloga 3a) o tem obvesti referat, ki vodi evidenco odobrenih tem.
(4) Če pride med mentorjem (somentorjem) in kandidatom med pisanjem dela diplomskega seminarja do nesoglasja, ki kaže na to, da tvorno sodelovanje med njima ni več mogoče, imata kandidat in mentor (somentor) pravico zahtevati spremembo. O tem pisno obvestita predstojnika študijske usmeritve, ki lahko v dogovoru s predstojnikom katedre predlaga zamenjavo mentorja ali somentorja na ustreznem obrazcu "Prijava spremembe teme dela diplomskega seminarja (mentorja)" (Priloga 3a). Kadar kandidat enostransko odstopi od prijavljene teme in/ali dodeljenega mentorja, mora o tem pisno obvestiti mentorja in predstojnika usmeritve. Kandidat ne more prijaviti nove teme dela diplomskega seminarja, dokler Oddelek za študentske in študijske zadeve iz evidence tem dela diplomskega seminarja ni izločil teme, ki jo je kandidat prvotno prijavil.

3.2 PRIPRAVA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

24. člen
(1) Študent po mentorjevih navodilih oblikuje vsebino dela diplomskega seminarja, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če narava obravnavanega problema to zahteva.

25. člen
(1) Delo diplomskega seminarja mora biti napisano skladno s pravili knjižnega jezika ter strokovno in avtorsko korektno.
(2) Podrobnejša napotila za pisanje dela diplomskega seminarja so določena v posebnih navodilih, ki so zapisana v prilogi 5 in so sestavni del tega Pravilnika.

26. člen
(1) Študenti pripravijo delo diplomskega seminarja v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku.
(2) Študenti lahko pripravijo delo diplomskega seminarja v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen z ustreznim aktom Univerze v Mariboru.

3.3 ZAGOVOR DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

27. člen
(1) Zagovori del diplomskega seminarja potekajo v razpisanih terminih. Pri razpisu terminov za zagovore del diplomskega seminarja se upoštevajo pravila, ki veljajo za določanje izpitnih rokov pri učnih enotah (predmetih) programa, kar ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Študenti se na zagovor dela diplomskega seminarja prijavijo upoštevajoč pravila, ki veljajo za prijavo na izpit pri učnih enotah (predmetih) programa, kar prav tako ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM.
(2) Zagovor dela diplomskega seminarja poteka ob prisotnosti mentorja, ki delo diplomskega seminarja predhodno prebere in oceni. Študent je dolžan 10 dni pred razpisanim rokom za zagovor mentorju oddati en izvod, z mentorjem usklajenega dela diplomskega seminarja. Zagovor je javen.
(3) Študent je dolžan najkasneje v roku 14 dni po zagovoru dela diplomskega seminarja oddati trdo vezan izvod ter elektronski izvod celotnega dela diplomskega seminarja za objavo v sistem e-zaključnih del na EPF v Oddelek za študentske in študijske zadeve EPF. Ob tem odda tudi izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda dela diplomskega seminarja in izjavo o dovoljeni objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9).
(4) V primeru, da je zaključno delo vezano na določenega naročnika, se lahko za zagotavljanje konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika določi datum odloga javne objave, ki pa ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora, kar se navede v izjavi o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda zaključnega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9).«

28. člen
(1) Ko študenti opravijo vse s študijskim programom predpisane obveznosti, v Oddelku za študentske in študijske zadeve oddajo indeks in vlogo za ugotovitev zaključenega dodiplomskega študija (Priloga 11).
(2) Ko Oddelek za študentske in študijske zadeve prejme vlogo, mora v roku 5 delovnih dni preveriti, ali je študent opravil vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti. V primeru pozitivne ugotovitve posreduje vlogo dekanu EPF. Dekan EPF v roku 5 delovnih dni od prejema vloge izda sklep o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju (Priloga 12).
(3) Na osnovi sklepa EPF izda študentu potrdilo o diplomiranju, v katerem se namesto datuma diplomiranja navede datum izdaje sklepa o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju (Priloga 13).
(4) Sklep o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju je dokument, ki v primeru zaključka študija brez priprave in zagovora diplomskega dela omogoča promocijo diplomanta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome.

4 EVIDENCA DIPLOMANTOV IN PODELITEV DIPLOM NA DODIPLOMSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH NA EPF

4.1 EVIDENCA DIPLOMANTOV
29. člen
(1) Fakulteta vodi knjigo diplomantov kot evidenco izstavljenih diplom.
(2) Knjiga diplomantov vsebuje:
• ime in priimek diplomanta,
• datum rojstva diplomanta,
• naslov teme,
• datum zagovora diplomskega dela,
• oceno diplomskega dela ter povprečno oceno izpitov,
• zaključen študijski program (in smer/usmeritev)
• podeljeni strokovni naslov,
• vpisno številko.
(3) Pri kandidatih, ki so uspešno zaključili univerzitetni študijski program I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in visokošolski strokovni program I. stopnje Poslovna ekonomija, se namesto podatkov o diplomskem delu navede sklep o uspešnem zaključku dodiplomskega študija.
(4) Zapisnik o zagovoru diplomskega dela ali sklep o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju se skupaj z vsemi drugimi dokumenti osebnega kartona študenta – diplomanta izloči iz evidence študentov in se prenese ter trajno hrani v posebni kartoteki diplomantov.
(5) EPF organizira elektronsko bazo diplomantov ob upoštevanju zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (študenti podpišejo izjavo, s katero dovoljujejo objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija). Njen namen je promocija diplomantov in informiranje javnosti o identiteti diplomantov, ki so uspešno zaključili študij in diplomirali v posameznih letih na EPF.

4.2 PODELITEV DIPLOM
4.2.1 Termini za podelitev diplom

30. člen
(1) Senat UM določi v študijskem koledarju za akademsko leto tri termine za podelitev dodiplomskih diplom.

31. člen
(1) Diplomantom na dodiplomskem študiju se podeljujejo diplome v naslednjih terminih:
• spomladanski termin,
• poletni termin,
• jesenski termin.
32. člen
(1) Fakulteta lahko izjemoma določi tudi dodatne termine, če bi bilo to potrebno zaradi prevelikega števila diplomantov, oz. lahko v primeru manjšega števila diplomantov izbere tiste s študijskim koledarjem opredeljene termine, ki ji najbolj ustrezajo.

4.2.2 Obveščanje diplomantov o podelitvi diplom

33. člen
(1) Oddelek za študentske in študijske zadeve EPF obvesti diplomante o slavnostni podelitvi diplom na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan.
(2) V vabilu dekan povabi tudi ožje svojce diplomanta, mentorja, morebitnega somentorja, po potrebi pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo diplomske naloge.

34. člen
(1) Vabilu se priloži protokol podelitve diplom.
(2) Tako vabilo kot protokol o podelitvi diplom sta pripravljena na kvalitetnejšem papirju, kjer so jasno vidni simboli univerze in EPF.
(3) Vabilo s protokolom se diplomantom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo diplome.
4.2.3 Protokol svečane podelitve diplom
35. člen
(1) Podelitev diplom se opravi svečano po naslednjem okvirnem protokolu:
1. Vabljeni (diplomanti, svojci in drugi gostje) se pred podelitvijo zberejo v dvorani.
2. Podelitvi diplom prisostvujejo tudi mentorji, somentorji in drugi visokošolski učitelji.
3. Dekan, odet v dekanske insignije, vstopi v dvorano, v kateri poteka svečana podelitev, zadnji.
4. Dekan nagovori prisotne s krajšim govorom.
5. Po govoru dekan pristopi k podelitvi diplom: diplome podeljuje po abecednem vrstnem redu in razglasi tudi tiste, ki se podelitve niso mogli udeležiti.
6. Dekan zaključi svečanost.

4.2.4 Oblikovanje evidence podatkov o diplomantih
36. člen
(1) Fakulteta vodi evidenco podatkov o svojih diplomantih.
(2) Evidenca podatkov o diplomantih je sestavni del informacijskega sistema.

5 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen
(1) Obrazci, navedeni v tem pravilniku, so priloga in sestavni del tega pravilnika.

38. člen
(1) Členi tega pravilnika, ki določajo pripravo in oddajo e-diplom v skladu z »Pravilnikom o pripravi in oddaji e-diplom« ali »Navodili o pripravi in oddaji e-diplom«, pričnejo veljati z dnem veljavnosti tega pravilnika.
39.člen
(1) Členi tega pravilnika, ki določajo pripravo in zagovor zaključnega dela v tujem jeziku, se uporabljajo do sprejetja akta, ki bo določal izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku, in po tem prenehajo veljati.
40. člen
(1) Ta pravilnik začne veljati osmi dan po sprejemu.
(2) S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju na EPF, z dne 17. 12. 2010.

Prof. dr. Samo Bobek,
Dekan

Priloga 1
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Ime in priimek: _____________________
Naslov: ___________________________ Vpisna številka: ________________
PRIJAVA TEME DIPLOMSKEGA DELA

Podpisani-a _________________________________________, študent-ka univerzitetnega/ visokošolskega strokovnega študijskega programa _______________________________, smer _____________________________, prosim za dodelitev teme diplomskega dela pri predmetu: _____________________________________________,
pod mentorstvom: ___________________________________.
Naslov teme: ______________________________________________
_________________________________________________________________________________, Naslov teme v angleškem jeziku: ______________________________________________
___________________________________________________________________________.
Podpisani-a izjavljam, da bom diplomsko delo sestavil-a sam-a in se zavedam morebitnih kazenskih in disciplinskih posledic, če bi za izdelavo dela uporabljal-a nedovoljena sredstva.

Datum: ______________ Podpis kandidata-ke:
_____________________
Priloge:
• dispozicija diplomskega dela (obvezen slovenski in angleški naslov)

__________________________________________________________________________________

SOGLASJE PREDLAGANEGA MENTORJA PRI DIPLOMSKEM DELU

Podpisani _________________________, izvoljen v naziv __________________ za področje ________________________________________, zaposlen na/pri_________________________ a) soglašam z mentorstvom pri diplomskem delu kandidata-ke,
b) soglašam s predlagano dispozicijo diplomskega dela.
c) soglašam s predlaganim naslovom

Predlog spremembe naslova diplomskega dela v slovenskem jeziku:

__________________________________________________________________________________
Predlog spremembe naslova diplomskega dela v angleškem jeziku:

__________________________________________________________________________________
Predlog za imenovanje somentorja : ______________________________________________

Datum: ________________________ Podpis mentorja:

Kraj: ___________________________ _____________________________________

__________________________________________________________________________________
(izpolni predstojnik v roku 5 delovnih dni od prejema vloge)

SOGLASJE PREDSTOJNIKA SMERI

Podpisani _________________________, predstojnik smeri za _________________________________________________________________________________,

a) soglašam s predlagano temo, dispozicijo, mentorjem in somentorjem pri diplomskem delu kandidata-ke _____________________________________________.

b) predlagam spremembo teme diplomskega dela: _______________________________
__________________________________________________________________________________

c) predlagam spremembo vsebine diplomskega dela: _____________________________
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________

d) predlagam spremembo mentorja ali somentorja: _______________________________
__________________________________________________________________________________

Datum: ________________________ Podpis predstojnika:

Kraj: ___________________________ _____________________________________

Priloga 2

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Številka: _______________________
Datum in kraj: __________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru – UPB8 (Ur. l. RS, št. 1/2010)
izdajam

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU

________________________________, študentu-ki univerzitetnega/visokošolskega strokovnega študijskega programa ________________________________, smer ___________________________________________, se dovoljuje izdelati diplomsko delo pri predmetu ____________________________________.

Mentor-ica: ____________________________
Somentor-ica: __________________________

Naslov diplomskega dela: _______________________________________________________
_________________________________________________________________________________

Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku:______________________________________
__________________________________________________________________________________

Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno s »Pravilnikom o postopku priprave in zagovora zaključnih del na EPF« in ga oddati v 1 izvodu do _____________ v Oddelku za študentske in študijske zadeve EPF.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat EPF v roku 3 delovnih dni.

Dekan-ica:

____________________

Obvestiti:
• kandidata -ko,
• mentorja,
• somentorja,
• odložiti v arhiv

Priloga 3
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

PRIJAVA SPREMEMBE TEME DIPLOMSKEGA DELA (MENTORJA)

Priimek in ime: Številka indeksa:
Naslov: Redni študij Izredni študij
Poštna številka in kraj: Program študija:……..……… Smer študija:……………........

1. Prvotno odobrena tema diplomskega dela:
Naslov:…………………………………………………………………………………..............
Datum odobritve teme:……………………
Mentor:…………….. Podpis prvotnega mentorja: ………………………
(samo v primeru spremembe mentorja)

2. Predlagana nova (spremenjena) tema diplomskega dela (v slovenskem in angleškem jeziku):

…………………………………………………………………………………………………..

Utemeljitev spremembe teme:....................................................................................................

.....................................................................................................................................................

Mentor: ……………… Podpis mentorja:…………………………………

Izjavljam, da bom diplomsko delo napisal(a) sam(a) in da se zavedam disciplinskih in kazenskih posledic, če bi ugotovili, da sem pri pisanju uporabil(a) nedovoljena sredstva.

Datum: Podpis kandidata(-ke):

Izpolni predvideni somentor
Potrjujem predlagano temo. Pripravljen sem prevzeti somentorstvo.

Datum: Podpis:
Izpolni predstojnik smeri
Dopolnitev oz. sprememba teme:

Sprememba mentorja ali somentorja:

Datum: Podpis:
Izpolni oz. potrdi dekan oz. pooblaščeni prodekan
Morebitne pripombe:

Datum: Podpis:

Priloga 4
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

PROŠNJA ZA PODALJŠANJE TEME DIPLOMSKEGA DELA

Priimek in ime:
Naslov:

Številka indeksa:

Tel. št.:

Program študija: UN/96 VS/96
Smer študija:

Tema diplomskega dela (v slovenskem in angleškem jeziku):

Veljavnost teme do dne:

Mentor: Podpis mentorja:

Datum: Podpis kandidata(-ke):

Tema podaljšana do dne:

Datum: Dekan/prodekan:

PRILOGA 5

Vsebino in obliko na ovitku (platnici) trdo vezanega izvoda diplomskega dela določa OBRAZEC 5A. Prvi list v trdo vezanem izvodu diplomskega dela je enak naslovni strani izvodov mehke vezave diplomskega dela in ga določa OBRAZEC 5B.

Vsebino in obliko na ovitku (platnici) trdo vezanega izvoda dela diplomskega seminarja določa OBRAZEC 5C. Prvi list v trdo vezanem izvodu dela diplomskega seminarja določa OBRAZEC 5D.

Prvemu listu diplomskega dela in dela diplomskega seminarja sledijo:

1. kratka (največ 2 strani) predstavitev dela (predgovor), ki naj bo zgoščen povzetek uvodnega in sklepnega poglavja (opis problema, cilji dela, predpostavke in omejitve ter najpomembnejše ugotovitve);
2. kazalo vsebine (naslovi poglavij itd.) z označbo strani;
3. besedilo dela, pri čemer je prvo poglavje uvod (le-ta vsebuje drugo, tretjo, četrto in peto točko dispozicije diplomskega dela oziroma dela diplomskega seminarja);
4. predzadnje poglavje so sklepne ugotovitve (Sklep);
5. zadnje poglavje diplomskega dela in dela diplomskega seminarja v obliki povzetka v slovenskem in tujem (nemškem ali angleškem) (Abstract) jeziku; povzetku so na koncu dodane Ključne besede (Key words) kot nekaj glavnih gesel, ki opisujejo vsebino diplomskega dela ali dela diplomskega seminarja. dodatki, med katere štejemo spisek uporabljene literature in virov;
6. druge priloge (aneksi), pregled simbolov in znakov in podobno.

Delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka priporočljiv, obvezen pa takrat, kadar mentor ali komisija za zagovor dela to izrecno zahteva. Diplomsko delo univerzitetnega študija lahko obsega od 45 do 55 strani osnovnega besedila (od uvoda do sklepnih ugotovitev), diplomsko delo na visokošolskem strokovnem študijskem programu pa od 30 do 35 strani osnovnega teksta.
Delo diplomskega seminarja univerzitetnega študija lahko obsega od 30 do 35 strani osnovnega besedila (od uvoda do sklepnih ugotovitev), Delo diplomskega seminarja na visokošolskem strokovnem študijskem programu pa od 25 do 30 strani osnovnega teksta.

Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1, font pa 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) diplomskega dela naj bo tiskano obojestransko*, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.
*Opomba: Navedeno tiskanje in ostala navodila upoštevajte pri oddaji mehke in trde vezave.

Urejanje osnovnega teksta
Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:

1. levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake strani);
2. naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 12 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman);
4. razmik med vrstami naj bo 1 (v Wordu single), prav takšen je razmik med odstavki, med poglavji oziroma podpoglavji pa naj bosta dve prazni vrstici;
5. vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (levi in desni), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
a. prvi list trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran mehko vezanih izvodov diplomskega dela oziroma naslovna stran dela diplomskega seminarja ni oštevilčena;
b. predstavitev dela (Predgovor) se začne s številko 2 in naj obsega največ 2 strani;
c. sledi kazalo,
d. strani številčite običajno v sredini zgoraj (pri enostranskem izpisu pa desno);
e. seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
f. priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
g. pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...
Z velikimi črkami in poudarjeno pišete samo glavne naslove na 1. nivoju. Naslove na 2. nivoju pišete poudarjeno in z veliko začetnico, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in nepoudarjeno.

Urejanje slik in tabel:

1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan nad tabelo (ali sliko)s poudarjenimi znaki, npr. Tabela 1: Struktura izvoza Republike Slovenije v obdobju 1999-2001
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.

Urejanje enačb:

1. enačbe številčite po naslednjem sistemu:
a. če jih je relativno malo, jih številčite zaporedno od 1 naprej,
b. če pa jih je mnogo, dodajte pred zaporedno številko še številko poglavja, npr. na naslednji način:
c. Tpi = Lpi + Upi – Ipi (2.5),
pri čemer pomenijo:
Tpi tržni potencial za izdelek i
Lpi lokalno proizvodnjo izdelka “i”i
Upi uvoz izdelka i
Ipi izvoz izdelka i

d. kasneje se v tekstu sklicujte le na številko enačbe (npr. kot izhaja iz enačbe 2.5 …).

Urejanje opomb pod črto:

1. opombe pod črto uporabljajte za (1) podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo, (2) za napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočate za podrobnejšo preučitev, in takrat (3), kadar celoten razdelek (podpoglavje) povzemate po določenem viru (v tem primeru v opombi pod črto navedete tako: povzeto po: Jurše 1997);
2. vsako opombo pod črto zaključite s piko;
3. opombe pišite z enako pisavo (tipografijo črk) kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10.

Navajanje virov v besedilu:

1. etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v delu;
2. vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu dela;
3. v seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili (npr. če ste nek vir povzeli po drugem viru, morate navesti, iz katerega sekundarnega vira ste povzeli misel nekega avtorja: Ta je izvirno navedena v viru, ki ga je uporabil avtor, iz katerega ste vi povzemali): Primer: Segmentiranje je po Kotlerju (1996, 235) postopek, s katerim..... (Citirano v: Jurše 1999, 345) oziroma: Jurše (1999, 345) povzema opredelitev segmentiranja po Kotlerju (1996, 235) in ga opredeljuje kot postopek.....;
4. vire navajate praviloma v besedilu (izjemoma v opombi pod črto), in sicer v oklepaju na naslednji način (priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številka strani, na kateri(h) se nahaja misel (trditev), ki ste jo povzeli. Vir navajate torej tako: (Samuelson 1998, 125). Če so v avtorski publikaciji navedeni več kot trije avtorji, izrecno navedemo samo prvega in dodamo okrajšavo et al., npr. (Samuelson et al. 1998);
5. kadar isti vir uporabite večkrat zaporedoma v strnjenem delu besedila, lahko po prvem navajanju vira (Samuelson 1998, 125) naslednja navajanja poenostavite, tako da navedete (prav tam, 127) ali (ibid.,145);
6. kadar navajate več virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, morate to označiti tako, da ob letnici zapišete črke a, b, c, … (Samuelson 1998a, 124), (Samuelson 1998b, 250), (Samuelson 1998c, 433) itd.;
7. tekst iz drugih virov lahko navajate (citirate) na več načinov:
a. s skrajšanim povzemanjem iz istega vira: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx […]xxxxxxxx […] xxxxxxxxx xxxxxx […] xxxxxxxxxxx.”;
b. v povzeti tekst vrinete svojo interpretacijo ali dodatek, npr.: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx xxxxxxxx [kar je po našem mnenju vprašljivo] xxxxxxxxx xxxxxx.”;
c. z lastnim povzemanjem besedila v skrajšani obliki ali dopolnjeno z lastnimi mislimi: Kot kažejo naše raziskave, je ta problem nedvomno zelo aktualen, nanj je opozoril že Samuelson (1998a, 250), ko je preučeval xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxx.

Navajanje virov v seznamu virov (seznamu literature):

Na koncu dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev. V poglavju z naslovom “Literatura” so navedena uporabljena avtorska dela (domača in tuja knjižna dela, razprave in članki iz zbornikov in strokovnih revij, avtorski prispevki, objavljeni na spletnih straneh, diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela, objavljene raziskave, ekspertize itd.). Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko padajoče po letnici izdaje vira. Če je kandidat(ka) uporabil več del istega avtorja, ki so bila izdana v istem letu, tem virov doda pri letnici izdaje ustrezne zaporedne črke, npr. Samuelson 1998a, Samuelson 1998b, Samuelson 1998c itn. V seznamu virov se pri imenih avtorjev ne navajajo njihovi akademski naslovi. V razdelku z naslovom “Viri” pa navede kandidat(ka) različne neavtorske vire, kot so npr. statistične publikacije, podatki, dobljeni v delovnih organizacijah in različnih inštitucijah, naslovi spletnih strani, zakoni in drugi splošni akti ipd.

Pri navajanju znanstvenih in strokovnih virov naj obsega seznam sledeče podatke:

1. Pri knjigah in drugih samostojnih delih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije).
c. Naslov knjige.
d. Kraj: Založba.

Primeri:
Barabba, Vincent P. in Gerald Zaltman. 1991. Hearing The Voice of The Market. Boston: Harvard Business School Press.
Jurše, Milan. 1997. Mednarodni marketing. Maribor: EPF.
Mendelhall, Mark, Betty Jane Punnett in David Ricks. 1995. Global Management. Cambridge: Blackwell Publishers.
V besedilu bi navedli gornja vira na naslednji način: (Barabba in Zaltman 1991, 255-257) oziroma (Jurše 1997, 435) in (Mendelhall et al. 1995, 115), če so trije ali več avtorjev dela.

Kadar pa vir nima avtorja, ga navedemo tako:
Mastering Global Business: The Complete MBA Companion in Global Business. 1999. London: Financial Times Management.

V besedilu bi navedli gornji vir na naslednji način: Iz strokovne literature (Mastering 1999, 25) izhaja, da.....

Če je vir uredil eden ali več avtorjev:
Collins, Eliza G. C. in Mary Anne Devanna, editors. 1994. The New Portable MBA. New York: John Wiley.

1. Pri knjigah ali drugih publikacijah, ki jih je izdala neka inštitucija, organizacija idr.:
a. (Kratica) – Naziv inštitucije, organizacije idr.
b. Naziv nižje organizacijske enote.
c. Naziv konkretnega oddelka, instituta, centra, ki je izdal knjigo,
d. Leto objave knjige (publikacije).
e. Naslov knjige.
f. Kraj: Založba (če je navedena).

Primeri:

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001. Annual Report 2000.
IMF – International Monetary Fund. 2000. Policies and Prospects in Japan and the Implications for the Asia-Pacific Region. Working Paper 2001/131.
OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development. 1992. Industrial Policy in OECD Countries - Annual Review 1992. Paris.
Uradni list RS. 1994. Zakon o trgu vrednostnih papirjev 6/94.

2. Pri poglavjih v knjigi, ki jo je napisalo več avtorjev:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije, zbornika).
c. Naslov poglavja.
d. V: Naslov knjige,
e. urednik – začetnice imena in priimek.
f. Kraj: Založba.

Piercy, Nigel. 1990. Export Strategy: Key Markets versus Market Spreading. V: The International Marketing Digest. McDonald, M. H. B. in T. S. Cavusgil (Editors). Oxford: Heinemann Professional Publishing, 334-346.
Gruban, Brane. 1991. Vloga in pomen sodobnih odnosov z javnostmi pri komuniciranju podjetniške identitete v tržnem gospodarstvu. V: Gradivo za podiplomski študij MBA, Opcijski modul - Mednarodni management, urednik M. Jurše. Maribor: EPF: 221-249.

3. Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Letnica objave (izida) članka.
c. Naslov članka.
d. Ime revije (časopisa, zbornika, v katerem je bil prispevek objavljen)
e. letnik (tekoča številka revije),
f. navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.

Primeri:
Anderson, Erin, George S. Day in V. Kasturi Rangan. 1997. Strategic Channel Design. Sloans Management Review 38(Summer)4, 59-68.
Svetličič, Marjan. 1996. Izzivi globalizacije in regionalizacije svetovnega gospodarstva. Naše gospodarstvo 42(3), 246-258.
Bajt, Aleksander. 1992. Ekonomski prostor Slovenije - ves svet. Delo, Sobotna priloga 4. julija, 19.

4. Pri samostojnih virih (delih) v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja (ali urednika).
b. (Leto zadnje spremembe besedila).
c. Naslov spletne strani
d. [tip medija].
e. Producent ali založnik.
f. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
g. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primeri:

Fisher, Stanley. (1998). The IMF and the Asian Crisis [online]. Dostopno na: httpp://www.imf.org/external/speeches/1998/032098.htm [14. 11. 2002].
Collins, Steven W. (1999). Lessons from the Rise and Fall of East Asian Tigers [online]. University of Washington. Available:
httpp://faculty.Washington.edu/swcollin/courses/bls332f99/lessonslect.htm [10. 9. 2001].
BMWI – Bundesministerium für Wirstschaft und Technologie. (2002). Wirtschaftspolitik.
[online]. Dostopno na:
http://www.mbwi.de/Homepage/Politifelder/Wirtschaftspolitik/Wirtschaftspolitik.jsp [10. 11. 2002].

5. pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja
b. (Dan, mesec, leto izdaje).
c. Naslov članka.
d. Naslov revije oziroma časopisa
e. [tip medija],
f. dolžina članka.
g. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

George, Catherine in J. Michael Pearson (2002). Riding the pharma roler coaster. The McKinsey Quarterly 4. [online], 55 odstavkov.
http://www.mckinseyquarterly.com/article_print [23. 11. 2002].

Primeri:
Kaminsky, Graciela in Carmen Reinhart (2000). On Crises, Contagion, and Confusion. Journal of International Economics, [online]. Dostopno na:
http://www.puaf.umd.edu/faculty/papers/reinhart/papers.htm [20. 10. 2001].

Bradley, Frank in Michael Gannon (2000). Does the Firms's Technology-marketing Profile Affect Foreign Market Entry? (Abstract). Journal of International Marketing Volume 8 Number 4. [online], en odstavek. Dostopno na:
[http://ciber.msu.edu/Research/periodicals/jim/abstract/abs-v8n4.htm#7] [23. 11. 2002].

6. Pri elektronskih bazah podatkov:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto zadnje spremembe.
c. Naslov članka.
d. Ime baze podatkov
e. [tip medija].
f. [datum zadnjega popravka]
g. Available (Dosegljiv): [ime informacijskega sistema].
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primer:

GlobalEDGETM. 2002. Market Potential Indicators for Emerging Markets – 2002. MSI-CIBER: MARKET POTENTIAL INDICATORS [online]. [July 9, 2002]. Dostopno na: [http://globaledge.msu.edu/ibrd/marketpot.asp?SortField=MarketConsumptionCapacityR#Market Potential]. [23. 11. 2002].

V besedilu navajamo vir tako: (GlobalEDGETM 2002).

OBRAZEC 5A

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ime in priimek študenta(ke)

Kraj, mesec, leto

OBRAZEC 5B

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

(naslov diplomskega dela v slovenskem in angleškem jeziku)

Kandidat(ka):
Program: (univerzitetni ali visokošolski strokovni)
Študijska smer:
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek)

Kraj, mesec, leto

OBRAZEC 5C

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

ime in priimek študenta(ke)

Kraj, mesec, leto

OBRAZEC 5D

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

(naslov dela diplomskega seminarja v slovenskem in angleškem jeziku)

Kandidat(ka):
Program: (univerzitetni ali visokošolski strokovni)
Študijska usmeritev:
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Študijsko leto:

Kraj, mesec, leto

Priloga 6

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA

Podpisani mentor _________________________________________ izjavljam, da je študent
(ime in priimek mentorja)

________________________________________________ na programu VS UN
(ime in priimek študenta-tke)

izdelal diplomsko delo z naslovom:

_________________________________________________________________________________
(naslov diplomskega dela)

_________________________________________________________________________________

v skladu z odobreno temo diplomskega dela, z »Pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela in dela diplomskega seminarja na EPF« in mojimi navodili.

Datum in kraj: Podpis mentorja:

__________________________________ _________________________

Priloga 7a

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANOV KOMISIJE
ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

Kandidat:
Program:
Smer študija:
Redni študij Izredni študij

Tema diplomskega dela:

Mentor:

Predlog komisije (izpolni mentor)
v naslednji sestavi:

1. __________________________ predsednik-ica,
2. __________________________ mentor-ica,
3. __________________________ somentor-ica (če je imenovan-a),
4. __________________________ član-ica.

Datum zagovora: Ura zagovora: Prostor:

Maribor, Podpis mentorja:

Izpolni predstojnik smeri
Predlagam spremembo članov komisije:

............... ............................................................. predsednik

............................................................................ član

Maribor, Podpis:

Izpolni dekan oz. pooblaščeni prodekan
Predlagam spremembo članov komisije:

............... ............................................................. predsednik

............................................................................ član

Maribor, Podpis:

Priloga 7

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Št.: _______________
Datum in kraj: __________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru-UPB8 (Ur. l. RS, št. 1/2010)
izdajam

SKLEP
O IMENOVANJU KOMISIJE ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA NA UNIVERZITETNEM / VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Imenujem komisijo za zagovor diplomskega dela z naslovom

___________________________________________________________________________

kandidata-tke ____________________, stanujoče (ga)________________________________,
(ime in priimek) (naslov bivališča)

študenta-ke študijskega programa ___________________________________________,

v naslednji sestavi:

1. __________________________ predsednik-ica,
2. __________________________ mentor-ica,
3. __________________________ somentor-ica (če je imenovan-a),
4. __________________________ član-ica.

Zagovor diplomskega dela bo dne _____ ob ____ uri na ____________________________.
(naziv fakultete, prostor, naslov)

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat EPF v roku 3 delovnih dni.

Dekan-ica:

__________________________
Obvestiti:
1. kandidata-tko,
2. člane komisije,
3. javnost,
4. odložiti v arhiv

Priloga 8

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

ZAPISNIK
O ZAGOVORU DIPLOMSKEGA DELA NA DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU

Kandidat-ka __________________________________________________,
stanujoč-a ____________________________________________________,
študent-ka univerzitetnega / visokošolskega strokovnega študijskega programa __________________________________________________________________________,
smer _______________________________________________,
je pripravil-a diplomsko delo pri predmetu ________________________________________ z naslovom _________________________________________________________________.
Zagovor je bil dne ____________ ob ________ uri.

Komisija je pregledala diplomsko delo in ugotovila, da je izdelano v skladu z danimi pravilnikom. Glede na ugotovitev je bilo sklenjeno, da se kandidatu-ki dovoli opravljati ustni zagovor pred komisijo v sestavi:

1. __________________________ predsednik-ca,
2. __________________________ mentor-ica,
3. __________________________ somentor-ica
4. __________________________ član-ica.

(zapis poteka zagovora)

Po opravljenem zagovoru je komisija ugotovila, da je kandidat-ka uspešno zaključil-a univerzitetni / visokošolski strokovni študijski program ______________________________, smer ____________________________________ in pridobil-a strokovni naslov __________________________________________________________.

Ocena diplomskega dela ___________

Mentor-ica:

____________________
Somentor-ica:

____________________ Predsednik-ca komisije:

_____________________ Člani komisije :

_____________________

_____________________

Datum:

Priloga 9

UNIVERZA V MARIBORU
Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: _______________________________
Vpisna številka: ____________________________________________
Študijski program: __________________________________________
Naslov diplomskega dela: ________________________________________________________
_____________________________________________________________________________
Mentor: __________________________________________________
Somentor: ________________________________________________

Podpisani-a ________________________ izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. č

mojstudij

Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije Portorož
Turistica
PRIROČNIK ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
PISNIH IZDELKOV
Portorož, marec, 2011

KAZALO VSEBINE
UVOD .........................................................................................1
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE
ZAKLJUČNIH NALOG ...........................................................3
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME.............................................3
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA .....................................4
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE.......................5
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG
IN PRIPRAVE ZAGOVORA....................................................6
2.1 PREDPRIPRAVA...............................................................6
2.2 PISANJE..........................................................................10
2.3 POPRAVKI.......................................................................13
2.4 ZAGOVOR.......................................................................13
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH
IZDELKOV............................................................................15
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA .........................15
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE
STRANI ...........................................................................16
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA..............................................17
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA....................................17
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI.............19
3.6 OPOMBE POD ČRTO......................................................22
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU ..................................22
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV..................................27
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah..............................28
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah..........30
3.8.3 Elektronski viri...........................................................................32
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV.................34
PRILOGE
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij .........................................18
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov...........................19
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
2003-2009....................................................................................20
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu.................................23
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v
obdobju 1995-2009 ........................................................................21
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Najava teme zaključne projektne naloge
Priloga 2: Prijava teme diplomske naloge
Priloga 3: Prijava teme magistrske naloge
Priloga 4: Izjava o lektoriranju
Priloga 5: Prijava zagovora zaključne projektne naloge
Priloga 6: Prijava zagovora diplomske naloge
Priloga 7: Prijava zagovora magistrske naloge
Priloga 8: Izjava o avtorstvu zaključne projektne naloge
Priloga 9: Izjava o avtorstvu diplomskega dela
Priloga 10: Izjava o avtorstvu magistrske naloge
Priloga 11: Dovoljenje za objavo zaključne naloge
Priloga 12: Izgled platnice pisnih izdelkov
Priloga 13: Notranja naslovna stran (oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu)
Priloga 14: Podatki o zaključni projektni nalogi/diplomski /magistrski nalogi
Priloga 15: Prevodi podatkov o zaključni projektni nalogi/ diplomski/
magistrski nalogi
PREDGOVOR
Priročnik, ki ga imate pred seboj je namenjen predvsem vam, študentom UP FTŠ –
Turistice. Sestavljen je iz sklopa informacij, ki jih je dobro poznati, preden se lotite
svojega zadnjega dejanja pred zaključkom študija na UP FTŠ– Turistici. Uporaben
je tudi tekom študija, saj je dobra podlaga za pisanje seminarskih nalog pri
različnih predmetih na UP FTŠ – Turistici. Priročnik je sestavljen iz štirih glavnih
sklopov. Prvi sklop opisuje predvsem administrativne pogoje in postopke, ki jih
morate izpolniti v fazah prijave, zagovora in končne oddaje zaključnega dela in
vam bo olajšal marsikatero iskanje različnih pravilnikov in obrazcev, ki so že v
študentskem informacijskem sistemu. Namen drugega dela je predvsem, da
študentu podamo osnovne smernice, kako se lotiti pisanja zaključnega dela. Ta del
obsega praktične nasvete, kako najti temo, mentorja, kako začeti s pisanjem, kako
nadaljevati s pisanjem in kako sestaviti zagovor zaključnega dela. Ta sklop je
sestavljen na podlagi izkušenj avtorjev, ki so jih pridobili tekom pisanja svojih del
ter njihovih izkušenj z mentoriranjem pri raznih zaključnih delih. Tretji sklop, ki ga
je potrebno upoštevati, so tehnična navodila pisanja zaključnih del. Ta tehnična
navodila so pomembna predvsem zato, da imajo vsa zaključna dela na UP FTŠ –
Turistici enotno obliko. V četrtem sklopu so na kratko opisana osnovna jezikovna
pravila, ki jih boste uporabili pri pisanju zaključnega dela. To je osvežitveni sklop
znanja, ki ste ga pridobili pri vseh urah slovenščine v času svojega dolgoletnega
izobraževanja, in cilj tega je, da se v samem pisnem delu bolje in učinkoviteje
izražate. Priročnik zaokrožujejo obrazci, ki se nanašajo na zaključna dela ter
primeri platnic in posameznih komponent zaključnih nalog. Avtorji smo ta
priročnik oblikovali z namenom, da bo uporaben za vse študente UP FTŠ –
Turistice.
1
UVOD
TIPOLOGIJA PISNIH IZDELKOV
Kaj je seminarska naloga
Seminarska naloga je strokovni pisni izdelek študentke ali študenta pri nekem predmetu.
Seminarske naloge so manj obsežne kot zaključne naloge. Pri večini predmetov je uspešno
opravljena seminarska naloga pogoj za prijavo na izpit.
Kaj je zaključna projektna naloga
Zaključna projektna naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu prve
stopnje. Je praktična aplikacija znanja študentov, ki so ga pridobili na visokošolskih
strokovnih študijskih programih UP FTŠ – Turistice. Usmerjena je v raziskovanje in
konkretno reševanje strokovnega problema v turizmu ali s turizmom povezano dejavnostjo.
Pri vsebinski zasnovi zaključne projektne naloge izhajate iz načel in usmeritev določenega
študijskega programa oziroma predmeta na UP FTŠ – Turistici.
Zaključna projektna naloga je lahko izjemoma skupinski raziskovalni projekt, v katerem
sodeluje več študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in zaključne projektne naloge
jasno razvidna raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega
študenta. Naloga lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali
drugega izdelka, povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
Kaj je diplomska naloga
Diplomska naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu, v kateri pod
vodstvom mentorja, zaokroženo obdelate odobreno temo. Z njo dokažete, da obvladate
znanstveno metodologijo, da znate uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja,
ki ste jih je pridobil med študijem. Pri strokovnih delih se praviloma še ne pričakuje
znanstvenih izsledkov in izvirnosti kot pri znanstvenih delih.
Diplomsko naloga je lahko izjemoma tudi rezultat skupinskega dela, vendar mora biti jasno
razviden prispevek posameznega študenta (avtorstvo poglavij, posameznih izdelkov). Čeprav
2
se zdi takšna oblika enostavnejša, je njena slaba stran pogosto nepovezanost zaradi različnega
pristopa avtorjev.
Kaj je magistrska naloga v študijskem programu 2. stopnje
Magistrska naloga je zaključno delo v študijskem programu druge stopnje. Magistrska naloga
je avtorsko delo, s katerim dokazujete poglobljeno znanje na širših strokovnih in umetniških
področjih in sicer usposobljenost za iskanje novih virov znanja na določenem strokovnem,
umetniškem in znanstvenem področju, za uporabo znanstveno – raziskovalnih metod v širšem
spektru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, sposobnost za sprejemanje odgovornosti za
vodenje zahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije ter socialnih in
komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.
Magistrska naloga je lahko tudi skupinski raziskovalni projekt, v katerem sodeluje več
študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in magistrske naloge jasno razvidna
raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega študenta. Naloga
lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali drugega izdelka,
povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
3
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE ZAKLJUČNIH NALOG
Za uspešen zaključek študija morate poleg opravljenih predpisanih izpitov, seminarskih
nalog, terenskega dela, strokovne prakse in drugih obveznosti, izdelati in uspešno zagovarjati
zaključno nalogo (glejte tudi pravilnike o pripravi in zagovoru zaključnih nalog, ki jih je
sprejel senat UP FTŠ – Turistice).
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME
Temo zaključne naloge lahko prijavite ko opravite vse ali večino obveznosti po študijskem
programu. Potem ko ste izbrali temo, izoblikovali naslov zaključne naloge in se dogovorili z
mentorjem ter izdelali dispozicijo (kjer je potrebno), prijavite zaključno nalogo na posebnih
obrazcih:
Najava teme zaključne projektne naloge (priloga 1)
Prijava teme diplomske naloge (priloga 2)
Prijava teme magistrskega dela (priloga 3)
Vse zgoraj navedene priloge se nahajajo na ŠIS-u in so tudi priloge tega priročnika. Obrazce
mora podpisati mentor (in morebitni somentor). V primeru zaključne projektne naloge morate
prijavi priložiti še najavo zaključne projektne naloge v obsegu od 200 do 500 besed. Besedilo
najave naj vsebuje naslov, opredelitev problema, namen in cilji, predvidene metode,
predvidena struktura poglavij, seznam ključnih virov. Vse skupaj morate oddati ali poslati v
tajništvo šole. Pri zaključni projektni nalogi lahko vaš mentor zahteva, da poleg najave
izdelate tudi dispozicijo.
Pri zaključni projektni in diplomski nalogi temo potrdi ali zavrne senat. Pri magistrski nalogi
ustreznost teme najprej preveri Komisija za študijske zadeve 2. stopnje, ki se načeloma
sestaja enkrat mesečno. V kolikor je tema v dispoziciji dobro utemeljena, komisija temo
potrdi ter pošlje naslov naloge v potrditev senatu, ki mora najkasneje v roku treh mesecev
podati končno potrditev (ali morebitno zavrnitev) teme. Po zaključenem postopku ste pisno
obveščeni o ustreznosti ali neustreznosti prijavljene teme.
4
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA
Zagovor zaključne naloge lahko prijavite, ko imate poravnane vse študijske in druge
obveznosti (finančne obveznosti in obveznosti v knjižnici) in ko mentor oceni, da je
zaključna naloga primerna za zagovor. O datumu zagovora ste obveščeni pisno, datum
zagovora pa je objavljen tudi na ŠIS-u.
Pred prijavo zagovora zaključne naloge morate v referat oddati en mehko vezan izvod
(naloga naj bo tiskana obojestransko) in zgoščenko z nalogo za potrebe tehničnega pregleda.
Na zgoščenki naj bo naloga shranjena v formatu programa “Microsoft Office Word” ali
programa “OpenOffice Writer”. Naloga naj bo narejena v skladu s predlogo, ki je dostopna v
e-učilnici UP FTŠ – Turistice pod “Praktikum za zaključne naloge”. Oddana zaključna
projektna naloga mora biti lektorirana. Izbrani lektor (-ica) vam mora podpisati izjavo o
lektoriranju (priloga 4). Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu prejmete potrdilo, s
katerim se lahko prijavite na zagovor.
Prijavo zagovora opravite tako, da izpolnite ustrezni obrazec (priloge 5, 6, 7), ki ga oddate v
tajništvo šole. Prijavi morate priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo o avtorstvu (priloge 8,
9, 10), izjavo o lektoriranju, potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu ter, poljubno, še
dovoljenje za objavo v publikacijah in spletnih straneh UP FTŠ – Turistice (priloga 11). V
primeru zaključne projektne naloge morate prijavi priložiti en mehko vezan in tehnično
ustrezen izvod naloge (naloga naj bo tiskana obojestransko), v primeru diplomske in
magistrske naloge morate prijavi priložiti tri, v kolikor imate somentorja pa štiri mehko
vezane in tehnično ustrezne izvode (naloga naj bo tiskana obojestransko).
Vse izjave se vložijo v osebno mapo študenta, ki jo hrani referat.
Zagovor oziroma predstavitev zaključne projektne naloge se praviloma izvede v skupini vsaj
petih kandidatov. Zagovor izvedete javno na seminarju pred drugimi kandidati – študenti in
mentorjem oz. visokošolskim učiteljem ali sodelavcem. Izjemoma je lahko zagovor
organiziran individualno, tako kot pri diplomskih nalogah. Na zagovoru predstavite svojo
zaključno projektno nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje
5
raziskave in uporabnost rezultatov dela. Čas predstavitve zaključne projektne naloge je
omejen na deset minut. Visokošolski učitelj oz. sodelavec vam na koncu postavi še do tri
vprašanja in spodbuja skupinsko razpravo.
Postopek zagovora pri diplomski in magistrski nalogi je enak in poteka javno. Komisija je
sestavljena iz treh članov (eden izmed članov je mentor naloge). V kolikor je pri nalogi
sodeloval tudi somentor, je komisija sestavljena iz štirih članov. Na začetku zagovora
predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za
zagovor zaključne naloge in študentu pojasni postopek zagovora. Nato predstavite nalogo,
zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost
rezultatov dela. Čas predstavitve diplomske naloge je omejen na petnajst minut, magistrske
naloge na dvajset minut. Po predstavitvi svoje mnenje o nalogi poda mentor (in morebitni
somentor), ki vam tudi postavi vprašanje, vezano na vsebino naloge. Svoja vprašanja
postavijo predsednik komisije in preostali člani, na poziv predsednika pa tudi drugi prisotni.
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE
Po uspešno opravljenem zagovoru zaključne projektne naloge oddate v tajništvo en mehko
vezan izvod, ki mu priložite zgoščenko, na kateri je zapisana naloga v pdf formatu. Pri
diplomski in magistrski nalogi oddate dva trdo vezana izvoda ki jima priložite zgoščenko,
na kateri je zapisana naloga v pdf formatu (vendar ne kot skeniranje že natisnjene naloge,
ampak v urejevalniku besedila nalogo shranite kot pdf format).
6
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG IN
PRIPRAVE ZAGOVORA
V tem poglavju boste spoznali ključne elemente, ki so pomembni za uspešno pisanje
zaključnega dela in raziskovanje, za poglobitev znanja pa priporočamo knjige, ki obravnavajo
to področje, kot na primer knjiga Metode družboslovnega raziskovanja avtorjev Toš in
Hafner.
2.1 PREDPRIPRAVA
Prvi problem, ki ga morate za uspešen začetek pisanja zaključnega dela razrešiti, je izbira
teme zaključne naloge.
Pri izbiri teme zaključne naloge je najtežja odločitev, v kakšno strokovno področje se
usmeriti. Ob obilici možnih tem in ne dovolj raziskanih področij v turizmu, se lahko odločite,
ali boste proučevali, npr.:
· posamezen pojav znotraj podjetja ali dejavnosti,
· podjetje ali dejavnost kot celoto (hotel, agencija, gostinski obrat, marketing, finance itd.),
· turistične dejavnosti na različnih teritorialnih in organizacijskih ravneh (turistični kraj,
občina, regija, država, LTO, TIC, GIZ, zavod, itd.).
Izbirate lahko med zelo ozko specializiranimi ali široko zastavljenimi temami, med
teoretičnimi in praktičnimi temami. Izbiri teme namenite še posebno pozornost, saj se
pogosto dogaja, da želi neizkušeni kandidat nekritično uvrstiti v nalogo vse, kar je o temi
izvedel. Eden od ključev izbire teme je tudi vrsta zaključnega dela, ki ga boste pisali
(zaključna projektna, diplomska ali magistrska naloga), saj imajo različne vrste zaključnih del
različne zahteve.
Pri izbiri teme izberete temo:
· ki vas zanima,
· ki bi jo radi še podrobneje raziskali,
· ki ste jo že deloma spoznali tekom šolanja na fakulteti.
7
V pomoč pri izbiri teme uporabljajte predvsem literaturo, diplome, magistrske naloge,
zaključne projektne naloge, ki so dostopni v knjižnici. V pomoč pri izbiri teme je tudi objava
naslovov tem, ki jih visokošolski učitelji in sodelavci redno razpisujejo na spletnih straneh
fakultete. Velikokrat je pri izbiri teme lahko v pomoč seminarska naloga, ki ste jo že napisali
v času študija.
Pogosto je izbor teme odvisen od razpoložljivega gradiva, potreb prakse, materialnih
možnosti, razpoložljivega časa, predvsem pa od interesnega področja, ki posameznikovim
željam najbolje ustreza.
Ko si razjasnite, katera naj bi bila okvirna tema zaključne naloge, poiščite in predelajte
ključno literaturo in vire področja, ki ga boste proučevali v svoji zaključni nalogi. Še preden
se lotite prijave teme zaključne naloge, se prepričajte, ali imate dovolj literature in virov za
uspešno pisanje zaključne naloge. Pregled literature je zelo pomemben korak, saj s tem
postavite temelje za izdelavo zaključne naloge.
Tretja aktivnost, ki jo morate uspešno opraviti, je izbira mentorja zaključne naloge. S
potencialnim mentorjem vzpostavite kontakt (elektronska pošta, govorilne ure) in mu na
kratko predstavite temo in morebitni naslov ter se dogovorite za nadaljnje aktivnosti. Ključno
vprašanje, ki se poraja vsakomur, ki mora napisati zaključno nalogo, je koga izbrati za
mentorja. Najpomembneje pri izbiri je, da izberete mentorja, ki obvlada in sam tudi proučuje
področje, o katerem želite pisati svojo zaključno nalogo.
Kdo je lahko mentor zaključnega dela?
To je odvisno od vrste zaključne naloge, ki jo želite izdelati. Za diplomske in magistrske
naloge so lahko mentorji samo visokošolski učitelji (predavatelj, višji predavatelj, docent,
izredni profesor, redni profesor). Za zaključne projektne naloge pa so lahko mentorji tako
visokošolski učitelji kot tudi visokošolski sodelavci (kamor sodijo asistenti). Poleg mentorja
lahko izberete tudi somentorja, ki naj bo priznan strokovnjak s področja turizma, visokošolski
učitelj ali asistent UP FTŠ – Turistice.
8
Ko se dogovorite z mentorjem o ključnih vprašanjih zaključnega dela, se začne postopek
prijave teme zaključne naloge (več o administrativnem postopku si preberite v prvem
poglavju).
Prvi korak prijave zaključne naloge je priprava dispozicije, ki je nujni del prijave za
magistrsko in diplomsko nalogo, medtem ko pri zaključni projektni nalogi dispozicija ni
obvezna (lahko pa mentor zahteva dispozicijo tudi pri zaključni projektni nalogi).
Pisanje dispozicije je zahtevno delo saj predstavlja velik del potrebnega dela za izdelavo
naloge. Dobro zastavljena dispozicija pomeni jasno začrtano pot, opredeljene potrebe po
informacijah, izbor metode dela, literaturo itd.. Je kot dobra priprava na potovanje pri kateri
načrtujete kam boste šli, se odločate kaj si želite ogledati, pripravite spisek potrebne opreme
in opravil, ki jih morate narediti pred odhodom itd..
Dobro zastavljena zasnova naloge je v veliko oporo pri nadaljnjem delu in načrtovanju
aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo naloge. Priporočljivo je, da dispozicijo oddate, ko ste si
že odgovorili na vsa ključna vprašanja v zvezi z izbrano temo in pregledali literaturo.
Odstopanje od dispozicije in različne spremembe (npr. naslova, somentorja) zahtevajo
dodatne obravnave strokovnih komisij, kar utegne spremeniti vaš časovni načrt.
Dispozicija naj obsega približno od dve strani za diplomsko do maksimalno deset za
magistrsko nalogo. Strani v dispoziciji morajo biti oštevilčene, prav tako poglavja,
seznam uporabljenih virov mora biti razvrščen po abecedi.
Dispozicija naj vsebuje:
· utemeljitev izbora teme,
· namen naloge (zakaj želi obravnavati izbrano temo),
· cilje naloge (kaj želi z nalogo doseči),
· metodologijo dela,
· strukturo naloge,
· seznam uporabljenih virov.
9
V dispoziciji je treba predstaviti, kako boste temo obravnavali in kaj se je do sedaj že
ugotovilo na tem področju. Opozoriti je treba tudi na morebitne posebne vsebinske probleme,
če jih predvidevate. Predstaviti morate tudi predvidene metode (način) dela, ki jih boste
uporabili pri obdelavi teme, in utemeljiti njihovo izbiro (zakaj). Predstavite strukturo naloge,
iz katere mora biti razvidno vsebinsko zaporedje poglavij in podpoglavij.
V dispoziciji je potrebno navesti sledeče:
1. zakaj je bil izbran določen naslov in cilji, ki jih želite doseči: motiv za izbiro naloge -
poznavanje teme, dodatno poglabljanje v izbrano problematiko, ipd..
Primer (skrajšano): Problem okolja postaja osrednje vprašanje turističnega razvoja.
Mnogo gospodarstev, regij in krajev vidi izhod iz gospodarske krize prav v turizmu, ki še
ni dovolj razvit. Vpliv turizma na okolje pa je raznovrsten. Vpliva na naravno okolje,
družbeno okolje in gospodarsko okolje. Z nalogo želimo spoznati problematiko vpliva
turizma na naravno okolje, konkretneje v občini X. Cilj naloge je izpostaviti tiste elemente
v naravnem okolju, na katere ima turizem trenutno največji ter opredeliti tiste, na katere
bi sedanji tempo razvoja lahko imel negativne posledice.
2. metoda(e), ki jo (jih) nameravate uporabiti pri delu: na kakšen način boste pridobili
potrebne podatke (primarne ali sekundarne raziskave), kakšno analitično metodo boste
uporabili in zakaj prav njo.
Primer 01: Pri izdelavi naloge bodo uporabljeni že zbrani statistični podatki, na podlagi
katerih bodo izračunani verižni indeksi, ki bodo prikazali trende sprememb. Izračun
indeksov na letni ravni sicer zakriva medletna sezonska nihanja, vendar daje kljub temu
dobro informacijo o smeri gibanja določenega pojava
Primer 02: Za izdelavo naloge bo potrebno izvesti anketo/intervju, v katero bodo vključeni
strokovnjaki za razvoj turizma v vseh upravnih enotah Republike Slovenije. Osebna anketa
daje boljše podatke in večje število respondentov kot pisna, zahteva pa več časa in
koordinacije za izvedbo. Pridobljeni podatki bodo analizirani po dveh kriterijih in sicer
glede na izobrazbo in glede na delovno dobo anketiranih. Tako pridobljene informacije
10
bodo podale odgovor o pomenu izobrazbe in delovne dobe na navade potencialnih
turistov.
3. struktura naloge, podana z grobo vsebino ter okvirnim kazalom: groba predstavitev
naloge. V pomoč (ne v prepis) je ta (skrajšan) primer:
V prvem delu naloge bo prikazan različen pristop k promociji hotelskih storitev. Temu bo
v drugem delu sledil praktičen prikaz promocijskih aktivnosti hotela X, ki bo vključeval
tako promocijske aktivnosti na domačem kot tujem tržišču. V tretjem delu bodo prikazana
odstopanja od teoretičnih modelov in poskus ugotavljanja razlogov zanje. Naloga bo
zaključena s sklepnimi ugotovitvami in napotitvami na morebitne nadaljnje raziskave, ki bi
dodatno osvetlile obravnavano tematiko.
4. seznam uporabljenih virov, ki jih boste uporabili pri izdelavi naloge: spisek relevantne
literature, ki opisuje izbrano tematiko, opredelitev možnih virov informacij potrebnih za
izdelavo naloge
Svetujemo vam, da si pripravite tudi časovni in finančni načrt (npr. priprava dela, nabava in
študij literature, terensko delo, izvedba anket, obdelava podatkov, izdelava grafov, pisanje
besedila, lektoriranje naloge, razmnoževanje, vezava idr.).
2.2 PISANJE
V tem poglavju bomo na kratko predstavili ključne elemente pisanja zaključnega dela, ki
pripomorejo k hitremu pisanju. Tukaj ne bodo predstavljena tehnična navodila, ker bodo le-ta
predstavljena v tretjem poglavju.
Pisanje zaključne naloge je kompleksno in sistematično delo in zato pisanje takega dela traja
več časa (ponavadi traja od enega meseca naprej). Iz izkušenj sodeč lahko trdimo, da so pri
pisanju zaključnega dela uspešnejši študenti, ki so vsakodnevno v procesu pisanja zaključne
naloge, torej tisti, ki je ne pišejo samo občasno. V veliko pomoč pri pisanju sta prav terminski
načrt in ciljna naravnanost kot npr. (do petka bom prebrskal literaturo, do nedelje bom napisal
to poglavje, itd.). Postavljanje delnih ciljev motivira k nadaljnjemu delu, ko so cilji doseženi.
11
Začetki pisanja so najtežji, zato se je dobro držati dispozicije, ki sta jo vaš mentor in senat
potrdila. Kot je bilo že omenjeno, je dispozicija načrt dela, ki vam pomaga pri pisanju samega
dela. Že v sami dispoziciji nanizate ključne vsebinske dele.
Naslov zaključnega dela mora odsevati vsebino. Ne sme biti preširok in niti preozek; mora
biti kratek in jasen. Komplicirani, dolgi ali preozki naslovi odbijajo bralca od nadaljnjega
branja.
Zaključno delo naj vsebuje naslednje vsebinske dele:
1. Uvod
2. Obdelava teme
3. Zaključek
V uvodnem delu so predstavljeni predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje
raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo
teme in struktura naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).
Osrednji del naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Zaključna
naloga mora imeti tudi perspektivni del s predlogi za reševanje odkritih problemov, z napotki
za nadaljnje raziskave, navodili za ukrepanje in podobno.
· Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov s poudarkom na njihovih dobrih
in slabih straneh. Predstavljeni naj bodo različni pogledi na izbrano področje (različne
teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.
· V analitičnem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča,
podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite, nato analizirajte
njegove značilnosti, zveze, funkcije in odnose do drugih pojavov ali celovitega okolja.
Analiza izbranega problema temelji na teoretičnem delu. Postavite in preverite svoje
hipoteze o pojavu. Nato na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez v sintezi oblikujte
končno razlago rezultatov. Rezultate kritično ocenite in svojo razlago primerjajte s
splošnimi in že znanimi ugotovitvami.
12
· V perspektivnem delu primerjajte vaše rezultate s teorijo, nato pa predlagajte konkretne
rešitve, ukrepe in aktivnosti, ki bodo izbrano temo dodatno osvetlile.
V razpravo ne vključujte vsega gradiva, tabel in drugih prikazov. Izberite najpomembnejše in
tiste, ki najustrezneje in jedrnato prikazujejo vaše ugotovitve in zaključke.
V zaključku podajte odgovore na vsa ključna vprašanja, ki ste si jih zastavili na začetku.
Kritično povzemite in ovrednotite uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Opozorite na
nepopolnosti in na morebitne potrebe po dodatnih raziskovanjih in pojasnitvah problema. V
zaključku ne posplošujte in ne odpirajte novih področij, ki jih v nalogi niste obdelali.
Zaključek naj obsega približno deset odstotkov pisnega dela naloge.
Prva naloga pred začetkom pisanja je dobro proučiti tehnična navodila. Ko jih poznate, si že
na samem začetku pisanja uredite v dokumentu vse tehnične elemente (oblika črk,
obojestranska poravnava, razmiki), ker popravljanje na koncu pisanja lahko bistveno
spremeni tekst po straneh, kar zahteva naknadne popravke. Dobro je, da na začetku nastavite
v dokumentu še sprotno javljanje tipkarskih napak, ker jih na ta način popravljate sproti.
Druga naloga je dobro proučiti ključno literaturo in vire, ki vam pomagajo, da si sestavite
miselni vzorec o sestavi poglavja in si izpišete ključne stavke (povzetke) ki jih boste uporabili
pri pisanju. Uporabljene povzetke oziroma uporabljene dele literature označite, kar vam bo
lahko v nadaljnjih postopkih pisanja koristilo. Uredite si tudi način hrambe virov, tako da
boste natančno vedeli kje imate določen vir. Vire lahko hranite na različne načine: po temah,
po abecednem redu, po svojem kazalu, po vrsti: članki na spletu, revije, poglavja knjig itd..
Sproti vstavljajte citate, opombe, literaturo in označbe naslovov (tabel, slik). V kolikor te
elemente pustite za konec, postane to zelo zamuden postopek. Velikokrat se npr. zgodi, da
nekaj od nekod prepišete, potem pa se ne spomnite vira. V urejevalnikih besedil obstaja
avtomatizirano vstavljanje literature, poleg tega pa imate na voljo tudi številno brezplačno
programsko opremo (t.i. urejevalniki literature oziroma reference managament software), ki
avtomatsko poskrbi za skladnost virov in vam omogoči, da se vi čim bolj osredotočite na
vsebino naloge.
13
Jasnost in jedrnatost pisanja sta ključna elementa za boljše razumevanje teksta, le-to pa se
lahko poveča, v kolikor besedilo, ki ste ga napisali, preberete večkrat (lahko tudi drugi dan)
ali pa če tekst prebere nekdo, ki ga pred tem še ni prebral.
Zgodi se, pisec zaključnega dela dobi tako imenovano “blokado pisanja”. V takih primerih si
je najbolje vzeti odmor (dolg po potrebi). V kolikor pisec ne najde luči na koncu predora, je
prav, da se posvetuje z mentorjem, ki mu bo s svojimi izkušnjami znal pokazati pravo pot.
Oblikovanje tabel in raznih grafov je zahtevno opravilo zadeva predvsem za tiste, ki
tovrstnega oblikovanja ne uporabljajo pogosto. Priporočamo, da si ustvarite miselni vzorec
tabel in slik, preden jih začnete oblikovati. Ne začnite jih takoj oblikovati, raje prej osvežite
to znanje in se v uporabljenem orodju prej malo “igračkate”, da osvojite temeljne veščine
oblikovanja tabel in grafov. Ko začnete izdelovati tabele in slike, vam mora biti že jasno,
kako boste natisnili svoje zaključno delo. V kolikor bo to v barvni verziji, boste lahko grafe
in tabele pustili v barvah, v kolikor bo to v črno beli verziji bo potrebno grafe in tabele
prilagoditi temu sistemu tiskanja.
2.3 POPRAVKI
Popravki so bili in bodo, kar vas ne sme spraviti v slabo voljo. Vsak dober mentor po prvem
branju zaključnega dela zagotovo vidi možnosti izboljšave in predlaga dopolnitve. Pri
popravkih je zelo pomembno, da se jih lotevate korak za korakom. Vsak popravek označite
tako, da je razvidno, da ste ga opravili. V tem delu je potrebno biti še posebej pozoren, saj
mentorjem ni všeč, če ste pri tem nedosledni.
Ta del je za pisca posebej težaven, saj je že veliko časa vložil v pisanje in bi rad delo kaj hitro
končal. Zato velikokrat površno popravi zaključno delo oziroma dopolni pripombe mentorja.
2.4 ZAGOVOR
14
Ko oddate zaključno nalogo, sledi zagovor, ki je za nekatere študente kar zahteven, saj se
prvič soočijo z javno predstavitvijo določene tematike. Najpomembnejša pri zagovoru je
sama priprava. Pripravljena predstavitev v elektronski obliki (s pomočjo orodja Microsoft
PowerPoint ali OpenOffice Impress) je dobrodošla, saj vam bo v pomoč pri predstavitvi
tematike. Z vnaprej pripravljeno predstavitvijo lažje sledite vlečete rdečo nit zagovora.
Predstavitev naj bo kratka, do deset prosojnic za zaključne projektne in diplomske naloge. Za
zagovor magistrskih nalog je zaradi obsežnosti tematike in seveda večje dolžine trajanja
zagovora lahko tudi do dvajset prosojnic.
Pomembno je, da zagovor oblikujete tako kot nalogo, da na prosojnicah predstavite namen in
cilje naloge, metodologijo, vsebino in glavne ugotovitve zaključne naloge. Besedilo naj ima
črke velikosti vsaj 24 točk ob tem pa bodite pozorni, da ne uporabljate velikih tiskanih črk.
Na prosojnico napišite zgolj ključne besede. Uporabljajte tudi slike, tabele, grafikone. Pri
izbiri barvnih kombinacij prosojnic se ne poslužujte rdeče in zelene barve.
Ko pripravite predstavitev, je pomembno, da vadite sam zagovor. V novih programih za
izdelavo predstavitev je možno zagovor tudi snemati in ga tudi časovno izmeriti. Vadite
zagovor toliko časa, da se bo končal v danem časovnem okviru (deset minut za zaključno
projektno in diplomsko nalogo ter deset do petindvajset minut za magistrsko nalogo).
Ko se odpravljate na zagovor vzemite s seboj predstavitev na dveh pomnilniških medijih
(USB pomnilnik in zgoščenka), za vsak primer pa si predstavitev pošljite še na elektronski
naslov, ker nikoli ne veste ali bo vse delovalo. Na zagovor se odpravite pravočasno.
Po predstavitvi zaključne naloge boste odgovarjali na vprašanja. V kolikor vprašanja ne
razumete, poprosite člana komisije za pojasnitev. Na vprašanja odgovarjajte natančno in
jasno ter argumentirajte svoje trditve.
15
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV
V tem poglavju bomo podrobno predstavili tehnična navodila za pisanje pisnih izdelkov
(tehnična navodila torej veljajo tako za seminarske naloge, kot tudi za zaključne naloge).
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA
Obseg, strukturo in način vezave seminarske naloge določi nosilec posameznega predmeta.
Zaključna projektna naloga obsega (brez tehničnih strani in prilog) najmanj 2 avtorski poli
(ena avtorska pola obsega 30.000 znakov s presledki), kar je 60.000 znakov približno 32
strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča minimalni obseg naloge. Držite se
pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s številom avtorjev. Naloga mora
biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2. Naloga je mehko vezana,
toplotna vezava (spiralna vezava ni dovoljena), platnice so kartonaste in bele barve. Črke na
platnici so črne barve.
Diplomska naloga obsega najmanj 3 in največ 4 avtorske pole, kar je 90.000 – 120.000
znakov, oziroma 48 do 64 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Biti mora napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2.
Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni strani
(rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica diplomiranja.
Magistrska naloga obsega najmanj 4 in največ 6 avtorskih pol, kar je 120.000 – 180.000
znakov, oziroma 64 do 96 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Naloga mora biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže
80g/m2. Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni
strani (rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica magistriranja.
16
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE STRANI
Številčenje
Platnica in prva notranja stran v trdo vezanem izvodu oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu ni oštevilčena. Ostale “tehnične” strani pred osnovnim besedilom (zahvala, kazalo...)
so oštevilčene z malimi rimskimi števili. Prva stran besedila naloge se oštevilči z arabsko
številko 1. Številčenje se nato neprekinjeno nadaljuje do konca naloge. V kolikor zaključna
naloga vsebuje tudi priloge, se prilog ne številči. Številka strani se nahaja v spodnjem
zunanjem kotu strani.
Razvrstitev
1. Platnica ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 12.
2. Prvi notranji list je prazen.
3. Notranja naslovna stran ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 13. Na tem
mestu še posebej poudarjamo, da je poleg letnice vedno napisan kraj “Portorož” in ne kraj
bivanja študentov.
4. Stran z zahvalo mentorju, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri
nastajanju naloge (ni obvezna).
5. Strani s podatki o zaključni projektni, diplomski ter magistrski nalogi v slovenskem in
angleškem jeziku (vsak jezik na svoji strani). Uporabljajte natančno takšno obliko, ločila
in okrajšave, kot so prikazane v prilogi 14 in 15. Dodatno in neobvezno ji lahko sledi
stran s podatki o diplomski nalogi v italijanskem ali nemškem jeziku.
6. Kazalo vsebine in morebitna kazala tabel, slik, grafov in prilog.
7. Strani z osnovnim besedilom naloge od uvoda do zaključka.
8. Seznam uporabljenih virov.
9. Priloge (v kolikor so).
Oblikovanje strani
Notranje strani pisnih izdelkov imajo naslednje robove:
· notranji rob: 3,5 cm (zaradi vezave)
· zunanji rob: 2,5 cm
· zgornji rob: 2,5 cm
· spodnji rob: 2,5 cm
17
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA
Naloga mora biti pisana z urejevalnikom besedil (z računalniškim programom). Pri
seminarski, diplomski ter magistrski nalogi je tisk dvostranski. Pri zaključni projektni nalogi
je tisk enostranski. Besedilo naj bo pisano z znaki velikosti 12 pik. Za osnovno besedilo
uporabite tip črk Times New Roman. Za naslove, tabele itd. uporabite tip črk Arial. Pri vseh
pisnih izdelkih naj bo osnovno besedilo pisano v razmaku 1,5 vrstice (izjema je besedilo v
tabelah, kjer naj bo enojni razmak). Besedilo naj bo poravnano obojestransko.
Številke v besedilu lahko navajate z besedo (npr. hotel s tristo zaposlenimi) ali jih izpišete s
številko (npr. hotel s 300 zaposlenimi). Pri pisanju se odločite za sistem uporabe številk v
besedilu in pri njem dosledno vztrajate.
Med odstavki naj bo prazna vrstica, ravno tako med poglavji in podpoglavji. Prva vrstica
odstavka ni zamaknjena. Vsako novo poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi
strani. Bodite tudi pozorni, da stran ne bo skoraj prazna (na primer, da so na eni strani zgolj
tri vrstice besedila).
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA
Besedilo pisnih izdelkov je razdeljeno v poglavja. Kadar je potrebno poglavje deliti na več
smiselno zaokroženih celot, to storite s podpoglavji. Kadar poglavje razdelite na podpoglavja,
morata biti najmanj dve podpoglavji. Besedilo z velikim številom poglavij je nepregledno,
zato je potrebno pred vsakim novim poglavjem oz. delitvijo na podpoglavje pretehtati ali je
misel, ki jo boste v poglavju obdelali, dovolj močna za samostojno poglavje oz. podpoglavje.
Naslove poglavij (prvi nivo) in podpoglavij (tretji nivo) pišete poudarjeno oz. krepko
(bold). Ne podčrtujete in ne uporabljate ležečih črk (italic).
Pri številčenju poglavij in podpoglavij ne uporabljajte več kot tri nivoje (le izjemoma štiri).
Pri nadaljnji delitvi besedila raje uporabite neoštevilčene mednaslove in podobno. Na nobeni
ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike. Uvoda, zaključka, in seznama
18
uporabljenih virov ne številčite. Kadar pričnete z novim poglavjem, morate vedno napisati
uvodno besedilo in šele nato začeti s podpoglavji. Kazalo uvrstite na začetek naloge. V
kazalu označite največ tri nivoje poglavij in podpoglavij in strani, na katerih se nahajajo.
Kazalo vsebine naj ima posamezne nivoje zamaknjene. Kadar je v nalogi veliko tabel, slik,
grafov in prilog, pripravite tudi zanje kazala in jih uvrstite za osnovnim kazalom.
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij
Nivo
poglavja
Slog
pisave
Skupne
lastnosti sloga
Specifične
lastnosti sloga
1 Naslov 1 • pisava Arial
• leva poravnava
• razmik 1,5
• brez zamika
14 pik, velike tiskane, krepko
2 Naslov 2 14 pik, velike tiskane, običajno
3 Naslov 3 12 pik, male tiskane, krepko
Skrajšan primer:
UVOD
1 NAČRTOVANJE IN ANALIZA PREHRANE
1.1 DNEVNIK PREHRANE IN AKTIVNOSTI
1.2 PRIPOROČILA ZA DNEVNE VNOSE
2 ANALIZA PREHRANSKIH NAVAD ŠTUDENTOV TURISTICE
2.1 RAZISKOVALNI NAČRT
2.1.1 Populacija in vzorčenje
2.1.2 Obrazec za vnos prehrane in aktivnosti
2.2 REZULTATI
2.2.1 Opis vzorca
2.2.2 Ritem prehranjevanja in razmerja med obroki
2.2.3 Energijska vrednost obrokov
3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PREHRANSKIH NAVAD
3.1 UVEDBA ZAJTRKA
3.2 PRILAGODITEV URNIKA
3.3 POZORNOST PRI IZBIRI ŽIVIL IN JEDI
ZAKLJUČEK
19
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
PRILOGE
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI
Tabelarični in slikovni prikazi (grafi, fotografije in druge ilustracije) se morajo nahajati čim
bliže besedilu, ki jih opisuje. Pri tem morate paziti, da bo celotna tabela, slika, graf, enačba in
obrazec na eni strani in sicer od naslova do navedbe vira. Le izjemoma je lahko tabela daljša
od ene strani. V tem primeru na naslednji strani ponovite skrajšan naslov tabele z oznako, da
gre za nadaljevanje tabele, in glavo tabele za lažje spremljanje. V besedilu se na tabelo, graf,
sliko, enačbo in obrazec sklicujete tako, da navedete njeno številko. Tabele, grafe in slike
poravnajte levo, pri enačbah in obrazcih pa uporabite sredinsko poravnavo.
Tabele, slike in grafi naj bodo v nalogi uokvirjeni. Vse tabele in slike imajo svoje zaporedno
številčenje z arabskimi številkami ne glede na njihovo izmenično pojavljanje (npr. tabela 1,
tabela 2, slika 1, tabela 3, slika 2). Pred naslovom in za virom tabele, slike, grafa vstavite eno
prazno vrstico. Za pisanje tabel, grafov in slik uporabite tip črk Arial. Slogi pri označevanju
tabel, slik, grafov so sledeči:
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov
Velikost in oblika črk
Tabela 1: naziv tabele Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Slika 1: naziv slike Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Graf 1: naziv grafa Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
a) Tabele
Tabela mora vsebovati:
· Zaporedno številko in naslov tabele. Naslov, ki je daljši od ene vrstice, naj se oblikuje
viseče (prva beseda v drugi vrstici naj bo poravnana s prvo besedo naslova).
· Glavo tabele, kjer je označena vsebina posameznih stolpcev. Besedilo v naslovih
stolpcev naj bo postavljeno v sredino (center). Glava tabele naj bo osivljena (25 %
sivina).
20
· Jedro tabele, ki je sestavljeno iz vrstic s podatki (če prikazujete številčne podatke, naj
bodo poravnani na desno).
· Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne elemente tabele.
Opombam sledi razlaga uporabljenih kratic in simbolov.
· Na koncu tabele navedete vir iz katerega je tabela prepisana ali prirejena. Vire navajate
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Vsebinsko navedete:
- vir, če je tabela v celoti povzeta iz nekega dela, članka itd.,
- vir podatkov, če je tabela sestavljena na osnovi objavljenih podatkov,
- če je tabela prirejena oz. dopolnjena na osnovi določenega vira, to navedete (Prirejeno
po Mihalič, 1996, 75),
- če je tabela narejena na osnovi podatkov iz lastnih raziskav namesto svojega imena
napišete avtor.
Tabele morajo biti pregledne in ilustrativne. V primeru, da v tabeli prikazujete decimalna
števila, bodite pozorni, da bo pri vseh številih enako število decimalnih mest. V komentarju
tabele ne ponavljate tistega, kar je iz tabele že razvidno, ampak dodatno pojasnite tabelo. Na
primer razložite zakonitosti oz. informacije, ki so posredno razvidne iz tabele. V komentarju
lahko tudi analizirate gibanja, ki so razvidna iz tabele.
Primer: Trend porasta števila prihodov, ki je prikazan v tabeli 3, kaže na dejstvo, da postaja
Slovenija vedno bolj priljubljena destinacija.
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 2003-2009
Tuji turisti Domači turisti Skupaj
2003 1.373.137 872.931 2.246.068
2004 1.498.852 842.429 2.341.281
2005 1.554.969 840.041 2.395.010
2006 1.616.650 867.955 2.484.605
2007 1.751.332 929.846 2.681.178
2008 1.771.237 994.957 2.766.194
2009 1.668.098 1.053.904 2.722.022
Vir: SURS, 2010
21
b) Grafi in slike
Slike označujete podobno kot tabele. Številčite jih po vrstnem redu in ob tem skrbite, da je
celotna slika na eni strani. Pri slikovnih prikazih podatkov uporabite prikaz, ki bo izpostavil
bistvo prikaza. Tako uporabite linijski graf za prikaz trendov, stolpiče za prikaz strukture oz.
odnosa med več kategorijami itd.
Pri grafih upoštevajte črno-bel izpis, ko označujete posamezne serije podatkov. Moder in
zelen stolpec bosta v ČB izpisu enaka! Primer grafičnega prikaza podatkov je prikazan
spodaj.
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
1995-2009
Vir: SURS, 2010
c) Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce napišite v novi vrstici in v poševnem tisku. Posamezno enačbo oziroma
obrazec zaporedno številčite in se v besedilu sklicujte nanjo. Vir enačbe navedite med
besedilom. Primer:
(1)
22
3.6 OPOMBE POD ČRTO
Opombe pod črto uporabite takrat, kadar želite dodatno pojasniti kakšno misel iz osnovnega
besedila oz. dodati pripombo ali informacijo, s katero ne želite obremenjevati osnovnega
besedila, saj bi s tem prekinili tok misli.
Opombe pod črto pišite z enakimi črkami kot osnovno besedilo, vendar zmanjšane velikosti
(običajno dve piki manj).
· Opombe pod črto se morajo nahajati na strani, na katero se nanašajo.
· Opombe številčite in sicer od ena dalje skozi vse besedilo.
· Oznako opombe zapišete nadpisano to je rahlo dvignjeno in pomanjšano vendar v enaki
obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno besedilo.
· Oznako napišete za besedilom brez presledka. Primer: turizem bistveno prispeva k bruto
domačemu proizvodu1.
· Na koncu opombe pod črto postavite piko.
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU
Obstaja več načinov (pravil) navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljenih virov.
Največkrat uporabljeni sistemi so APA, MLA, Turabian, Harvard, Chicago in Vancouver, ki
natančno predpisujejo način navajanja virov, citiranje in druge stilistične elemente.
Na UP FTŠ – Turistici uporabljamo obliko, ki temelji na APA pristopu in je navedena v
nadaljevanju. Način navajanja virov ter citiranja morate dosledno uporabljati v celotnem
pisnem izdelku. Pristop APA temelji na sistemu avtor/datum, kar pomeni, da navedete avtorja
s priimkom in letnico izdaje dela. Vir med besedilom navajate v oklepaju. Avtorja in letnico
ločite z vejico – npr. : (Jurinčič, 2009). V seznamu uporabljenih virov navedete celoten
bibliografski zapis tega dela. Iz besedila mora biti razvidno, iz katerega vira (avtor in leto
1 V nadaljevanju BDP.
23
objave) povzemate neke ugotovitve. Kadar se v istem odstavku še vedno opirate na isti vir, ni
potrebno ponovno pisati letnice izdaje.
Pri navajanju avtorjev ne navajate njihovih akademskih in drugih naslovov. Če je več virov
istega avtorja v istem letu, ob letnico dodamo črke a, b, c,... (G. Sedmak, 2006a, 2006b), če
pa je celo več avtorjev z istim priimkom, potem pripišemo pred priimek še veliko začetnico
imena, s piko in presledkom (S. Sedmak, 2006; G. Sedmak, 2006a).
V nadaljevanju opisujemo primere, kako navajati vire v besedilu. Pravila za navajanje virov
so povzeta po spletni strani www.apastyle.org. Na omenjeni spletni strani boste našli še več
primerov citiranja in navajanja virov v besedilu in v seznamu uporabljenih virov.
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu
Vrsta vira Prva omemba vira v
besedilu
Vsaka naslednja omemba
vira v besedilu
Delo enega avtorja (Walker, 2007) (Walker, 2007)
Delo dveh avtorjev (Walker in Allen, 2008) (Walker in Allen, 2008)
Delo treh avtorjev (Bradley, Ramirez, in Soo,
2009)
(Bradley et al., 2009)
Delo štirih avtorjev (Allen, Bradley, Ramirez,
in Soo, 2009)
(Allen et al., 2009)
Delo petih avtorjev (Walsh, Bradley, Allen,
Ramirez, in Soo, 2009)
(Walsh et al., 2009)
Delo šestih ali več avtorjev (Wasserstein et al., 2010) (Wasserstein et al., 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo obstaja
kratica)
(Statistični urad Republike
Slovenije [SURS], 2010)
(SURS, 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo ne obstaja
kratica)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
a) delo enega avtorja
· Jere Lazanski (2010) ugotavlja, da se turizem na spremembe v okolju odziva…
24
· Analiza kakovosti turističnih brošur različnih kategorij hotelov (Trdan Lavrenčič, 2010)
je pokazala, da…
· Jere Lazanski je leta 2010 predstavila možnost reševanja izzivov s pomočjo sistemskega
pristopa... Jere Lazanski nadalje ugotavlja, da...
b) delo dveh avtorjev
Postopek je enak kot pri enem avtorju. Vedno navajate oba avtorja po vrstnem redu, kot sta
navedena na viru, ki ste ga uporabili.
· Leta 2010 sta Cvikl in Mekinc ugotovila, da je …
· Cvikl in Mekinc (2010) v svojem delu ugotavljata, da…
· Skrb za varnost osebnih podatkov gostov omogoča zaupanje gosta (Cvikl in Mekinc,
2010) in...
c) delo od treh do petih avtorjev
Prvič navedete vse avtorje, v naslednjem navajanju istega vira pa le prvega s pripisom “et al.”
(lat. “in drugi”). Kadar bi lahko prišlo do zmede, ker imata dve skupini avtorjev vire izdane v
istem letu in s prvim (ali več zaporednih) avtorjem z enakim priimkom, navajate kasneje
toliko avtorjev, da je popolnoma jasno, iz katerega vira izhajajo zapisane navedbe. Med
zadnji in predzadnji priimek vstavite besedo “in”.
Prva omemba:
· Brezovec, Sedmak in Vodeb (2007) poudarjajo pomen …
V nadaljevanju:
· V primerjavi števila nočitev in števila gostov Brezovec et al. (2007) ugotavljajo, da
obstaja…
d) delo šestih in več avtorjev
V besedilu že prvič navedete samo prvega avtorja in letnico ter dodate “et al.”. V kolikor bi
lahko prišlo do zmede pri identifikaciji vira zaradi dveh skupin z enakim priimkom prvega
avtorja, naštevate toliko avtorjev, da je razvidno, kateri vir imate v mislih. V spisku
uporabljenih virov navedete vse avtorje.
25
e) organizacija kot avtor
Običajno navajate polno ime organizacije, ki je avtor vira. Oznaka je lahko krajša vendar
mora omogočati prepoznavo vira v spisku uporabljenih virov na koncu pisnega izdelka.
Dolga imena krajšate tako, da pri prvi omembi vira izpišete celotno ime in okrajšavo v
oglatem oklepaju, kasneje pa le skrajšano obliko.
· Prva navedba vira: (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], 2010)
· Naslednja navedba: (SURS, 2010)
Krajša imena in imena, kjer bi kratica lahko povzročala nesporazume, izpisujete vedno v
celoti.
f) citiranje
Citiranje je dobesedno navajanje besedila avtorja vira, prepis tabele ali slike. Dobesedno
navajanje uporabljate takrat, ko želite posebej izpostaviti besede avtorja, ker lepo ilustrirajo
tisto, kar ste sami želeli povedati. Pri navajanju vira dodate poleg imena in letnice tudi stran
oz., številko tabele ali slike, ki jo navajate, da bi lažje našli referenčni podatek. Citirano
besedilo navajate v navednicah, če je citat daljši od dveh vrstic, ga običajno napišete v nov
odstavek z levim robom, zamaknjenim v desno.
· Citirano besedilo na koncu označite: (Brezovec in Nemec Rudež, 2009, str. 15-16)
· Krajše citate v besedilu citirate lahko tudi:
... vendar, kot razlaga Trunkl (2010, str. 138), je “supervizija metoda izkustvenega
učenja iz dela, ki jo lahko posamezniki in turistične organizacije uporabljajo za svoj
osebni, profesionalni, kolektivni razvoj”.
Tabele in slike označite pod tabelo in sliko na način:
· Kotler, 1995, sl. 4.1
· Morrisson, 1988, tabela 4
g) “vir, ki navaja vir”
Včasih zasledite avtorja, ki navaja drugega avtorja (sekundarni vir, ki navaja primarni vir).
Praviloma je potrebno priti do prvotnega (primarnega) vira. Kadar to ni mogoče, uporabljate
sekundarni vir.
26
Primer: Sedmak (sekundarni vir) v svojem delu “Avtentičnost turističnega proizvoda”, ki ga
je izdal leta 2010, na strani 27 navaja Inskeep-a (primarni vir), ki je v svojem delu “Tourism
Planning: An Integrated and Sustainable Development Approach”, na strani 461 zapisal, da:
“Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb sedanjih turistov in
lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje možnosti za prihodnost… z
upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in
estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno integriteto, bistvene ekološke procese, biološko
raznovrstnost in pogoje življenja.”
V nalogi navedete ta citat kot:
Inskeep (v Sedmak, 2010) je podal definicijo trajnostnega razvoja turizma, ki
pravi, da “Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb
sedanjih turistov in lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje
možnosti za prihodnost… z upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča
zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno
integriteto, bistvene ekološke procese, biološko raznovrstnost in pogoje življenja.”
V seznamu uporabljenih virov navedete Sedmaka in ne Inskeepa.
h) osebno komuniciranje
V osebno komuniciranje štejemo pisma, dopise in telefonske pogovore. Ker jih ni mogoče
preverjati, jih v spisku uporabljenih virov ne navajate. V besedilu pa jih označite:
· Kočevar (osebna komunikacija, 25. september, 2010) zagovarja stališče, da so turisti
moteči za lokalno prebivalstvo.
i) spletne strani
Če ima spletna stran avtorja, potem se navaja po pravilih za avtorja, npr. Singer (2008) ali
(Singer, 2008). Pogosto pa spletna stran oziroma članek na spletu nima avtorja. Zato se
ravnate tako kot pri delu brez avtorja, s tem, da naslov spletne strani oziroma naslov članka
napišete v navednicah.
Primer:
(“Winners of the 2010 Tourism for Tomorrow Awards”, 2010),
27
(“Turizem, Slovenija, julij 2010 – začasni podatki”, 2010),
(“Analiza poslovanja-4 vaje”, 2010).
Kadar strani ali odstavki niso označeni, jih izpustite in navedete le avtorja in leto. Z
brskalniki je možno najti citirano mesto tudi brez navedbe strani.
Kadar povzemate podatke s spletne strani (vendar ne s specifičnega dokumenta na tem
naslovu), je dovolj navajanje naslova spletne strani:
· Na spletni strani Svetovne Turistične Organizacije najdemo veliko zanimivih
informacij o svetovnem turizmu (http://www.world-tourism.org).
Take strani ne navajate med viri (podobno kot osebno komunikacijo), saj se ne nanaša na
specifičen dokument.
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Seznam uporabljenih virov je spisek le v pisnem izdelku navedenih (citiranih ali povzetih)
virov. Na seznam ne sodijo viri, ki ste jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje niste
sklicevali. Seznam napišete na novi strani z naslovom “Seznam uporabljenih virov”. Med
posameznimi vnosi mora biti prazna vrstica, prav tako ste pozorni na to, da virov ne številčite
(tudi druge oznake niso dovoljene). Seznam uporabljenih virov je obojestransko poravnan
(URL naslove ustrezno prelomite s presledkom), razmik med vrsticami je 1,5. Zapisi daljši od
ene vrstice naj bodo oblikovani viseče (zamik v drugi in morebitnih naslednjih vrsticah je 1
cm). Vire razvrstite abecedno po priimku avtorja. Kadar navajate več virov istega avtorja, jih
razvrstite po letnicah objave in sicer od najstarejše dalje. Če je več virov istega avtorja
izdanih v istem letu, jih ob letnici označite s črkami (a, b, c...) in razvrstite abecedno po
naslovu dela. Če vir nima avtorja, ga razvrstite po prvi besedi vnosa (običajno je to naslov
dela ali članka). Zapis z enim avtorjem ima prednost pred zapisom skupine avtorjev (npr:
Sedmak, G. je uvrščen pred Sedmak, G. in Mihalič, T.).
Primeri razvrstitve zapisov so podani v nadaljevanju.
28
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah
Naslov monografije ali revije, v kateri je objavljen članek, se piše z ležečimi črkami. Osnovni
zapis je sestavljen iz naslednjih elementov (vključno z ločili!):
Priimek, začetnica imena. (leto izdaje). Naslov. Kraj izdaje: založnik.
a) Knjiga enega avtorja
· Čeh, Ž. (2010). Communication and cultural differences in tourism. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
· Weber, I. (2003). Ženski itinerariji: med antropologijo potovanja in literaturo. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
· Buhalis, D. (2003). eTourism: information technology for strategic tourism management.
Harlow: Financial Times Prentice Hall.
· Trunkl, R. (2010). Izbrane vsebine psihologije za boljše razumevanje turizma. Portorož:
Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Jurinčič, I. (2009). Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
b) Knjiga dveh ali več avtorjev
Avtorje navedete po vrstnem redu, kot so navedeni na naslovnici knjige in ne po abecedi.
· Brezovec, A. in Nemec Rudež, H. (2009). Marketing v turizmu : izhodišča za ustvarjalno
razmišljanje in upravljanje. Portorož : Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Brezovec, A., Sedmak, G. in Vodeb, K. (2007). Srce Istre : kulturna dediščina skozi oči
turistične javnosti. (P. Kavrečič in D. Darovec, Ur.) Knjižnica Annales (Let. 49). Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za
južno Primorsko, Založba Annales.
· Uran, M. in Juvan, E. (2009). Strateški management v turizmu: oblikovanje strategije
turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
29
c) Knjiga brez avtorja
Ker je avtor knjige neznan, navedete naslov, letnico izdaje, kraj izdaje ter založnika.
· Publication Manual of the American Psychological Association. (2009). (6. izd.).
Washington, D.C.: American Psychological Association.
d) Knjiga z urednikom
Kot avtorja navedete urednika knjige in to ustrezno označite.
· Kovač, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.
e) Zbornik oz. poglavje v zborniku
Celoten zbornik navedete tako kot knjigo, le da za imenom urednika ali urednikov (pred
letnico) to označite.
· Brezovec, A. in Mekinc, J. (Ur.). (2010). Management, izobraževanje in turizem:
družbena odgovornost za trajnostni razvoj. Portorož : Fakulteta za turistične študije –
Turistica.
Poglavje v zborniku:
· Novel, I. (2009). Analiza uspešnosti turistične dejavnosti v Sloveniji za leto 2008. V A.
Brezovec in J. Mekinc (Ur.), Management, izobraževanje in turizem (str. 231). Portorož:
Založba Turistica, Fakulteta za turistične študije Portorož, Univerza na Primorskem.
· Rok, M. (2010). Intern mentoring in the tourism and hospitality industry. V T. Jere
Lazanski (Ur.), Turizem in kakovost življenja (str. 42). Portorož: Fakulteta za turistične
študije – Turistica.
f) Ponovna izdaja knjige
Pri knjigi, ki je izšla v več izdajah (ne ponatisih!) ustrezno označite za katero izdajo gre.
· Kranjc, J. (2010). Rimsko pravo (2. izd.). Ljubljana: GV založba.
· Shaw, G. in Williams, A. M. (2002). Critical Issues in Tourism: a Geographical
Perspective. (2. izd.). Oxford: Wiley-Blackwell.
g) Knjiga, ki jo je izdala organizacija, korporacija …
Kadar je avtor knjige institucija, navedete njeno ime namesto avtorjevega.
30
· International Hotels Environment Initiative. (1993). Environment management for hotels.
The industry guide for best practice. Oxford: Butterworth-Heinemann.
V kolikor je institucija tudi izdajatelj, se to označi z zapisom “avtor” namesto imena založbe.
· Statistični urad Republike Slovenije. (2010). Statistični letopis 2010. Ljubljana: avtor.
· Eurostat. (2002). European Implementation Manual on Tourism Satellite Accounts
(TSA). Luksemburg: avtor.
h) Knjiga natisnjena v več delih
Pri knjigi, ki je bila natisnjena v več delih, navedete del, ki ste ga uporabili za naslovom
knjige.
i) Neobjavljeno delo
Uporabljen vir, ki ni bil izdan, navajate kot izdana dela, le da namesto kraja in izdajatelja
navedete oznako “neobjavljeno delo”.
· Sedmak, G. in Kociper, T. (2011). Ekonomika turističnih podjetij. Neobjavljeno delo.
j) Diplomska, magistrska ali doktorska naloga
· Vesel, T. (2010). Vpliv zaposlenih na konkurenčnost v hotelskih podjetjih (diplomsko
delo). Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Lušina, A. (2010). Mobing v slovenskih podjetjih na Slovenski obali (magistrsko delo).
Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Sedmak, G. (2006). Pomen avtentičnosti turističnega proizvoda: primer destinacije
Piran (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
k) Interna gradiva organizacij
· Merkur d.d. (2008). Sistematizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno
gradivo). Kranj: Merkur d.d.
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah
Osnovni primer zapisa:
31
Priimek, začetnica imena. (leto objave). Naslov članka. Ime revije, letnik (številka), stranstran.
a) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani v vsaki številki posebej
· Smeral, E. (2009). The Impact of the Financial and Economic Crisis on European
Tourism. Journal of Travel Research, 48(1), 3-13.
· Dwyer, L. (2006). Assessing the Economic Impacts of Events: A Computable General
Equilibrium Approach. Journal of Travel Research, 45(1), 59-66.
· Papatheodorou, A., Rosselló, J. in Xiao, H. (2010). Global economic crisis and tourism:
Consequences and perspectives. Journal of Travel Research, 49(1), 39-45.
b) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani za celoten letnik
· Hung, K. In Law, R. (2011). An overview of Internet-based surveys in hospitality and
tourism journals. Tourism Management, 32, 717-724.
· Vlahović. D. (1999). Potreba afirmiranja turističkih posebnosti destinacije. Acta
Turistica, 11, 214-225.
c) Članek v reviji z mesečnim izhajanjem
· Picej, R. (april 2010). Srbija vabi s srčnim utripom Balkana. Lipov list, 52, 23-25.
d) Članek v reviji z izhajanjem na določen dan
· Deu, Ž. (23. februar 2011). Spomin na Nizozemsko. Delo in dom, 6.
· Apih, J. in Dobnikar, M. (februar 2000). Deset let Pristopa. Marketing magazin, (20), 18-
20.
e) Članek v časopisu
Avtor članka je novinar, ki je podpisan pod člankom (oz. naveden na začetku). Če je avtor
naveden le z začetnicami, je običajno v časopisu razlaga teh začetnic. Članek citirate
podobno kot članek v reviji.
· Dravinec, S. (11. februar 2011). Eksperiment v živo. Primorske novice, str. 3.
32
Če je članek brez avtorja, začnete navajanje z glavnim naslovom. Temu ustrezno naveden vir
tudi abecedno razvrstite v seznamu uporabljenih virov.
f) Zakoni
Zakone in druge upravne akte navajate, kot sledi:
· Zakon o gostinstvu. (1995). Uradni list Republike Slovenije, (1/1995), 41.
3.8.3 Elektronski viri
Elektronske vire navajate podobno kot tiskane (kolikor je to mogoče), tako da navedete nekaj
dodatnih podatkov: naslov elektronskega vira in datum, ko je bila s tem virom vzpostavljena
povezava oz. prebrana vsebina (ne velja za CD ROM).
a) članek na spletni strani z znanim avtorjem:
· Kačič, M. (24. februar 2011). Kje ponavadi smučate? Finance. Pridobljeno 24.02.2011 iz
http://www.finance.si/303834/Kje-ponavadi-smu%E8ate
· Ropret, M. (24. januar 2011). Kongresno-poslovni turizem v Sloveniji. Delo. Pridobljeno
30.1.2011 iz http://www.delo.si/clanek/137673
b) članek na spletni strani brez avtorja:
· Tourism. (2010). Pridobljeno 14.9.2010 iz http://en.wikipedia.org/wiki/Tourism
c) publikacije v bazah podatkov
· Nykiel, R. A. (1997). The key is gone... the card is going... and the touch is coming.
Journal of Hospitality Marketing & Management, 5 (1), str. 45-51.
· Fox, J. (2000). Approaching managerial ethical standards in Croatia's hotel industry.
International Journal of Contemporary Hospitality Management, 12(1), str. 54-60.
d) članki iz revij, ki so samo na spletu
· Frederickson, B. L. (7. 3. 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and
well-being. Prevention & Treatment, 3, 75-83. Pridobljeno 25.3.2000 iz
http://journals.apa.org/prevention/ volume3/pre0030001a.html
33
e) dokumenti, ki so samo na spletu
· Analiza poslovanja-4vaje. (2010). Pridobljeno 25.2.2010 iz http://miha.ef.unilj.
si/_dokumenti3plus2/191005/AP_2008-vaje4.ppt
f) računalniška programska oprema
· Breckler, S. J. in Pratkanis, A. R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM
personal computer [Programski jezik]. Baltimore: Avtorji.
34
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV
Vse tri oblike zaključnih nalog so za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja,
temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Zaključna naloga je najobsežnejše in
najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora ta pokazati spretnost strokovnega
izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega in praktičnega znanja je
treba pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture. Jezikovna kultura ni le v domeni
jezikoslovcev, temveč vseh strokovnjakov.
Z načinom (slogom, stilom) pisanja pošilja avtor zaključne naloge določena sporočila o sebi.
Predvsem lahko iz uporabljenega sloga razberemo avtorjevo stopnjo strokovnosti. Kot
(bodoči) strokovnjak si lahko omaja ugled s slogovnimi spodrsljaji, kot so:
· raba pogovornega jezikovnega sloga (vsakodnevno izražanje, kot npr. saj že vsi vemo;
enostavno jih ne briga...),
· neustrezna raba tujk (omejite se na rabo tistih, ki so v stroki nepogrešljive, npr.
potencialni turisti, predvsem pa se prepričajte o njihovem pomenu; nepotrebne tujke so:
nivo, efekt...),
· raba nedoločljivih oz. relativnih pojmov (npr. ogromno, na tisoče, zelo malo...),
· raba skovank ali krajšav, ki niso v splošni rabi (npr. tur. ponudba),
· dialektizem, idr.
Prvi okvir, ki ga je treba upoštevati pri pisanju zaključne naloge, je pravilen knjižni jezik.
Mentor lahko zavrne zaključno nalogo, če presodi, da je jezik neustrezen. Jezik je
neustrezen, če vsebuje:
· slovnične in pravopisne napake,
· strokovno neustrezne izraze ali
· neustrezno stilistiko.
Poskrbeti morate, da bo zaključna naloga lektorirana, preden jo odda v referat za
zagovor. Slovnične in pravopisne spodrsljaje zaključnih nalog je mogoče še odpraviti, težje
pa je naknadno spreminjati neustrezen slog besedila. Zato je potrebno, da študent k pisanju
zaključne naloge pristopi z osnovnim poznavanjem stilistike.
35
Stilistika je jezikovno – slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Zaključna naloga
zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik, in se razlikuje od pogovornega,
literarno–umetniškega ali publicističnega. Vsaka stroka, tudi turizem, ima svojo specifično
terminologijo. Razen terminologije pa mora avtor zaključne naloge upoštevati tudi pravila
pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost,
- jedrnatost,
- povezanost.
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je
imel avtor, ko je pisal zaključno nalogo. Avtor se mora zavedati, da ne piše zase, temveč za
druge, zato mora bralcu sporočiti svoja sta

mojstudij

dr. Tatjana Kovač
Kako do diplome
Priročnik za študente
Celje 2009
Tatjana Kovač, Mirjana Ivanuša-Bezjak, Bogdan Kavčič, Irena Slemenšek in
Jožica Škorja
KAKO DO DIPLOME
Priročnik za študente
4. dopolnjena izdaja
Izdala in zaloţila ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
Tisk ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
© 2009 Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Kopiranje oz. razmnoţevanje brez pisnega dovoljenja FKPV je prepovedano.
1 Uvod................................................................................................................................ 5
2 Priprava diplomskega dela ............................................................................................. 6
2.1 Izbira teme diplomske naloge ...................................................................................... 7
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge .............................................................. 7
2.2.1 Naslov diplomske naloge ........................................................................................ 8
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge ............................................................................ 9
3 Pisanje diplomske naloge ............................................................................................. 10
3.1 Poglavja diplomske naloge ........................................................................................ 10
4 Delo z viri in literaturo .................................................................................................. 12
4.1 Pregled in izbor virov.................................................................................................. 12
4.2 Vrste virov ................................................................................................................... 13
4.3 Iskanje literature ......................................................................................................... 13
4.3.1 Iskanje v knjiţnici .................................................................................................. 13
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah ...................................................................... 15
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah ......................................................... 15
4.4 Branje literature .......................................................................................................... 16
4.5 Izpisovanje iz literature ............................................................................................... 17
4.6 Urejanje lastne dokumentacije ................................................................................... 17
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo ....................................................................... 18
5.1 Metode raziskovanja .................................................................................................... 18
5.2 Vrste raziskovanja ...................................................................................................... 18
5.2.1 Namizno raziskovanje ........................................................................................... 18
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje ..................................................................................... 18
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje ....................................................................................... 19
5.3 Anketni vprašalnik ...................................................................................................... 19
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja .................................................................................. 20
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja .............................................................................. 20
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki ............................................................................... 20
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki .................................................................................... 20
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki ........................................................................................... 20
6 Oblikovanje naloge ....................................................................................................... 23
6.1 Zunanja stran (platnice) .............................................................................................. 23
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica) ................................................................. 23
6.3 Nastavitev strani in izpis ............................................................................................ 24
6.4 Številčenje strani ........................................................................................................ 24
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog ...................................................................................... 24
6.6 Poglavja ....................................................................................................................... 25
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi dokumenta) ........................................... 25
6.8 Tabele in slike ............................................................................................................. 25
6.9 Kazalo vsebine ............................................................................................................ 26
6.10 Obseg naloge ............................................................................................................ 26
6.11 Jezik in čistopis ........................................................................................................ 27
6.12 Citiranje ..................................................................................................................... 27
6.12.1 Skrajšano citiranje ................................................................................................ 27
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo ...................................................... 28
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela ............................................................ 28
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu ........................................................... 28
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v podatkovnih bazah ............. 29
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta................................................................................... 29
6.12.7 Citiranje ustnega vira............................................................................................ 29
6.12.8 Opombe pod črto ................................................................................................. 29
6.13 Literatura in viri ......................................................................................................... 30
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …) .......................................... 30
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah ............................................................................... 31
6.13.3 Elektronski viri ...................................................................................................... 32
6.13.4 CD (zgoščenka) in prispevek na CD ..................................................................... 33
6.13.5 Netiskane in druge publikacije .............................................................................. 34
6.14 Sklepne misli ............................................................................................................. 34
7 Popravljanje in tehnična ureditev besedila ................................................................. 35
7.1 Vsebinski popravki ..................................................................................................... 35
7.2 Pravopisni, slovnični in slogovni popravki ter obseg naloge .................................. 35
7.3 Vezava in število izvodov naloge ............................................................................... 35
7.4 Splošni napotki ........................................................................................................... 36
8 Zagovor diplomske naloge ............................................................................................ 37
8.1 Priprava na predstavitev diplomskega dela .............................................................. 37
8.1.1 Priprava gradiva za predstavitev ............................................................................. 37
8.1.2 Izbor in priprava prostora in tehničnih pripomočkov ................................................. 37
8.2 Potek predstavitve (protokol) ..................................................................................... 38
9 Zaključne misli .............................................................................................................. 40
10 Uporabljena literatura in viri........................................................................................ 41
11 Priloge .......................................................................................................................... 42
Slika 1: Spletna stran knjiţnice FKPV ..............................................................................14
Slika 2: COBISS – baze podatkov....................................................................................15
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih ............................................................26
Tabela 1: Izračun plač ......................................................................................................25
1 ■ Uvod
1 Uvod
Sanje vsakega študenta so slovesna podelitev diplome. To je trenutek, na katerega verjetno mnogokrat pomisli, tako v prijetnih kot v neprijetnih trenutkih študija.
V prvem letniku se vsakemu študentu zdi diploma nekaj zelo oddaljenega in sanjskega. V drugem letniku se diplomi pribliţuje, v tretjem letniku pa to postane ţe resničnost. Ko študenta do konca študijskih obveznosti loči le še nekaj izpitov, pa začne vedno bolj razmišljati o vsebini svoje diplomske naloge. Pri tem tehta, kateri predmeti so bili tisti, ki jih je najraje poslušal in pri njih najbolj navdušeno sodeloval; katerega predavatelja, bi ţelel izbrati za mentorja pri svoji nalogi; na katerem strokovnem področju ţe ima izkušnje oziroma bi jih ţelel dopolniti in razvijati.
S priročnikom Kako do diplome ţelimo študentom Fakultete za komercialne in poslovne vede pomagati, svetovati in jih spodbujati na poti do diplome.
2 ■ Priprava diplomskega dela
6
2 Priprava diplomskega dela
Diplomska naloga je samostojno strokovno delo študenta1. Pisci diplomskih in drugih strokovnih del ne ustvarjajo kar po spominu in ne izhajajo zgolj iz svojega omejenega znanja, ampak si pri pisanju pomagajo z različnimi objavljenimi podatki, s proučevanjem literature črpajo tuje znanje, povzemajo dejstva iz drugih del, uporabljajo ţe izdelane koncepte in teorije ter prevzemajo tuje misli. Vsako raziskovanje in pisanje torej deloma temelji na proučevanju podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo, dopolnjujemo in z dodanim lastnim prispevkom zdruţujemo v novo kakovostno znanje. Tako ali drugače zapisano znanje s tem omogoča napredek in porajanje novega znanja, saj ni treba vsakokrat vsega ponovno odkrivati (Kobeja 2001, 11).
Postopek izdelave diplomske naloge praviloma teče po korakih v naslednjem vrstnem redu:
1. ideja o temi (predlog naslova diplomske naloge);
2. seznanitev s Pravilnikom o diplomski nalogi in z Navodili za pisanje diplomske naloge;
3. preverjanje razpoloţljivih virov (obstoj in dosegljivost literature in virov);
4. posvet s potencialnim mentorjem o primernosti naslova in predlagane vsebine;
5. faza zasnove naloge: izdelava dispozicije, v sodelovanju z mentorjem, prijava teme z dispozicijo (obr. DN-1), potrditev teme, dispozicije in mentorja (Sklep KŠZ2);
6. faza nastajanja naloge: začetek pisanja naloge (struktura poglavij, miselni vzorci), izvedba raziskovalnega dela (npr. anketa), pisanje vsebine, sodelovanje z mentorjem (1. osnutek naloge in popravki, 2. osnutek naloge …), analiza raziskovanja, vrednotenje hipotez, sklepi in zaključek (sodelovanje mentorja), pisanje zahvale, povzetka in ključnih besed (v slovenščini in tujem jeziku), zadnji pregled mentorja (in somentorja, obr. DN-2);
7. faza dokončanja naloge: lektoriranje in potrdilo lektorja (DN-3), dokončno tehnično oblikovanje v skladu z navodili, vezava naloge in oddaja treh vezanih izvodov ter enega na CD, oddaja naloge, prijava k zagovoru diplomske naloge (obr. DN-4 s prilogami);
8. priprava scenarija za javno predstavitev diplomske naloge (predstavitev v PowerPointu) in trening (časovna omejitev!);
9. zagovor diplomske naloge;
10. svečana podelitev diplomske naloge.
Čas pisanja diplomske naloge je od enega do šest mesecev (glede na časovno omejitev študenta ali mentorja, delovno vnemo in dosegljivost podatkov). Mentor pri tem študenta usmerja in mu svetuje. Večinoma poteka komunikacija med študentom in mentorjem preko elektronske pošte, večje tekstovne sklope pa študent posreduje mentorju tiskano na papirju. Ker je diplomska naloga študentovo avtorsko delo, ne gre pričakovati, da jo bo pisal mentor! Njegova vloga je strokovna pomoč, usmerjanje in svetovanje.
1 FKPV: Navodila za pisanje diplomske naloge, Pravilnik o diplomski nalogi (3. člen)
2 Komisija za študijske zadeve
2 ■ Priprava diplomskega dela
7
2.1 Izbira teme diplomske naloge
Študent izbere temo diplomske naloge po lastni presoji ali na osnovi razpisanih tem za tekoče študijsko leto. Pred prijavo teme seznani potencialnega mentorja z izbrano temo in si pridobi njegovo ustno soglasje. Mentor je lahko pedagoški delavec visoke strokovne šole: asistent, predavatelj, višji predavatelj, docent, profesor itd. Če je vsebina naloge multidisciplinarna, se v skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi določi tudi somentorja.
Pred začetkom izbire teme diplomske naloge si mora vsakdo postaviti nekaj vprašanj (Bučar 2000, 6): Kaj je tisto, kar me zanima, kar ţelim proučevati? Zakaj me to, kar ţelim v diplomski nalogi proučevati, zanima ? Kako bom proučeval tisto, kar me zanima (struktura in metoda)? Kje in od kod bom črpal podatke, informacije in znanje? Ali bo to besedilo še kdo bral?
Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo postopno. Osnovna ideja je povezana s posameznikovim osebnim zanimanjem za določeno temo (ne glede na to, ali je ideja lastna ali tuja). Izdelovanje naloge, ki posameznika ne zanima, po vsej verjetnosti ne bo dalo dobrih rezultatov. Ne smemo pa pozabiti na intelektualno radovednost, ki bo skoraj vsak problem naredila zanimiv, in na raven splošnega znanja o izbrani temi. S pripravljanjem diplomske naloge bo posameznik nadgrajeval in izboljševal strokovno znanje na izbranem področju.
V skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi lahko študent prijavi temo naloge skupaj z dispozicijo, ko mu manjkata največ dva izpita. Torej ni ovir, da bi z nalogo odlašali; najbolje je začeti takrat, ko »se posveti« dobra ideja in ko le-ta dozori v primeren naslov naloge.
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge
Študent prijavi temo na obrazcu "Prijava teme diplomske naloge" (obrazec DN-l, glej prilogo), ki ga odda v referatu za študentske zadeve . Vsebina obrazca DN-1 vključuje tudi obvezne točke dispozicije diplomske naloge, določene v 8. členu Pravilnika o diplomski nalogi:
- naslov diplomske naloge,
- opredelitev problema, namen in cilji ter osnovne trditve ali hipoteze,
- predvidene metode dela,
- predvidena struktura poglavij (kazalo),
- predvidena literatura in viri.
Študent vloţi omenjeni obrazec takrat, ko je dispozicija končana in jo je potrdil – podpisal mentor. Dispozicija naloge pomeni »ogrodje« diplomske naloge, zato je njeni pripravi potrebno posvetiti dovolj časa in pozornosti. Kakovostna dispozicija je izhodišče za nastanek in pisanje diplomske naloge.
2 ■ Priprava diplomskega dela
8
2.2.1 Naslov diplomske naloge
Študent napiše predvideni (delovni) naslov diplomske naloge. Oblikuje ga glede na razpisane teme diplomskih nalog, ki jih za vsako študijsko leto potrdi senat šole (5. in 6. člen Pravilnika o diplomski nalogi, priloga). Razpisane teme diplomskih nalog so širša, naslov naloge pa oţja opredelitev izbranega področja. Naslov je lahko določen v sodelovanju in soglasju podjetja, v katerem je študent zaposlen ali je v njem opravljal obvezno delovno prakso. Nekatera podjetja podpirajo raziskave, kakršne so diplomske naloge, še posebej, če je tema naloge za podjetje privlačna.
Opredelitev problema, namen in cilj diplomske naloge, osnovne trditve ali hipoteze
V tej točki študent na kratko opredeli problem, ki ga bo obravnaval v diplomski nalogi. Opiše namen diplomske naloge (definicija problema, zakaj se je odločil za to temo) in predstavi, katere cilje ţeli doseči (kaj so predvidene rešitve problema). Osnovne trditve ali hipoteze so tiste predpostavke, ki predvidoma rešujejo zastavljeni problem. V raziskovalnem delu jih je potrebno ovrednotiti – potrditi ali zavrniti.
Predvidene metode dela (in raziskovanja)
V tem poglavju je potrebno opredeliti metode dela oziroma raziskovanja, kot so:
študij strokovne literature (primarni in sekundarni viri), metoda komparacije (primerjava različnih virov), metoda kompilacije (povzemanja raznih virov), metoda anketiranja, metoda opazovanja, metode statističnih obdelav, metode ekspertnih sistemov in sistemov za podporo odločanju, etnografska metoda, ….
Izbira metode je odvisna od vsebine naloge, vrste obravnavanega problema in okolja tega problema. Nekatera tipična vprašanja, ki pomagajo pri izbiri ustrezne metode, so: ali bo diplomska naloga teoretičnega značaja in bo uporabljala statistične podatke; ali se bo izvajala anketa na naključno izbranem ali določenem vzorcu anketirancev; ali bo naloga izdelana na primeru konkretnega podjetja – organizacije; kje in kako zbrati podatke; ali so podatki za raziskovalni del naloge dostopni na internetu in v javno dostopni literaturi in kako dobljene rezultate raziskave statistično obdelati in jih prikazati?
Pri zbiranju podatkov in informacij, ne glede na metodo, lahko študent naleti na razne omejitve, kot so nedostopnost virov zaradi poslovne tajnosti, dostop do virov za omejeno obdobje ali omejeno področje itd. V takem primeru omejitve tudi navedemo.
Predvidena struktura poglavij
Struktura poglavij – predvideno kazalo, ki je sestavni del dispozicije, je predvidena zasnova vsebine. Morda ga bo potrebno pri pisanju dopolniti ali spremeniti. Kazalo mora vsebovati naslove glavnih poglavij in podpoglavij in njihovo zaporedje, iz katerih bo razvidna struktura. Poglavja morajo biti logično in smiselno povezana in morajo tvoriti zaključeno celoto.
2 ■ Priprava diplomskega dela
9
Predvidena literatura in viri
Seznam literature naj vsebuje literaturo in druge vire (strokovne revije, časopisi, CD, DVD, internetni naslovi …), ki jih bo študent uporabljal pri pisanju naloge. Praviloma naj ne bo starejša od 10 let in ne sme biti izključno slovenska. Pričakujemo, da bodo v seznamu vsaj trije viri tujih avtorjev.
Dispozicija je napisana v slovenskem knjiţnem jeziku (pravopisno in slogovno ustrezna).
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge
Temo diplomske naloge odobri predsednik Komisije za študijske zadeve in potrdi mentorja (9. in 10. člen Pravilnika). Kandidat mora diplomsko nalogo končati v šestih mesecih po odobritvi, to je od datuma prejetega sklepa Komisije za študijske zadeve. Če naloge v tem roku ne dokonča, mora zaprositi Komisijo za študijske zadeve za podaljšanje roka.
Naslova teme in izhodišč, na katerih temelji dispozicija diplomske naloge, praviloma ni moţno spremeniti. Tudi mentorja običajno ne zamenjujemo, če ni utemeljenih razlogov za to. Kadar obstaja potreba po takih spremembah, jih študent ureja s posebnimi vlogami (obrazec DN-5 in DN-6; 6. in 12. člen Pravilnika).
3 ■ Pisanje diplomske naloge
10
3 Pisanje diplomske naloge
Diplomska naloga je študentovo samostojno strokovno delo. To je pisni dokument, s katerim študent dokaţe, kako zmore med študijem pridobljeno znanje uporabiti za obravnavanje izbrane tematike s področja komerciale. Diplomska naloga je dokaz o študentovem samostojnem strokovnem delu. Usmerjena mora biti v kritično reševanje izbrane teme iz prakse in aplikacije strokovno-teoretičnega znanja, pridobljenega pri študiju.
Jezik v diplomski nalogi ne sme biti esejističen, literaren, ampak stvaren, znanstven. Izraţati se moramo jasno in natančno ter dosledno uporabljati strokovno terminologijo. Naloga mora biti bralcu razumljiva. Diplomsko nalogo pišemo v prvi osebi ednine ali mnoţine.
3.1 Poglavja diplomske naloge
Struktura diplomske naloge je opredeljena v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
a. Naslovnica – je opredeljena v 17. čl. Pravilnika o diplomski nalogi in v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
Prva notranja stran vsebuje osnovne podatke o nalogi in mora biti urejena strogo po teh navodilih in v skladu z navedenim primerom, kot je prikazano v prilogi.
b. Zahvala na začetku diplomske naloge ni obvezna, vendar se v njej lahko zahvalimo mentorju, osebi, ki je lektorirala besedilo ter ostalim, ki so sodelovali in tako pripomogli k nastanku naloge. Obsega naj največ pol strani.
c. Povzetek s ključnimi besedami obsega največ pol strani v slovenskem in angleškem (nemškem) jeziku. Zajema bistvene misli, povezane s tezo diplomske naloge. Povzetek in ključne besede naj bralca poučijo o naravi našega dela in ga usmerijo, da ne bo v njem iskal tistega, česar ni in česar niti nismo nameravali obravnavati. Ključne besede naj bralcu povedo, kateri najpomembnejši pojmi so v diplomski nalogi razloţeni.
d. Kazalo podrobno označuje poglavja po straneh (priporočljivo je dodati tudi kazalo tabel in slik). Sestavimo ga na koncu, ko je ţe natipkan čistopis naloge. Sledi mu seznam tabel, slik in grafov, če jih v nalogi uporabimo. Z urejevalnikom teksta, npr. Ms Wordom, lahko izdelamo avtomatsko kazalo vsebine, tabel in slik v ţeleni obliki.
e. Uvod razlaga dispozicijo diplomske naloge. Ponovimo točke dispozicije in navedemo naloge, ki jih je treba opraviti, da bi realizirali zastavljene cilje.
f. Teoretični del (ni naslov poglavja) ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte in metode. Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in moţne smeri iskanja rešitev.
g. Empirični del (ni naslov poglavja) vsebuje primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih podatkov. V tem delu se tudi opravi test hipotez, ki so postavljene v uvodu. Trditev se lahko dokaţe kot pravilna ali pa se ovrţe.
3 ■ Pisanje diplomske naloge
11
Teoretični in empirični (analitični) del sestavljata jedro naloge. To je osrednji, najobseţnejši, najpomembnejši in najbolj inventivni del pisnega dela (Ţiţmond 1998, 24-26). V njem se podrobno razvija, razlaga in postopoma obdeluje tema. Dejstva, dokazi in misli se strokovno in logično povezujejo. Pri tem je pomembno, da je študent samostojen in objektiven pri presoji in ocenjevanju relevantnih dejstev in predlogov. Iz teoretičnega uvoda mora biti razvidno, kako se naša raziskava vključuje v dosedanje raziskovanje tega vprašanja in kakšen bo naš prispevek.
V jedru navajamo druge pisce, tako da povzemamo njihove misli, ali pa da dobesedno navedemo posebno pomembne misli. Ob tem se moramo seveda ravnati po pravilih o citiranju (Navodila). Dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in naj jih ne bo preveč. Izbor literature, na katero se sklicujemo, mora biti dovolj širok.
Jedro je razčlenjeno na več poglavij in po potrebi na podpoglavja, ki morajo biti logično povezana – vsako mora biti smiselno nadaljevanje prejšnjega. To pomeni, da posamezno podpoglavje ločeno obravnava določeno področje, ki spada v glavno poglavje. Če je le mogoče, mora vsako podpoglavje smiselno nadaljevati prejšnje misli. Vse skupaj mora biti seveda povezano z naslovom poglavja.
Besedilo pišemo v odstavkih. V posameznem odstavku je skupina stavkov, ki izraţajo zaokroţeno misel in se logično povezujejo s prejšnjim oziroma naslednjim odstavkom. Ko povezanosti ni več, se odločimo za novo poglavje.
h. Zaključek (sklepne misli) je povzetek ugotovitev. V tem delu povzamemo vsebino celotne naloge (kaj je bilo narejeno, ugotovljeno) in izoblikujemo priporočila za prakso ter navedemo morebitne odprte probleme, ki jih je še treba razrešiti.
Sklep je v bistvu sistematična, natančna in strnjena sinteza spoznanj, stališč, dejstev in ugotovitev analitično raziskovalnega dela jedra in predlogov. Zato v njem ne navajamo novih podatkov, dokazov, informacij in predlogov. Sklep mora biti razmeroma kratek (do tri strani).
V njem poskušamo odgovoriti na vprašanja: ali smo dokazali hipotezo oz. trditev, ki je bila naša predpostavka; ali smo s svojo analizo določenega problema prišli do novih zaključkov, koristnih za prakso in ali bo podjetje, na primeru katerega smo delali nalogo, lahko iz analize podatkov kaj spremenilo ali kaj koristnega uporabilo v praksi?
Sklep mora biti povsem avtorski.
i. Seznam uporabljenih virov in literature zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Priporočljivo je, da študent uporabi najmanj 30% tujih virov.
j. Priloge so zaključni del diplomske naloge, kjer študent prikaţe dokaze, ki jih ni mogoče vpeti v druga poglavja (fotografije, tehnični podatki, kopije uradne dokumentacije, anketni vprašalniki itd.).
4 ■ Delo z viri in literaturo
12
4 Delo z viri in literaturo
Vsak podatek, ki ga vnesemo v našo diplomsko nalogo, vsako znanje, ki ga črpamo, vsaka teorija, ki jo uporabimo, in vsaka misel, ki jo povzamemo, ima svojega avtorja. Tem avtorjem smo dolţniki, ker so nam z objavljenimi deli omogočili, da lahko raziskujemo, pišemo in objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega javnega interesa za svoboden pretok informacij ima vsakdo pravico soočiti se z delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na ustrezen način vključiti v svoje delo. S tem ko je njihovo delo uporabljeno v drugem delu, avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. To mora biti identificirano in prispevki skrbno popisani. Zato vsakič, ko za svoje pisanje uporabimo odlomke iz tujih stvaritev, to na predpisan način označimo.
Če uporabimo tuje misli in jih v strokovnem besedilu prikaţemo kot svoje, zagrešimo plagiat. To je duhovna tatvina, pri kateri brez ustreznega priznanja avtorstva prevzamemo del ali celotno tujo stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot etični prekršek. Hkrati pa sodi v kategorijo pravne obravnave, kjer ga opredeljujemo kot kršitev avtorske pravice, pri kateri si kdo (zavestno) lasti tuje delo.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega besedila?
V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli so povzeti, in poleg tega navesti avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja 2001, 15). Navajanje ali citiranje je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali, ali ker razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno pomembnih načel znanstvene etike je: Ne prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Diplomski nalogi se šteje v dobro, če je iz nje razvidno, da je študent pregledal veliko ustrezne literature. Zato je prav, da so v nalogi povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda nič svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev.
Navajamo lahko na različne načine, lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno navajamo posebno pomembne ali posebno dobro izraţene misli drugih piscev. Teh navedb naj bo čim manj in naj bodo čim krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek, več stavkov, odstavek) označimo z narekovaji in takoj navedemo vir, bibliografski podatki zanj pa so nato v celoti izpisani v poglavju Uporabljena literatura. Način navajanja virov je natančno določen v Navodilih za pisanje diplomske naloge in se ga moramo dosledno drţati.
4.1 Pregled in izbor virov
Ţe pri izbiranju teme boste pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature, izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo raziskovanje v vseh fazah, sestavljajo študijsko delo, ki teče vzporedno ob različnih opravilih praktičnega raziskovanja. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je pomembno novo, neznano in neobdelano gradivo.
4 ■ Delo z viri in literaturo
13
4.2 Vrste virov
Vire lahko razdelimo v tri skupine: primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam; sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi na osnovi njegovih ugotovitev. Zgolj s sekundarnimi viri se ne moremo zadovoljiti, ker so primarni natančnejši, izčrpnejši. Edini problem pri iskanju takih virov je, da so teţje dostopni. Med sekundarne vire štejemo tudi strokovne enciklopedije, priročnike; terciarni: to so zapisi o literaturi na kakem področju - bibliografije, recenzije, kazala, izvlečki.
Nalogi je v prid, če uporabljamo več vrst virov in jih primerjamo ter preverjamo.
4.3 Iskanje literature
Pri iskanju literature za svojo temo imamo več moţnosti, in sicer, da jo iščemo: neposredno v knjiţnici, na zgoščenkah ali CD in po računalniških omreţjih (po internetu).
Svetujemo obisk v naslednjih knjiţnicah v Mariboru: Univerzitetna knjiţnica, Mariborska knjiţnica z vsemi enotami, čitalnica Mariborske knjiţnice, Teološka knjiţnica, knjiţnica Ekonomsko-poslovne fakultete, knjiţnica Pedagoške fakultete Maribor. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjiţnica (NUK), Centralna tehniška knjiţnica, Knjiţnica Ekonomske fakultete itd. V Celju: Osrednja študijska knjiţnica in njeni oddelki ter knjiţnica Fakultete za komercialne in poslovne vede.
4.3.1 Iskanje v knjiţnici
Marsikateremu študentu se zdi iskanje gradiva v knjiţnicah zamudno opravilo. Pa vendar se v knjiţnicah s prostim pristopom, kjer je gradivo postavljeno po sistemu UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), med brskanjem po policah najde mnogo zanimivih knjig, ki jih lahko koristno uporabite pri pisanju diplomske naloge. Pri iskanju gradiva v knjiţnicah pa si sicer pomagamo tudi z računalniki oz. z uporabo informacijskega sistema COBISS/OPAC, ki je dostopen tudi neposredno s spletnega portala knjiţnice Fakultete za komercialne in poslovne vede (Slika 1).
S pomočjo te mreţne aplikacije je omogočen »online« dostop do katalogov slovenskih knjiţnic. Z njegovo pomočjo uporabniki iščemo gradivo, ki ga knjiţnica (katere člani smo) ima, ali pa brskamo po gradivu drugih slovenskih knjiţnic, ki so vključene v COBISS. Za vse knjiţnice, ki imajo avtomatizirano izposojo gradiva v sistemu COBISS, lahko pridobimo informacije o dostopnosti gradiva (prosto/izposojeno, rok vrnitve, zaloga po drugih knjiţnicah …), gradivo pa si lahko v knjiţnici, kjer smo včlanjeni, sami tudi rezerviramo ali podaljšamo rok vrnitve. Za podaljševanje in rezervacije sta potrebna številka izkaznice in geslo, ki se pridobi v knjiţnici.
Poleg monografskih publikacij (knjige) ponujajo knjiţnice tudi veliko naslovov slovenskih in tujih serijskih publikacij (revije, časopisi …).
4 ■ Delo z viri in literaturo
14
Slika 1: Spletna stran knjinice FKPV
Knjige štejemo za temeljni znanstveni dokument, ki vsebuje teoretične posplošitve. Nepogrešljive so pri prenosu znanja in skladiščenju znanstvenih informacij. Omogočajo pregled širšega strokovnega področja in njegove sistematike.
Strokovni časopisi (revije) imajo to prednost, da pogosteje izhajajo, zato so informacije v njih bolj sveţe in bolj specializirane. Njihova pomanjkljivost pa je, da je gradivo, ki ga zberemo iz njih, manj povezano. Za osnovni pregled o kakem področju, ki nam je manj znano, bomo zato v roke raje vzeli kak učbenik ali priročnik, skratka knjigo. Pri tem moramo biti pozorni na leto izdaje, da ne bi bili podatki zastareli, ker je pot od rokopisa do izida daljša kot pri reviji.
Z geslom, ki omogoča branje in komentiranje člankov v celoti, je v knjiţnicah omogočen, tudi dostop do nekaterih spletnih edicij revij. Preverite v knjiţnici, ki jo obiskujete!
Knjiţnice opravljajo tudi informacijske poizvedbe in omogočajo medknjiţnično izposojo (plačljiva storitev), tako da priskrbijo gradivo, ki ga v matični knjiţnici ni moţno dobiti, ker ga nimajo ali je izposojeno.
Opozarjamo vas tudi na spletni referenčni servis »Vprašaj knjiţničarja«, ki omogoča postavljanje vprašanj in takojšen prejem odgovorov v klepetu ali prejem odgovora v 24 urah, od ponedeljka do petka (razen ob praznikih), po e-pošti. Referenčni servis izvajajo za to usposobljeni knjiţničarji/informatorji sodelujočih knjiţnic in IZUM-a.
4 ■ Delo z viri in literaturo
15
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah
Večino bibliografij se danes izdaja tudi na zgoščenkah (CD-jih), ki jih je mogoče naročiti ali pa si jih izposoditi v nekaterih knjiţnicah. Ta način iskanja ima več prednosti pred iskanjem po bibliografijah v knjiţni obliki. Npr. v knjiţnici bi morali prelistati blizu 100 zvezkov revije, da bi pregledali 28.000 izvlečkov, pri tem pa bi morali v vsakem zvezku po kazalu znova iskati ustrezno geslo. Z uporabo zgoščenk je iskanje hitrejše.
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah
S pomočjo sistema COBISS/OPAC lahko sami preko spleta brskamo po vzajemni bibliografsko kataloţni bazi podatkov COBIB.SI, ki prinaša podatke o zalogah gradiva nacionalne knjiţnice, univerzitetnih in visokošolskih knjiţnic ter specialnih, šolskih in splošno-izobraţevalnih knjiţnic v Sloveniji (Slika 2).
Preko sistema COBISS je moţen vpogled v kataloge (predvsem iz evropskega projekta ONE-2), ki so brezplačno dostopni prek interneta. Dostopna so tudi kazala tujih znanstvenih in strokovnih revij - SwetScan.
Slika 2: COBISS – baze podatkov
V sistem COBISS.SI je vključena ponudba specializiranih baz podatkov slovenskih proizvajalcev, na podlagi konzorcijskih pogodb s tujimi informacijskimi servisi pa zagotavlja IZUM uporabnikom iz Slovenije brezplačen dostop do različnih tujih baz podatkov in servisov (Web of Science, OCLC, FirstSearch, ProQuest ...). Za dostop do
4 ■ Delo z viri in literaturo
16
baz podatkov OCLC (FirstSearch), ki vsebuje polna besedila člankov, je potrebno posebno dovoljenje knjiţnice, pri kateri smo registrirani kot člani, knjiţnica pa mora imeti urejene formalnosti z OCLC-jem in IZUM-om.
Študentje FKPV lahko pristopate do podatkovnih baz (Britannica, Encarta, SPSS in iBON), ki so nameščene na določenih računalnikih v čitalnici knjiţnice.
Na spletni strani knjiţnice FKPV vas opozarjamo na prost dostop do različnih spletnih strokovnih revij, ponujene so povezave do uporabnih spletnih strani (Register predpisov RS, Urad vlade RS za informiranje, Uradni list RS, Statistični urad Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, GZS, Evropska centralna banka, Banka Slovenije, Ljubljanska borza, Evropski dokumentacijski center, strani EU …), do različnih splošnih in strokovnih baz podatkov, do E-knjig (nanje vas opozarjajo predavatelji) …
Mednarodno računalniško omreţje nam tako rekoč s pritiskom na gumb omogoča dostop do velikega števila podatkovnih baz po vsem svetu. V Sloveniji deluje ARNES (akademska in raziskovalna mreţa), ki zagotavlja, da je Slovenija vključena v evropsko omreţje in preko njega v vsa svetovna omreţja.
4.4 Branje literature
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne bomo ţe na samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne pomeni, da je potrebno prebrati goro knjig. Študent prebere in izpiše tisto, kar je pomembno za njegovo temo. Tudi pri branju moramo biti racionalni: ne lotimo se branja prve debele knjige z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani! Izberemo si več knjig in jih najprej na hitro pregledamo. Priporočamo naslednji pristop:
1. Preletimo naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova, ali niso podatki morda zastareli?
2. Preberemo predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli svojega dela in nam tako prihrani branje knjige v celoti.
3. Preletimo kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vašo nalogo?
4. Prelistamo knjigo in pregledamo naslove in podnaslove. Označimo si odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Pregledamo slike, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega in uporabnega.
6. Preletimo stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih bomo omenjali v svojem poročilu?
7. Ko tako pregledamo več knjig in si označimo poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so pomembni za nas, vzamemo prvo knjigo, se vrnemo k označenim odstavkom in jih preštudiramo. Oblikujemo si jasne in natančne izpiske.
8. Ko izpišemo ţeleno vsebino, preverimo, ali so zapiski točni in izčrpni.
4 ■ Delo z viri in literaturo
17
4.5 Izpisovanje iz literature
Izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta v osebni računalnik in sproti citiramo vire v tekstu in v kazalu uporabljenih virov. Včasih uporabimo fotokopije nekaterih strani iz literature; tudi v tem primeru ne pozabimo zapisati avtorja in vira.
Sprotno zapisovanje virov je nujno, saj jih moramo natančno citirati v svoji diplomski nalogi!
4.6 Urejanje lastne dokumentacije
Mnoţice knjig, revij in druge dokumentacije ne moremo imeti pri sebi ves čas pisanja (saj jih je potrebno vrniti v knjiţnice), zato si moramo urediti lastno dokumentacijo: fotokopije posameznih poglavij z navedbo avtorja in vira, izpis citatov in seznam uporabljene literature.
Vse seminarske naloge in vsa dosedanja lastna pisna dela so zametek lastne dokumentacije. Zato jih tudi po uspešnem zagovoru diplomske naloge shranimo. Morda nam pridejo prav pri nadaljnjem študiju in strokovnem delu.
Standardi za citiranje ter navajanje literature in virov so natančno opredeljeni v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
18
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
Pri izdelavi diplomske naloge se srečamo z raziskovanjem. To je del diplomske naloge, ki pomeni samostojni avtorski prispevek študenta in se konča s sklepnimi mislimi ter zaključki in predlogi.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj pojmov in metod s področja raziskovanja.
5.1 Metode raziskovanja
Poznamo različne metode raziskovanja, kot so: terensko delo anketa intervju zbiranje in analiza podatkov delo v knjiţnici
in dva različna pristopa k raziskovanju: deskriptivni pristop daje prednost opisu (deskripciji) strukture ali delovanja ali razvoja kakega pojava, ali procesa in obsega metode deskripcije, klasifikacije, komparacije, kompilacije in zgodovinsko metodo; analitični pristop poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja njihove medsebojne odvisnosti na kvalitativni (deduktivni) ali kvantitativni (induktivni) način.
5.2 Vrste raziskovanja
Pri diplomski nalogi je moţno uporabiti različne vrste raziskovanja:
5.2.1 Namizno raziskovanje
Namizno raziskovanje pomeni sistematično zbiranje in analiziranje podatkov, ki so ţe na razpolago. Omogoča nam osnovno informiranje o raziskovalnem problemu; redno spremljanje dogodkov in sledenje temam; spremljanje vseh za raziskovalni problem ključnih nosilcev in pojasnjevanje njihovih stališč do raziskovalnega problema; historično opredeljevanje ključnih dogodkov ob uporabi vseh dostopnih dokumentov.
Najpogostejši viri namiznega raziskovanja so raziskovalna sporočila, internet, kliping, analize medijske podobe, vsi javni dokumenti in strokovne študije.
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje
Kvantitativno raziskovanje, najpogosteje enačeno z anketo, opredeljuje matematika oz. statistika (odgovori na vprašanje »koliko«). Predstavi nam vrsto različnih značilnosti v situaciji ali populaciji.
Kvantitativno raziskovanje pogosto uporabljamo pri merjenju splošnih trendov, mnenj in stališč v odnosih z javnostmi.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
19
Danes je vse manj področij, ki zahtevajo raziskovanje splošnega, problemi so vedno bolj specifični. Zato kvantitativne metode ne zadoščajo, saj spregledajo podrobnosti v celotni raziskovani populaciji (raziskovalni modeli so prirejeni za vzorce). Kvantitativne metode je potrebno dopolnjevati s kvalitativnimi, da lahko dobimo odgovore tudi na vprašanji “zakaj” in “kako”.
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje
Kvalitativno raziskovanje pozna univariantno, bivariantno in multivariantno analizo podatkov. Najzahtevnejša je multivariantna analiza, ki lahko bistveno pojasni razmerja in odvisnosti posameznih spremenljivk v populaciji.
Kvalitativno raziskovanje ima svojo zgodovino; ločeno je od kvantitativnega, od norm, standardov, ki veljajo za kvantitativno; ima svoje standarde; išče odgovore, kako lahko pojasnimo druţbeni dogodek; daje pomen oz. išče razloge in vzroke; pojasnjuje procese, mnenja, stališča; ohranja mnenja posameznika; proučuje vsakdanje dogodke; zajema podrobnosti, hkrati pa je izrazito subjektivno in ne omogoča posploševanj.
Metode kvalitativnega raziskovanja so opazovanje, “brainstorming”, “store-check”, fokusne skupine itd. Kvalitativno raziskovanje ni nadomestek za kvantitativno, ampak skupaj z njim omogoča kompleksnost in transparentnost rezultatov raziskovanja.
5.3 Anketni vprašalnik
Najpogostejša oblika kvantitativnega raziskovanja je anketiranje. Pri sestavljanju anketnih vprašalnikov uporabljamo različne metode spraševanja in tipe vprašanj.
Metode spraševanja: Dopisno spraševanje: pošiljamo anketni list, ki ga anketiranci izpolnijo. Prednosti: anketiranec ima čas za premislek, zajame širok sloj ljudi, stroški so niţji, anonimnost je večja. Pomanjkljivosti: malo odgovorov, ni izvršitve v roku, manjša točnost, manj odgovorov. Osebno spraševanje: anketarji beleţijo odgovore neposredno v anketne pole. Prednost: obširni odgovori, več odgovorov, malo nejasnih odgovorov. Telefonsko anketiranje: ustno spraševanje brez vizualnega komuniciranja.
Prednosti: niţji stroški in hitrost.
Panel: določen krog vprašancev, ki jih v določenem obdobju sprašujemo o enaki vsebini, npr. panel trgovine, panel porabnikov in specialni panel.
Vprašanje se razlikujejo glede na:
 predmet spraševanja (trţna dejavnost ali subjektivna dejstva),
 osebo, ki jo sprašujemo (potrošnik, posrednik, strokovnjak),
 strategijo spraševanja (ustno, telefonsko, pisno),
 taktiko spraševanja (neposredno in posredno),
 število tem spraševanja (posebno in omnibus spraševanje),
 strukturo stanja (naravno in poizkusno spraševanje),
ali pa glede na:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
20
 vsebino (raziskava dejstev, namenov, mišljenj ali pobud ljudi),
 čas in
 način spraševanja.
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj osnovnih tipov spraševanja.
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja
Uporabljamo ga, kadar gre za zbiranje podatkov o dejstvih, mišljenju, stališču, poznavanju in informiranosti. Je oblika spraševanja, ki temelji na pripravljenih, sestavljenih, strukturiranih vprašanjih, na osnovi katerih se zbirajo informacije od vprašanih. Najpogostejša oblika je anketni vprašalnik.
Neposredni tip: iz vprašanja, ki ga zastavimo, je neposredno razviden raziskovalni cilj.
Posredni tip: iz vprašanja ni neposredno razviden raziskovalni cilj.
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja
Nimamo pripravljenih strukturiranih vprašanj, ampak je naše vodilo opomnik, iz katerega izhajamo. Opomnik je sredstvo, s katerim opredelimo osnovno področje diskusije, da bi pridobili podatke. Uporabljamo ga takrat, ko gre za zbiranje podatkov, strukturirana vprašanja z motivi in za vedenje. Temelji na psiholoških izhodiščih in raziskovanju (zahtevnejše za zbiranje, kompleksnejši podatki).
Posredna oblika: globinski intervju (subjekt prosto govori, mi ga samo vodimo).
Eksplorativna oblika: sem sodijo asociativni in projektivni testi.
Ekstenzivna oblika: uporabimo tehniko stališč ali eksperiment.
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki
Uporabimo takšne metode spraševanja, ki vprašanemu dajejo pripravljene moţne odgovore na vprašanja. Njihova prednost je v tem, da omogočajo hitro, enostavno in učinkovito analizo podatkov.
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki
Dajejo vprašanemu več svobode pri odgovarjanju, s pripravljenimi moţnimi odgovori ga samo deloma omejujemo, saj vprašani lahko sam odgovori (odprta vprašanja).
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki
Pri raziskavah se pogosto srečamo z vprašalnikom. Pri tem je zelo pomembno, da raziskovalec pozna akcijski postopek pri sestavljanju vprašalnika.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
21
a. Sestavljanje spiska potrebnih primarnih podatkov, npr.:
- kakšno je stališče potrošnikov do izdelka,
- kategorije potrošnikov (dohodek, št. Članov …),
- katero blagovno znamko izdelka imajo,
- kakšen je vrstni red glede na pomembnost nabave,
- vpliv kakovosti, dizajna, funkcionalnosti, cene, velikosti, ugleda proizvajalca, servisa in garancije.
b. Prilagajanje vprašalnika izbranemu načinu komuniciranja.
c. Sestavljanje vprašanj na podlagi 1. koraka. Trţni raziskovalec mora ugotoviti, ali:
- je vprašanje sploh potrebno,
- je potrebnih več vprašanj namesto enega,
- ima vprašani dovolj znanja, da odgovori na vprašanja,
- je vsebina prilagojena prehodnemu izkustvu vprašanega,
- se lahko vprašani spomni podatka,
- mora vprašani vloţiti veliko truda, da odgovori,
- bo vprašani sploh hotel odgovoriti.
d. Oblike vprašanj.
- Odprta vprašanja: vprašanemu damo moţnost prostega odgovarjanja, vprašanja pa postavljamo v uvodu ali na koncu. Vprašanega ne omejujemo, vsebinska plat odgovorov nam daje pomembne in popolne informacije. Pomanjkljivost pa se kaţe z vidika analize in obdelave podatkov. Analiza je dolgotrajnejša, saj je treba podatke razvrstiti.
- Vprašanja z več možnimi odgovori: prednost je ta, da je vprašalnik enostaven za vprašanega, enostavna pa je tudi obdelava podatkov. Pomanjkljivost je, da je vprašani omejen.
- Dihotomna vprašanja: moţni odgovori so DA ali NE.
e. Vrstni red vprašanj v vprašalniku.
Uvodna in filtrirana vprašana: z njimi ţelimo dobiti splošne informacije. Porazdeliti jih je potrebno v več skupin glede na karakteristike, ki bodo kasneje omogočale to, komu bomo zastavljali vprašanja. Sledijo:
- Vprašanja, namenjena osnovnemu problemu raziskovanj,
- Kontrolna vprašanja: preverjamo veljavnost najpomembnejših prejšnjih vprašanj. Napačne izločimo.
- Identifikacijska vprašanja:. zastavljamo na osnovi raziskovalnega cilja in so nujna.
f. Oblikovanje vsebine vprašalnika - eksplorativne tehnike.
Asociativni testi
Pod pojmom asociacija razumemo povezovanje psihičnih vsebin, t. j. spontano in usmerjeno ali neusmerjeno povezavo posameznih spominov in občutkov. Pri asociativnih testih se uporabljajo omejeni asociativni procesi - namesto da bi postavljali vprašanemu neposredna vprašanja, ga pripeljemo do odgovora s pomočjo indikacij. Vprašanemu zastavimo določen stimulativni element s ciljem, da odgovori na stimulus s prvo mislijo, ki se mu ob tem porodi. Nekateri primeri uporabe asociativnih testov v raziskavi trţišča so:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
22
kadar ţelimo ugotoviti, kako se potrošniki odzovejo na blagovno znamko izdelka
ali firme, kadar ţelimo ugotoviti vplivanje nekaterih dejavnikov na potrošnikovo vedenje, kadar ţelimo ugotavljati reakcije na ekonomsko propagandno sporočilo in pri analiziranju trţnega pozicioniranja izdelkov in ugotavljanju njihovega
dejanskega imidţa .
Vrste asociativnih testov so npr.:
Test besedne asociacije: vprašanemu zastavimo besedo ali niz besed, na katere takoj pove svojo asociacijo.
Testi nedokončanih stavkov: vprašani dokonča stavke. Pomaga nam pri segmentaciji in pozicioniranju.
Testi proste asociacije: vprašanemu bomo navedli izdelek, on pa bo spontano, brez daljšega razmišljanja povedal vse, kar se o njem spomni.
Projektivni testi
Projektivni test je nestrukturirana in posredna, eksplorativna oblika spraševanja, ki vzpodbudi vprašanega k projekciji svojih podzavestnih motivov, občutkov, verovanj in stališč z upoštevanjem obstoječega problema.
Nekaj primerov uporabe projektivnih testov v raziskavi trţišča: ugotavljanje odnosa vprašanega do kakega izdelka, ugotavljanje osnovnih dejavnikov njegovega vedenje v določenih okoliščinah, spoznavanje nakupnih motivov, ugotavljanje odnosa in povezanosti pozitivnih in negativnih stališč ter njihovo variabilnost glede na značilnost vprašanih.
Na spletni strani podjetja Grai-iteo http://www.graliteo.si/3_4_stat_anal.php so nazorno razloţene različne moţne statistične analize, ki jih potrebujemo pri obdelavi in analizi dobljenih podatkov.
6 ■ Oblikovanje naloge
23
6 Oblikovanje naloge
Diplomsko nalogo oblikujemo s pomočjo urejevalnika besedil (Ms Worda), pri čemer upoštevamo naslednja določila in priporočila (manjša odstopanja so dovoljena).
6.1 Zunanja stran (platnice)
Zunanja stran diplomske naloge (platnice) je oblikovana skladno s 17. čl. Pravilnika (srebrni tisk na modri osnovi – barva Acrolin Verona 2682). Navodila za tiskarja in vzorec sta priloţena med prilogami. Zunanje strani študent ne izpisuje.
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica)
Vsebina in oblika naslovne strani sta določeni v skladu s Pravilnikom (17. člen Pravilnika), vzorec je priloţen med prilogami.
Prva notranja stran diplomske naloge je izpisana v enaki pisavi, kot je tekst naloge. Velikost pisave in razmiki med vrsticami besedila so izraţeni v enotah, ki veljajo za MS Word, in so razvidni iz vzorca v prilogi.
PRIIMEK Ime leto NASLOV NALOGE
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
IME IN PRIIMEK
6 ■ Oblikovanje naloge
24
6.3 Nastavitev strani in izpis
Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji in spodnji 2,5 cm. Manjša odstopanja od tega priporočila so dovoljena.
Priporočamo enostranski izpis naloge. V primeru, da je obseg naloge večji, je lahko izpis tudi obojestranski; tedaj je potrebno upoštevati naslednje: zrcalni izpis nastavitve robov, obojestranski izpis se začne s kazalom vsebine.
6.4 Številčenje strani
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran (številk strani ne izpisujemo). Številke strani začnemo zapisovati na strani, na kateri je naslov prvega poglavja (običajno Uvod). Številke strani pišemo na sredini noge dokumenta.
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog
Uporabljamo črke kot v strokovnih knjigah. Primeren tip pisave je »Times New Roman« ali »Arial« (ne uporabljamo nenavadnih okrasnih črk kot npr. Script, Matura, Playbill ipd.). Z velikimi tiskanimi črkami pišemo samo glavna poglavja (1. nivo krepko, velikost 14 pik), podpoglavja so zapisana z malimi tiskanimi črkami; na 2. nivoju (velikost 12 pik) krepko in
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE
IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Ime in priimek
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek)
Celje, mesec leto
6 ■ Oblikovanje naloge
25
navaden slog, na 3. nivoju (velikost 12 pik) krepko in poševni slog. V tekstu naloge uporabimo navaden slog v velikosti 12 pik.
Primer:
NASLOV 1 – 14 TOČK, KREPKO, VELIKE ČRKE
Naslov 2 – 12 točk, krepko, navadno, male črke
Naslov 3 – 12 točk, krepko, poševno, male črke
6.6 Poglavja
Naslove na 1. nivoju, ki so oštevilčeni z eno številko (1, 2, 3, …), začnemo na novi strani. Obseţnejša poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij (1.1, 1.2, 1.3 ...) ne začenjamo na novi strani. Pri oblikovanju naslovov poglavij uporabimo moţnosti urejevalnika besedila za oblikovanje slogov, kar je pogoj za vstavljanje avtomatskega kazala vsebine.
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi
dokumenta)
Opombe uporabljamo za vsebinska pojasnila, utemeljitve in osvetlitve problema, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst, so pa z vidika celote pomembna. Sem sodijo citati v izvirnem jeziku, če smo v tekstu uporabili prevod, in obratno. Na opombo opozorimo na koncu stavka. Številčenje opomb teče vezano skozi celotno besedilo. Pišemo jih pod črto v nogi dokumenta, priporočljiva je manjša pisava (npr. 10 pik).
6.8 Tabele in slike
Tabele morajo biti uvrščene na ustreznem mestu besedila. Napisane morajo biti na eni strani, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Če so tabele v čistopisu na posebnem listu, se v besedilu nanje sklicujemo takole: (gl. tabelo 1, 6).
Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, naslov in vir. Jasno mora biti, na katero področje oziroma teorijo se nanašajo podatki. Stolpci so po potrebi oštevilčeni. Naslove tabel pišemo nad tabelo , vir podatkov pa navajamo pod tabelo na enak način, kot navajamo vire med tekstom, npr.:
Tabela 1: Izračun plač Št. Ime Priimek Tocke Bruto Prispevki Neto 1 Janez Novak 2450 307.720,00 SIT 106.646,52 SIT 201.073,48 SIT 2 Maja Trontelj 2230 280.088,00 SIT 97.070,10 SIT 183.017,90 SIT 3 Tanja Perme 1980 248.688,00 SIT 86.187,80 SIT 162.500,20 SIT Skupaj 1.481.828,80 SIT 513.557,41 SIT 968.271,39 SIT
Vir: Kovač 2005, 20.
6 ■ Oblikovanje naloge
26
Slike so opremljene z zaporedno številko, naslovom in virom. Naslove slik pišemo pod sliko, npr:
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih
Vir: Kovač 2005, 20.
Grafični prikazi popestrijo nalogo. Narisani naj bodo v skladu s pravili za risanje grafov, oštevilčeni in naslovljeni. Kazalu vsebine dodamo tudi seznam tabel, slik in grafov.
6.9 Kazalo vsebine
Kazalo lahko naredimo z avtomatsko funkcijo v urejevalniku besedila (Wordu) ali s pomočjo tabulatorjev. Za avtomatsko kazalo je potrebno oblikovati sloge poglavij.
Kazalo vsebine naj ima največ tri nivoje (1, 1.2, 1.2.1 …), izbrani stil naj bo formalen, kot je razvidno iz primera:
2 PRIPRAVA DIPLOMSKE NALOGE…………………………………………...4
2.1 Izbira teme diplomske naloge………………………………………………… 5
2.2 Prijava teme diplomske naloge……………………………………………… ..6
2.2.1 Naslov diplomske naloge ………………………………………………… ...7
6.10 Obseg naloge
16. člen Pravilnika določa, da je obseg diplomske naloge praviloma 35 do 55 strani. Večji obseg mora mentor pisno utemeljiti.
0,00 SIT50.000,00 SIT100.000,00 SIT150.000,00 SIT200.000,00 SIT250.000,00 SITvrednostJanezMajaTanjaTinaMihazaposleniNeto plačeNeto
6 ■ Oblikovanje naloge
27
6.11 Jezik in čistopis
Kandidat je odgovoren za pravopisno in stilno čistost diplomske naloge. Čistopis izdelka mora dati v lektoriranje za to kvalificiranemu lektorju(-ici) in predloţiti potrdilo lektorja na obrazcu DN-3 (16. člen Pravilnika). V primeru malomarne jezikovne ali tehnične izvedbe bo komisija za zagovor zahtevala čiščenje in prepis besedila ter ponovno vezavo.
6.12 Citiranje
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz določenega vira. Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citat napišemo v narekovaju in ga dosledno grafično ločimo od preostalega dela besedila (poševni tisk, …). Za narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran.
Primer:
„S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“ (Hladnik 1994, 119)
Lahko pa tudi podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom avtorja v oklepajih še leto in stran:
… kot pravi Hladnik (1994, 119): „S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln bibliografski opis. Primer vnosa je predstavljen v poglavju o literaturi.
HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 4. dopolnjena izd. Ljubljana : samozaloţba. ISBN 961-90085-0-2.
6.12.1 Skrajšano citiranje
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in to nakaţemo s tremi pikami v oklepaju [...].
Primer:
“Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami.” (Zwitter 2002, 80)
V poglavju o virih:
ZWITTER, Tomaţ. 2002. Pot v vesolje. Ljubljana: Modrijan. ISBN 961-6357-87-5.
6 ■ Oblikovanje naloge
28
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo
Kadar citiramo besedilo, ki ga je nek avtor ţe povzel, navedemo najprej avtorja originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo.
Primer:
»Obstaja nekakšna logika, čeprav neznanstvena in intuitivna, da je tisto, kar je dobro za otroka, tisto, kar se mu mora dogajati, odvisno od tega, kaj naj bi ta otrok postal.« (Erikson 1976, 84; povz. po Psihologija 2001, 244)
V poglavju o virih:
PSIHOLOGIJA: spoznanja in dileme. 2001. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-2785-0.
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela
Če povzamemo tekst in napišemo skrajšano besedilo s svojimi besedami, na koncu napišemo, od kje smo tekst povzeli.
Primer:
Izobraţevanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraţevanje v visoko razvitih drţavah zahodnega sveta razlikuje od izobraţevanja v nerazvitih, majhnih drţavah. V nerazvitih drţavah se izobraţevanje teţko razlikuje od drugih vidikov ţivljenja, saj klasična oblika pouka v teh drţavah ne obstaja, medtem ko je v razvitih drţavah izobraţevanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja. (povz. po Haralambos 1999, 733)
V poglavju o virih:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida (Priimek leto in črka, str.).
Primer:
(Bartol 2003a, 15)
(Bartol 2003b, 110)
V poglavju o virih:
BARTOL, Vladimir. Alamut. 2003a. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-11-1.
BARTOL, Vladimir. Al Araf. 2003b. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-13-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
29
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v
podatkovnih bazah
Kadar citiramo besedilo članka iz elektronske serijske publikacije v podatkovnih bazah, navedemo v oklepaju za citatom avtorja članka in leto izida članka.
Primer:
“Cleopatra was a member of the Ptolemy dynasty, a family that took control of the Egypt around 300 B.C.” (Frost 2002)
V poglavju o virih:
FROST, Bob. 2002. Cleopatra. V: Biography. [Online]. Vol. 6, nov., issue 11. [Citirano 7. jan. 2003; 11:15]. P. 86, 5p, 2c, 4bw. Zapis 7583886. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCOhost EIFLDirect http://search.epnet.com, Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta
Prispevke ali slike s spleta moramo tudi citirati, in sicer tako, da navedemo za uporabljenim virom spletni naslov.
Primer:
“Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke.”
(http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html)
V poglavju o virih:
BURGER, Boštjan. 2001. Ţeljnske jame. [Online]. [Datum zadnjega popravljanja
22. maj. 2001; 17:24:52]. [Citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html.
6.12.7 Citiranje ustnega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir za naše delo, npr.:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi in podobno) Janeza Kopača avtorju dne 14. avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, katerega izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje, da jo smemo objaviti. Avtorizirana izjava ima večjo teţo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.
6.12.8 Opombe pod črto
Na opombo opozorimo na koncu stavka, za imenom in pred piko v tekstu, s številkami, posledično skozi ves tekst (štejemo jih po vrsti skozi tekst). Ni dobro, da jih je preveč, in vsaka se mora končati pod črto na isti strani, kot je oštevilčena.
Opombe pod črto »Napravijo znanstveni tekst bolj gladek.« (Hladnik 1994, 126)
6 ■ Oblikovanje naloge
30
6.13 Literatura in viri
Običajno dobi kandidat v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat sam dopolni seznam ustrezne literature, in sicer tako, da pregleda razpoloţljive bibliografije in kazala zadnjih letnikov specializiranih revij.
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjiţna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno v seznam literature, omenjeno v besedilu naloge. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela.
Med vire uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
Literaturo uredi kandidat po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v posebnem poglavju na koncu naloge.
Predlagamo naslednjo ureditev, ki temelji na mednarodnih standardih ISO 690 in 690-2:
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …)
Monografije – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HAWKING, Stephen. 2002. Vesolje v orehovi lupini. Trţič: Učila International. ISBN 961-233444-7.
Monografije – dva avtorja ali trije
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali zaloţb v impresumu, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor.
PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
PRIIMEK, Ime, PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
ELLEY, Warwick B., GRADIŠAR, Ana in LAPAJNE, Zdenko. 1995. Kako berejo učenci po svetu in pri nas?: mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa. (Pedagoška zbirka Zaloţbe Educa 1995). ISBN 961-6039-14-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
31
Monografije – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje, bodisi upoštevamo samo prvega bodisi delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da postane prvi element navedbe naslov, ki ga zapišemo z velikimi tiskanimi črkami.
Primera:
NASLOV dela: podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
VODNIK za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1999. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
PRIIMEK, Ime et al. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
AMBROŢIČ, Melita et al. 1999. Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
Članki oziroma prispevki v monografiji (knjige)
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov monografije: podnaslov. Izdaja. Kraj: Zaloţba. Strani. ISBN.
Primer:
BEZLAJ-Krevl, Ljudmila. 1995. Pošta. V: Enciklopedija Slovenije 9: Plo - Ps. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 181-186. ISBN 86-11-14288-8.
Če v monografski publikaciji, ki je razdeljena na več poglavij, uporabimo samo eno poglavje, navedemo to poglavje in publikacijo, v kateri se poglavje nahaja.
Primer:
BON, Milena in LAH Skerget, Polona. 1999. Pripravništvo in strokovni izpit. V: Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 28-39. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida in naslova članka navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije - ISSN.
Članek v časniku
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov časnika, datum, letnik, številka. Strani. ISSN.
6 ■ Oblikovanje nal

mojstudij

NAVODILO
ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE

Priročnik za študente

Nova Gorica, marec 2010

KAZALO

1 PREDEN SE LOTITE PISANJA 3
2 POSTOPEK IZDELAVE DIPLOMSKE NALOGE 5
3 IZBIRA, PRIJAVA IN ODOBRITEV TEME DIPLOMSKE NALOGE 6
3.1 IZBIRA TEME DIPLOMSKE NALOGE 6
3.2 DISPOZICIJA 6
3.3 PRIJAVA IN ODOBRITEV TEME DIPLOMSKE NALOGE 7
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE 8
4.1 TEHNIČNA NAVODILA 8
4.1.1 Vezava diplomskega dela 8
4.1.2 Obseg besedila 8
4.1.3 Robovi, presledki med vrsticami, odstavki 8
4.1.4. Tip pisave, velikost črk, slog 8
4.1.5 Številčenje strani 9
4.1.6 Tabele in slike 9
4.2 OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA 10
4.2.1 Zunanja stran – platnice 10
4.2.2 Prva notranja stran 10
4.2.3 Povzetek 12
4.2.4 Kazalo 12
5 ZGRADBA DIPLOMSKE NALOGE 13
5.1 TIPIČNA ZGRADBA DIPLOMSKE NALOGE 13
5.2 PREDHODNE SESTAVINE NALOGE 13
5.3 OSREDNJI DEL NALOGE 14
5.4 DODATNE SESTAVINE 15
5.4.1 Seznam slik in tabel 15
5.4.2 Priloge 15
5.4.3 Izjava o avtorstvu 15
5.5 METODE RAZISKOVANJA V DIPLOMSKI NALOGI 15
5.5.1 Anketni vprašalnik 16
6 LITERATURA IN VIRI 19
6.1 CITIRANJE VIROV V TEKSTU NALOGE 19
6.2 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 20
6.3 DELO Z LITERATURO 22
6.4 BRANJE IZ VIROV 23
6.5 IZPISOVANJE IZ VIROV 23
7 JEZIK IN ČISTOPIS 25
7.1 SLOVARČEK USTREZNEJŠIH IZRAZOV 25
7.2 JEZIKOVNI PLEVELČKI 26
8 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE 28
8.1 ODDAJA IN ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE 28
8.2 POPOTNICA ZA USPEŠNO PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE 28
1 PREDEN SE LOTITE PISANJA

Ta navodila so nastala po izkušnjah predavateljev, ko so prebirali diplomske naloge in spremljali njihovo predstavitev. Z njimi vam želimo pomagati, da bi si ustvarili čim bolj jasno predstavo o delu, ki je pred vami in da bi se izognili morebitnim napakam.

Ko boste izbirali temo diplomske naloge, premislite, kateri predmet vam je bližji, pri kateri snovi imate že nekaj teoretičnega znanja in izkušenj ter dovolj veselja in volje.

Ne začnite pisati, dokler se z mentorjem ne dogovorite o temi in sodelovanju.

Ker se že v začetku pisanja lahko pojavi več ali manj neznank, ne hitite takoj v šolo po odgovore, temveč najprej natančno preberite navodila. To je že prvi pogoj, da dokažete svojo funkcionalno pismenost (!).

V navodilih je natančno razloženo, kako je s prijavo teme za diplomsko nalogo, kako je z njeno obliko: število strani, številčenje, okvirna postavitev, razmiki med vrsticami in odstavki, vezava, izdelava naslovnice, razporeditev sestavnih delov. Sem spadajo: zahvalna stran, povzetek, kazalo, osrednji del z uvodom, glavnim delom, sklepnimi ugotovitvami in končnim delom diplomske naloge. Zanj je prikazan vzorec navodil, kako navajati vire, pisati seznam in označevanje skic in prilog, citatov in opomb. Iz navodil boste tudi izvedeli vse o oddaji in zagovoru diplomske naloge.

Če od začetka do konca obravnavate le izbrano temo, niste na pravi poti. Upoštevajte, da v povzetku podate zjedreno vsebino naloge, cilje in ključne ugotovitve. Najlažje ga boste sestavili, ko bo osrednji del že napisan. Da obsega osrednji del naloge uvod, glavni del in sklepne ugotovitve, je že znano. V uvodu kratko predstavite cilje, razloge, zaradi katerih ste se odločili za izbrano temo, morebitne omejitve. V jedru pripada manjši del teoretičnim izhodiščem, večji del pa praktični vsebini. V sklepnih ugotovitvah ne dodajajte več novih podatkov o obravnavani temi, ampak ugotavljajte, kako ste uresničili cilje, ali so vas pri delu ovirale omejitve, ali so se vam ob nalogi porodile nove zamisli, ki bi bile lahko koristne organizaciji, v kateri ste zaposleni.

Naloga naj pokaže vašo domiselnost, izvirnost, trud za prave predstave, zrelo presojo problemov in njihove ustrezne rešitve. Razkrijte nam svoje izkušnje, razmišljanje, analitično sklepanje.

Torej, pri pisanju se ne omejite le na povzemanje, citiranje snovi z interneta, iz literature ali drugih virov.

Če že citirate, naj bodo citati kratki, sicer pa tuje besedilo raje povzemajte in ga oblikujte po svoje.

Izražajte se jedrnato, vendar jasno in razumljivo. Izogibajte se predolgih, z vrivki preobloženih povedi. Če želite nalogo obogatiti z modrimi izreki, verzi, citati, naj bodo pretehtano izbrani, povezani z vsebino odgovarjajočega poglavja ali celotne naloge. Enako velja za slikovno gradivo.

Če nameravate izvesti anketo med sodelavci ali v širšem okolju, se najprej pozanimajte, ali so ljudje pripravljeni iskreno odgovarjati na vaša vprašanja. Tako si boste prihranili čas in se izognili razočaranju.

Veseli bomo, ko bomo ugotovili, da je naloga res plod vašega garanja, razmišljanja, odkrivanja, spoznavanja in osebnostne rasti.

Iskrenost zahteva, da si ne zakrivamo oči pred težavami, vendar upamo, da bo vaše delo prežeto z optimizmom. Za vami je prehojena že zelo zahtevna pot, ki ste ji bili kos z vztrajnostjo in zaupanjem vase. Zdaj zavihajte rokave še za zadnji vzpon.

2 POSTOPEK IZDELAVE DIPLOMSKE NALOGE

1. Faza izbire in prijave teme diplomske naloge:
• Ideja o temi diplomske naloge.
• Seznanitev s Pravilnikom o diplomiranju ter Navodili za izdelavo diplomske naloge.
• Dogovor s potencialnim mentorjem o vsebini in naslovu naloge.

2. Faza zasnove naloge:
• Izdelava dispozicije.
• Prijava teme z dispozicijo (obr. D-1).
• Potrditev teme, dispozicije in mentorja (sklep študijske komisije).

3. Faza nastajanja diplomske naloge:
• Začetek pisanja naloge (struktura poglavij, miselni vzorci).
• Izvedba raziskovalnega dela (npr. anketa).
• Pisanje vsebine, analiza raziskovanja in sodelovanje z mentorjem.

4. Faza dokončanja naloge:
• Dokončno oblikovanje v skladu z navodili.
• Lektoriranje.
• Pridobitev pisnega soglasja mentorja in somentorja.
• Prijava k diplomskemu izpitu (predložitev treh, v spiralo vezanih izvodov diplomske naloge).

5. Faza diplomskega izpita:
• Priprava predstavitve diplomske naloge.
• Diplomski izpit.
• Vezava naloge.

3 IZBIRA, PRIJAVA IN ODOBRITEV TEME DIPLOMSKE NALOGE

3.1 IZBIRA TEME DIPLOMSKE NALOGE

Diplomska naloga je zaključna obveznost študentov študijskega programa za pridobitev višješolske strokovne izobrazbe Komercialist, Poslovni sekretar, Računovodja in Ekonomist. V diplomski nalogi študent/ka izkaže svojo sposobnost analiziranja, kritičnega ocenjevanja, uporabe literature, samostojnega sklepanja in presoje ter s tem usposobljenost, da pridobljeno znanje uspešno uporabi pri obravnavi in reševanju strokovnega problema v konkretni organizaciji. Pri tem študent/ka obstoječa spoznanja razčlenjuje in dopolnjuje z lastnim prispevkom.

Študent/ka izbere temo diplomske naloge med razpisanimi temami ali pa predlaga svojo temo v soglasju z mentorjem. Sama diplomska naloga mora biti praviloma usmerjena v kritično reševanje izbrane teme iz prakse. Teme naloge morajo biti aktualne ter strokovno uporabne.

Mentor pri izdelavi diplomske naloge je predavatelj višje strokovne šole, ki si ga študent izbere po lastni presoji. Poleg mentorja lahko pri izdelavi naloge sodeluje tudi somentor. V primeru, da je naloga aplikativna in povezana s konkretnim podjetjem ali drugo organizacijo, je priporočljiv tudi somentor iz te organizacije.

3.2 DISPOZICIJA

Dispozicija naloge predstavlja neke vrste “ogrodje” ter izhodišče za nastanek in pisanje diplomske naloge.

Dispozicija obsega:
1. Delovni naslov diplomske naloge.
2. Predstavitev namena in ciljev diplomske naloge.
3. Predstavitev obravnavane teme, hipoteze, teoretična izhodišča, načrt in metode dela za izvedbo empiričnega dela (praktični del diplomske naloge), omejitve, pričakovani rezultati.
4. Predvidena členjenost vsebine naloge (kazalo vsebine) obsega poglavja in podpoglavja. Nakazati mora kako bo razčlenjena vsebina osrednjega vsebinskega dela naloge, tako teoretičnega kot tudi praktičnega dela naloge.
5. Seznam ključne literature in virov, ki jo bo študent uporabljal pri pisanju naloge z navedbo avtorjev.

V primeru predvidene raziskave v nalogi, ne pozabite v dispoziciji na opredelitev metodologije raziskave (npr. anketa), namena, obsega in vsebinskih izhodišč raziskave.
Zaželjeno je, da se dispziciji priloži vzorec anketnega vprašalnika.

Obseg dispozicije naj bo okvirno dve strani. Pri pisanju dispozicije se zgledujte po priloženem vzorcu.

3.3 PRIJAVA IN ODOBRITEV TEME DIPLOMSKE NALOGE

Študent, ki izpolnjuje pogoje v skladu s Pravilnikom o diplomiranju, prijavi temo diplomske naloge na posebnem obrazcu: Predlog teme in naslova diplomske naloge (obr. D-1). Obrazec skupaj z dispozicijo predloži študijski komisiji v potrditev.

Obrazec D-1 ter dispozicijo podpiše tudi mentor ter morebitni somentor, ki s podpisom potrjuje temo, dispozicijo ter sprejem mentorstva.
Študijska komisija potrdi naslov naloge, dispozicijo, mentorja in somentorja ter izda poseben sklep. V roku 12 mesecev od odobritve teme, mora študent oddati diplomsko nalogo in se prijaviti na diplomski izpit (zagovor). Iz opravičljivih razlogov se rok za oddajo diplomske naloge lahko podaljša. O tem odloča študijska komisija na podlagi pisne prošnje študenta. Študentu/ki, ki diplomske naloge ne odda v roku in ne zaprosi za podaljšanje, tema zapade. Za odobritev nove teme in mentorja mora študent/ka ponoviti postopek prijave teme.

Za uspešno delo pri izdelavi naloge je zelo pomembno dobro sodelovanje študenta in mentorja. Če pride med pripravo diplomske naloge do nesoglasja med študentom in mentorjem, lahko študent po postopku določenem s Pravilnikom o diplomiranju, zaprosi za zamenjavo mentorja oz. somentorja. To pravico lahko uveljavlja le enkrat.

4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE

4.1 TEHNIČNA NAVODILA

4.1.1 Vezava diplomskega dela
Diplomska naloga mora biti vezana v modro platno z napisi v zlati barvi. Vezan izvod se
prinese na šolo po opravljenem diplomskem izpitu.
Ob prijavi na diplomski izpit se priloži 3 izvode v spiralo vezane diplomske naloge.

4.1.2 Obseg besedila
Diplomska naloga obsega od 35 do 50 strani strokovnega besedila, morebitne priloge se dodajo posebej. Napisana mora biti z računalnikom na belem papirju formata A4.

4.1.3 Robovi, presledki med vrsticami, odstavki
Širina robov:
- zgornji in spodnji rob 25 mm;
- levi notranji rob 30 mm;
- desni zunanji rob 25 mm.
Tekst je obojestransko poravnan in natisnjen enostransko.
Presledek med vrsticami je 1,5.
Za pravilno oblikovanje razmakov za naslovom poglavja, podpoglavja in odstavkov, se poslužujte predloge 2, ki je objavljena na spletni strani.

4.1.4. Tip pisave, velikost črk, slog
Izbrani tip pisave je Times New Roman. Naslovi glavnih poglavij se pišejo z velikimi tiskanimi črkami (velikost 14 pik, krepko), prva podpoglavja so zapisana z velikimi tiskanimi črkami (velikost 12 pik, krepko), druga podpoglavja so zapisana z malimi tiskanimi črkami (velikost 12 pik krepko).

Primer:
Oštevilčenje Velikost črk v naslovih teksta naloge
POGLAVJE 1 VELIKE, KREPKO, 14 pik
PRVO PODPOGLAVJE 1.1 VELIKE, KREPKO, 12 pik
Drugo podpoglavje 1.1.1 Majhne, krepko, 12 pik

Glavna poglavja se začnejo vedno na novi strani. Za številko poglavja ni pike. Podpoglavja na prvem in drugem nivoju ne začenjamo na novi strani.

Opombe navajamo pod črto z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca teksta. V opombe dajemo ponavadi različne obrazložitve, pojasnila neznanih pojmov ipd. Če opozorimo na opombo na koncu stavka, naj bo številka pred piko, ki zaključuje stavek.
Pripombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani. Pisava za opombe je manjša: 11 pik.

Primer:
19 Nihilizem je zavračanje že uveljavljenih spoznanj in splošno sprejetih vrednosti. Pojem je
izveden iz lat. besede nihil, kar pomeni nič.
20 O tem več v Socialni in politični antropologiji, ob razpravi o azijskem načinu proizvodnje.
4.1.5 Številčenje strani
Prvi del diplomskega dela: od notranje naslovne strani do uvoda diplomskega dela se številči z malimi rimskimi števili (ii, iii, iv, v,…).
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Na notranji naslovni strani diplomskega dela številka ni izpisana. Zahvala, če jo napišemo (ni obvezna sestavina), je oštevilčena z malo rimsko številko ii. Sledi povzetek, (obvezno) oštevilčen s številko iii, oz. z ii, če ni zahvale. Številčenje strani z malimi rimskimi številkami zaključimo s kazalom.

Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…). Številka strani je spodaj na sredini.

4.1.6 Tabele in slike
Grafično gradivo, ki dopolnjuje ali nadomešča besedilo, imenujemo ponazorila. Ponazorila pa razdelimo na slike in tabele. Med slike sodijo vsi grafikoni, diagrami, sheme, fotografije, zajemi z zaslona idr. Tabele so v stolpcih in vrsticah urejene številke, besede ali oboje. Tabele in slike morajo biti uvrščene na ustreznem mestu besedila. Napisane morajo biti na eni strani, razen v primeru, da so daljše od ene strani.

Vsaka tabela ali slika mora imeti zaporedno številko, jasen naslov in naveden vir. Oštevilčimo jih posebej, ločeno po kategorijah (slike posebej in tabele posebej). Nad tabelo napišemo zaporedno številko tabele in naslov tabele. Pod tabelo pa navedemo vir tabele (na enak način kot navajamo vire v tekstu diplomske naloge).

Če se kje v tekstu sklicujemo na tabelo, to storimo tako, da napišemo: (gl. tabelo 1, str.7).

Če je vir tabele lastna raziskava, kot vir navedemo: Priimek, lastna anketa (2007).

Primer opremljanja slike:

Slika 1: Sistem plač in nagrajevanja

Vir: Zupan (2001, str. 19 )
ali
Vir: prirejeno po Zupan (2001, str. 19 )

4.2 OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA

4.2.1 Zunanja stran – platnice
Zunanja stran (platnice) v platno vezanega izvoda diplomske naloge je modra z napisi v zlati barvi. Vsi teksti na naslovni strani naj bodo sredinsko poravnani.

Na zunanji strani diplomske naloge mora biti v sredini zgoraj, 30 mm pod zgornjim robom, z velikimi tiskanimi črkami (velikost 14 pik, krepko) napisano LAMPRET CONSULTING d.o.o. in pod tem VIŠJA STROKOVNA ŠOLA.

Na sredini strani je z malimi tiskanimi črkami (velikost 14 pik, krepko) v dveh vrsticah in glede na študijski program napisano: Diplomska naloga višješolskega programa Komercialist / Poslovni sekretar / Računovodja / Ekonomist.

Sledi presledek in nato z velikimi tiskanimi črkami napisan naslov diplomske naloge (velikost črk 20 pik, krepko).

Sledi presledek in pod tem z malimi tiskanimi črkami navedba imena in priimka diplomanta (velikost črk 14 pik, krepko).

Na dno platnice (30 mm nad spodnjim robom) z malimi tiskanimi črkami zapišemo Nova Gorica ter mesec in leto oddaje diplomske naloge (velikost črk 14 pik, krepko).

4.2.2 Prva notranja stran
Na notranji naslovni strani je ponovno naveden naziv višje strokovne šole ter na sredini diplomska naloga višješolskega programa (Komercialist, Poslovni sekretar, Računovodja). Temu sledi navedba naslova diplomske naloge.

V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek. Nato je ena vrstica izpuščena.
Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) ime in priimek mentorja (ter somentorja, če ga je kandidat imel).

Na dno strani, se na sredini ponovno napiše kraj (Nova Gorica), mesec in letnica.

Upoštevati je treba velikost črk, kot je prikazano v vzorcu notranje naslovne strani.

Zunanjo stran – platnice in prvo notranjo stran oblikujte s pomočjo predloge 1, ki je objavljena na spletni strani.

Slika 2: Zunanja stran diplomske naloge (platnice)

Slika 3: Prva notranja stran

4.2.3 Povzetek
Povzetek je obvezna sestavina diplomske naloge. Napisan je v slovenskem jeziku. Obsega največ 1 stran.

4.2.4 Kazalo
Kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odražajo zgradbo in vsebinsko členitev diplomske naloge. Ob vseh vsebovanih naslovih v kazalu, se napiše številka strani.

V kazalu je velikost pisave 12 pik in sicer:
POGLAVJE (velike črke, krepko).
PODPOGLAVJE (velike črke, navadno ).
Drugo podpoglavje (male črke, navadno ).

Kazalo sestavimo kot zadnje. Ima največ tri nivoje (1, 1.2, 1.2.1 ). Izdelamo ga kot je prikazano v naslednjem primeru.

5 ZGRADBA DIPLOMSKE NALOGE

5.1 TIPIČNA ZGRADBA DIPLOMSKE NALOGE

Diplomska naloga je zahtevnejše pismeno delo, s katerim študent pokaže sposobnost za samostojno obravnavanje in razreševanje praktičnih in teoretičnih problemov s področja različnih disciplin, ki jih razvija višja strokovna šola. Z njo mora študent pokazati ustrezno raven teoretičnega in praktičnega znanja ter sposobnosti za samostojno uporabo strokovnih in znanstvenih virov pri pisni obravnavi naloge.

Diplomska naloga je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov:

1. Predhodne sestavine naloge:
• Notranja naslovna stran.
• Zahvalna stran (ni obvezna)
• Povzetek.
• Kazalo vsebine.

2. Osrednji del naloge:
• Uvod.
• Teoretični del.
• Praktični (empirični) del.
• Zaključek.

3. Dodatne sestavine:
• Literatura in viri.
• Seznam slik in tabel.
• Priloge.
• Izjava o avtorstvu.

5.2 PREDHODNE SESTAVINE NALOGE

Zahvalna stran ni obvezna. Diplomant/ka se zahvali mentorju in poimensko tudi vsem sodelavcem in prijateljem, ki so mu pomagali in prispevali pri zbiranju in obdelavi podatkov, pri delu na računalniku, pri tehnični izdelavi dela, jezikovnem pregledu naloge in drugje. Na isti strani je lahko dodano morebitno posvetilo.

Povzetek je pomembna sestavina diplomske naloge, saj bralcu omogoča v kratkem času spoznati ključno vsebino in cilje diplomske naloge. Povzetek nima enake vloge kot kasnejši uvod in naj obsega največ 1 stran.

5.3 OSREDNJI DEL NALOGE

Osrednji del diplomske naloge obsega uvod, glavni del diplomske naloge ter zaključek.

Uvod razlaga dispozicijo in je prva sestavina glavnega besedila, ki naj bralca vpelje v obravnavo v glavnem besedilu. V uvodu v kratkih odstavkih predstavimo vsebino in cilje oz. namen diplomske naloge, opišemo razloge za obravnavo izbrane teme, predstavimo hipoteze, cilje in pomembnejše omejitve. Pri tem velja omeniti, da je za hipoteze značilno, da so to znanstvene predpostavke glede katerih raziskovalec (študent/ka) meni, da lahko z njimi pojasni določen pojav oz. skupino pojavov. Naloga hipoteze pa je, da oblikuje specifičen odnos med pojavi na takšen način, da ga je možno empirično preveriti. V uvodu predstavimo tudi zgradbo diplomskega dela (na kratko opišemo in razložimo posamezna poglavja)

Glavni del diplomske naloge je oblikovno in smiselno razdeljen na poglavja in podpoglavja ter obsega teoretični in praktični (empirični) del. Poudarek naloge naj bo na praktičnem delu.

Teoretični del (približno 30 do 40 % obsega glavnega dela naloge) naj vsebuje teoretična izhodišča problema, ki ga obravnava diplomska naloga v praktičnem delu ter pregled za obravnavanje zadeve izbranih znanj, konceptov, modelov, metod itd. Poleg lastnih misli navajamo tudi ugotovitve, razlage in teorije drugih avtorjev ter povzemamo njihove misli. Ob tem se držimo pravil o citiranju. Pazimo, da navedb ni preveč in da niso predolge.

Praktič¬ni del (približno 60 do 70 % obsega glavnega dela naloge) obsega opis problematike na konkretnem praktičnem primeru. Opredelimo tudi metode dela, analize oz. raziskave (intervju, ankete ipd.), rezultate, sklepe itd. (več o tem v poglavju Metode raziskovanja v diplomski nalogi)

Če v nalogi uporabimo primarne podatke, opišemo merski instrument (test, vprašalnik, opazovalni list…) in njegove morebitne omejitve. Če smo npr. uporabili vprašalnik, naj bo le ta v prilogi diplomske naloge. Rezultate komentiramo glede na literaturo, namen in cilje obravnave. Če uporabljamo sekundarne vire (podatke iz dokumentacije podjetja, tujih raziskav, statistične vire..), natančno navedemo vir.

Glavni del naloge naj bo napisan jedrnato, strokovno in korektno. Za boljšo razumljivost dodajamo slike in tabele, ki naj bodo oštevilčene in citirane v besedilu. Prikažejo naj le najpotrebnejšo informacijo, iz naslova pa naj bo razvidno, kaj predstavljajo. V besedilo jih vstavimo približno tam, kjer se nanje sklicujemo.

Zaključek (Sklep, Povzetek ugotovitev, Sklepne ugotovitve) diplomske naloge izhaja iz glavnega dela naloge in logično zaključi, kar je bilo v uvodu odprto. Zaključek naj bo v bistvu sistematična, natančna in strnjena sinteza spoznanj, stališč, dejstev in ugotovitev iz empiričnega dela naloge in predlogov. Vsebujejo naj oceno opravljenega dela, navedbe, če so se naše predpostavke potrdile, koristne zaključke za prakso, do katerih smo prišli ter težave in omejitve na katere smo naleteli. Navedemo ideje, ki so nastale med delom, in bi lahko prispevale k izboljšanju obstoječe prakse zlasti v organizaciji, kjer je študent/ka zaposlen/a. Zaključek mora biti povsem avtorsko delo.
Zaključni del diplomske naloge obsega seznam literature in virov, seznam skic, slik in tabel, priloge, na katere se v nalogi sklicujemo, ter izjavo o avtorstvu.

5.4 DODATNE SESTAVINE

5.4.1 Seznam slik in tabel
Seznam slik in tabel vsebuje vse v diplomski nalogi prikazane slike in tabele. V seznamu so najprej po zaporednih številkah zbrane slike in potem tabele.

Primer seznama slik in tabel: str.

Slika 1: Sistem plač in nagrajevanja ………….…………………………………... 19
Slika 2: Struktura zaposlenih ……………………………………………………… 24

Tabela 1: Pregled plač za leto 2006 …………………………………………………20

5.4.2 Priloge
Priloge dodamo kot posebno poglavje, da ne bi razvlekle glavnega dela naloge. Vse priloge morajo biti naslovljene in oštevilčene. Vsaka priloga ima v glavi ustrezno oznako
(npr. Priloga 1: Anketni vprašalnik).
5.4.3 Izjava o avtorstvu
Diplomska naloga se konča z izjavo o avtorstvu, ki se glasi: "Izjavljam, da sem diplomsko delo izdelal/a samostojno pod vodstvom mentorja (ime, priimek, naziv).«

5.5 METODE RAZISKOVANJA V DIPLOMSKI NALOGI

Pri izdelavi diplomskega dela se vsak študent sreča z raziskovanjem. V tem delu diplomske naloge je razviden samostojni avtorski prispevek študenta, ki se konča s sklepnimi mislimi ter zaključki in predlogi.

Poznamo različne metode raziskovanja:
- terensko delo
- anketa
- intervju
- zbiranje in analiza podatkov
- delo v knjižnici

Pri raziskovanju se odločamo za dva različna pristopa:
- deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu strukture, delovanju ali razvoju pojava,
procesa
- analitični pristop je usmerjen v raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in v
ugotavljanje njihove medsebojne odvisnosti.

Študent se lahko v empiričnem delu diplomske naloge poslužuje različnih vrst raziskovanja:

- Namizno raziskovanje pomeni, da vse podatke, ki so že na razpolago sistematično
zbiramo in analiziramo. Virov ki se jih najpogosteje poslužujemo v tovrstnem
raziskovanju so raziskovalna poročila, internet, vsi javni dokumenti in strokovne študije,
analiza medijske podobe.

- Kvantitativno raziskovanje je povezano z anketo in nam skuša odgovoriti na vprašanje
»koliko«: To raziskovanje pogosto uporabljamo pri merjenju splošnih trendov, mnenj in
stališč v odnosih z javnostmi. Velikokrat pa te metode ne zadoščajo, zato je potrebno
kvantitativne metode dopolnjevati s kvalitativnimi metodami, ki predvsem odgovarjajo
na vprašanja »Zakaj« in » Kako«.

- Kvalitativno raziskovanje išče odgovore kako lahko npr. pojasnimo družbeni dogodek,
išče razloge in vzroke, pojasnjuje mnenja, stališča. Najpogostejše metode, ki jih znotraj
kvalitativnega raziskovanja uporabljamo so opazovanje, možganska nevihta, fokusne
skupine in podobne.

5.5.1 Anketni vprašalnik
Anketiranje je ena izmed najpogostejših metod, ki se jih poslužujemo v kvantitativnem raziskovanju. Za lažje delo pri sestavljanju anketnih vprašalnikov bomo predstavili nekaj metod spraševanja in tipov vprašanj.

Metode spraševanja:
- Dopisno spraševanje: pošljemo anketni list, ki ga anketiranci izpolnijo.
Prednosti so, te, da ima anketiranec čas za premislek, zajame širok sloj ljudi, stroški so
nižji in anonimnost večja. Pomanjkljivosti pa so v tem, da dobimo malo odgovorov,
izvršitve niso izvedene v roku, točnost je manjša in število odgovorov je manjše.
- Osebno spraševanje: anketarji vse odgovore beležijo neposredno v anketne pole
Prednosti takšnega spraševanja so v obširnih odgovorih, večjem številu odgovorov in
nejasnih odgovorov je manj
- Telefonsko anketiranje: ustno spraševanje brez vizualnega komuniciranja, kar se kaže v
prednostih nižjih stroškov in večji hitrosti
- Panel: v takšnem načinu spraševanja imamo določen krog anketirancev, ki jih v
določenem obdobju sprašujemo o enaki vsebini

Pri spraševanju je pomembno, da znamo razlikovati med vprašanji, ki se nanašajo npr. na predmet spraševanja (npr. tržna dejavnost), vprašanji, ki se nanašajo na osebo, ki jo sprašujemo, vprašanja, ki vključujejo strategijo spraševanja (ustno, pisno, telefonsko), taktiko spraševanja in podobno.
Strukturirani tip spraševanja

Ta oblika spraševanja temelji na pripravljenih, strukturiranih in sestavljenih vprašanjih in je osnova s katero zbiramo informacije od vprašanih. Najpogostejša oblika za ta tip spraševanja je anketni vprašalnik.
Če uporabimo neposredni tip spraševanja, bo že iz zastavljenih vprašanj neposredno razviden raziskovalni cilj. V kolikor uporabljamo vprašanja posrednega tipa pa iz vprašanja ne bo neposredno razviden raziskovalni cilj.

Nestrukturirani, visokostrukturirani in polstrukturirani tip spraševanja

Pri takšnem tipu spraševanja izhajamo iz opomnika in nimamo pripravljenih strukturiranih vprašanj. Z opomnikom si opredelimo osnovno področje diskusije, temelji pa na psiholoških izhodiščih in kompleksnejših podatkih. Uporabljamo ga takrat, ko gre za zbiranja podatkov, strukturirana vprašanja s motivi in za vedenje. V tem tipu spraševanja velja omeniti globinski intervju (subjekt prosto govori, mi ga samo vodimo).

Pri visokostrukturiranih vprašalnikih vprašanemu ponudimo pripravljene možne odgovore na vprašanja. Prednost tovrstnih vprašalnikov je v tem, da omogočajo hitro, enostavno in učinkovito analizo podatkov. Možni pa so tudi polstrukturirani vprašalniki, ki dajejo vprašanemu več svobode pri odgovarjanju in ga s pripravljenimi možnimi odgovori samo delno omejujejo, saj lahko tudi sam odgovori na postavljeno odprto vprašanje.

Postopek sestavljanja vprašalnika

Pri raziskavah je pomembno, da študent pozna postopek sestavljanja vprašalnika. Le ta sestoji iz naslednjih korakov

1. Sestavljanje spiska potrebnih primarnih podatkov, npr.
- stališče prodajalcev do določenega izdelka
- kategorije prodajalcev (tuji, domači, delež na trgu, …)
- kakšen je vrstni red glede na pomembnost prodaje.

2. Prilagajanje vprašalnika izbranemu načinu komuniciranja

3 Sestavljanje vprašanj glede na primarne potrebne podatke. Ugotoviti je potrebno ali je vprašanje sploh potrebno, ali je potrebnih več vprašanj, če ima vprašani dovolj znanja, da odgovori, se lahko spomni podatka, bo vprašani sploh hotel odgovoriti

4. Oblike vprašanj:
- odprta vprašanja.: vprašani ima možnost prostega odgovarjanja, vprašanja pa
postavljamo v uvodu in na koncu. Vprašanega ne omejujemo, vsebina odgovorov pa
nam daje pomembne in popolne informacije. Prav zato, pa je analiza in obdelava
podatkov dolgotrajnejša, saj je potrebno podatke razvrstiti.
- vprašanja z več možnimi odgovori omogočajo enostavnejšo obdelavo podatkov, pa
tudi vprašani lažje reši vprašalnik. Pomanjkljivost je v tem, da je vprašani z vprašanji
omejen.
- Dihotoma vprašanja. Vprašanja z odgovori DA ali NE

5. Vrstni red vprašanj v vprašalniku
Uvodna in filtrirana vprašanja: uporabimo jih zato, da dobimo splošne informacije.
Porazdeliti jih je potrebno v več skupin, tako da bodo kasneje omogočale zastavljanje
vprašanj različnim osebam. Nato sledijo vprašanja namenjena osnovnemu problemu
raziskovanj, kontrolna vprašanja s katerimi preverjamo veljavnost najpomembnejših
prejšnjih vprašanj in napačne izločimo. Pomembna pa so tudi indentifikacijska
vprašanja, ki jih zastavljamo v zvezi z našim raziskovalnim ciljem in se jim ne moremo
izogniti.

6 LITERATURA IN VIRI

Za kvalitetno diplomsko nalogo je pomembna uporaba sodobne domače in tuje strokovne literature in drugih virov, zlasti virov iz obravnavane konkretne organizacije.

Pod literaturo razumemo vsa tista knjižna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšla kot javno dostopna dela. Literatura, ki je navedena v seznamu literature, mora biti omenjena tudi v besedilu naloge. Med literature lahko navedemo tudi diplomske naloge drugih študentov.

Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,..), statistične informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, strokovne revije), interna gradiva organizacije, ki jo proučujemo ipd.

6.1 CITIRANJE VIROV V TEKSTU NALOGE

Glavne ugotovitve drugih avtorjev študent/ka smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot da bi bile njegove. V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli naloge so povzeti ali citirani in poleg tega navesti avtorja teh misli ter njegovo delo.

• Citat je dobesedna navedba tujega besedila; citiramo, kadar povzemamo izjave, misli in ugotovitve drugih; če citiramo v originalni obliki, napišemo besedilo v narekovaju, na koncu pa navedemo (Avtor, leto, stran).

Primer: (Možina, 2000, str. 35)
Lahko tudi: kot pravi Možina (2000, str. 35): »Organizacijska kultura je …. »

• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Možina in Tavčar, 2001, str. 100).

• Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Možina et al., 1999, str. 50).

• Citiramo lahko tudi besedilo, ki ga je nek avtor že povzel (citiranje po sekundarnem viru). Najprej navedemo avtorja originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo. (Kotler v: Lampret, 2001, str. 33).

• Če je več del istega avtorja izdanih istega leta, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida (Možina, 2001a, str. 50) (Možina, 2001b, str. 80).

• Kadar misli avtorja samo povzemamo, napišemo besedilo (po avtor, leto, stran).
(po Možini, 2002, str. 35).

• Citirati moramo tudi prispevke s spleta. Za uporabljenim virom navedemo spletni naslov (http://www.lampret-consulting.si/vss/obvestila).

• Če citiramo publikacijo, ki ni avtorsko delo:
(Zakon o trgu vrednostnih papirjev, 2001).
6.2 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Seznam literature in virov predstavlja pregled vse uporabljene literature in virov. Literaturo in vire navajamo v seznamu po abecednem vrstnem redu priimka avtorjev. Literaturo in vire moramo oštevilčiti.

Vzorec navajanja različne literature in virov v seznamu literature in virov :

• Knjige :

En avtor: Priimek, Ime. Leto. Naslov dela. Kraj izida: Založba.
Južnič, Stane. 1992. Diplomska naloga - napotki za izdelavo. Ljubljana:
Amalietti.

Če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega
do najnovejšega.

Če ima več del istega avtorja enako letnico izida, uredimo abecedno, po naslovu.
Glede na razpored pripišemo letnicam ustrezno malo črko: a, b, c…
Bartol, Vladimir. 2003a. Alamut. Ljubljana: Sanje
Bartol, Vladimir. 2003b. Al Arafat. Ljubljana: Sanje

Dva ali trije avtorji: Če imamo dva ali tri avtorje, navedemo vse v takem zaporedju
kot so navedeni na naslovni strani dela.
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. Leto. Naslov dela. Kraj izida: Založba
Možina, Stane, Mitja Tavčar in Ana Nuša Kneževič.
1995. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.

Več kot trije avtorji:
Pri oblikovanju bibliografskega opisa za štiri in več avtorjev upoštevamo pravilo,
ki smo jih uporabili v prejšnjem odstavku. Vselej navedemo vse avtorje.
Možina, Stane, Bogdan Kavčič, Mitja Tavčar, Danijel Pučko, Štefan Ivanko,
Bogdan Lipičnik, Jože Gričar, Leon Repovž, Andrej Vizjak, Aleš Vahčič,
Veljko Rus in Rado Bohinc. 1994. Management. Radovljica: Didatka.

• Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se navede:
Priimek, Ime avtorja prispevka (poglavja). Letnico. Naslov prispevka. Nato se zapiše »V:« Naslov dela (knjige ali zbornika), sledi zapis »ur.« Ime in Priimek urednika, obseg strani. Kraj. Izdajatelj

Primer: Miheljak, Vlado. 1990. Protislovja znanstvenega statusa psihologije.
V: XVII. in XVIII. posvetovanje psihologov Slovenije, Radenci 1988/1989,
ur. Janez Gregorač, str. 89-111. Ljubljana. Društvo psihologov Republike Slovenije.

Primer: Pečar, Zdravko.1997. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave.
V: Zbornik znanstvenih razprav, ur. Niko Abrahamsberg, str. 221-244. Ljubljana. Visoka upravna šola.

• Članki v serijskih publikacijah
Navedemo avtorja, leto izida in naslova članka ter popolne podatke o časniku, reviji
ali periodični publikaciji.

Članek v časopisu:
Priimek, Ime. Leto. Naslov članka. Naslov časnika, datum, letnik, številka, strani.

Hladnik Milharčič, Ervin. 2003. V senci Winstona Churchilla. Delo, 20. nov., let. 45, št. 268, str. 4

Članek v reviji:
Priimek, Ime. Leto. Naslov članka. Naslov revije, datum, letnik, številka, strani.

Zidar Gale, Tatjana. 2007. Kako do višje plače. Moja tajnica, april, let. 14,
št. 04, str. 16-17.

Članek v uradnem dokumentu - zakoni:
Zakon. Leto. Naslov, datum, letnik, številka, strani

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. 2007. Uradni list, 16. feburar, let. 17, št. 14, str. 1538-1544

• Elektronski viri:

CD – zgoščenka
Primer bibliografskega zapisa:
Zupanc, Darko. 1999. Fizika: interaktivni repetitorij. Besedilo. CD-ROM. Ljubljana: Datalab.

Spletna stran
Primeri:
Gospodarska zbornica Slovenije. 2000. Vstopna stran. http://www.gzs.si/ (15.2.2001).

Vlada Republike Slovenije. 2001. Vstopna stran. http://www.gov.si/ (15.1.2001).

Lampret, Tadeja. 2001. Svetost življenja ali pravica do smrti. Html dokument.
Dnevnik online, 7 februar. http://www.dnevnik.si/ (9.2.2001)

6.3 DELO Z LITERATURO

Diplomsko delo spada med strokovna besedila in se razlikuje od umetnostnega ter publicističnega v več značilnostih. Strokovno besedilo je predvsem spoznavno naravnano. To pomeni, da je sporočilni namen tega besedila prikaz dejstev, razlaga teorije, utemeljitev spoznanj, predstavitev novih spoznanj in podobno. Pisci takšnih besedil so znanstveniki, učitelji, študenti, strokovnjaki iz poslovnega sveta.

Ker se takšna besedila razlikujejo od leposlovja in umetnostnih besedil, mora biti jezik nevtralen in objektiven . Pisec mora bralcu kar se da natančno in racionalno prikazati obravnavano tematiko. Stavki morajo biti napisani na zgoščen in jedrnat način, saj le takšni lahko učinkovito izražajo piščeve misli.

Glavna značilnost diplomskega dela je uporaba znanstvenega aparata. Sem štejemo prevzemanje, dokumentiranje in rabo opomb. Pri utemeljevanju svojih spoznanj se pisci sklicujejo na misli drugih avtorjev bodisi da jih citirajo, parafrizirajo oz. povzemajo. Te avtorje pa je potrebno v skladu z zahtevami strokovnega dela tudi popisati (glej citiranje virov v tekstu naloge).

Vsi pisci strokovnih besedil si pri svojem pisanju pomagajo z objavljenimi podatki, s povzemanjem dejstev iz drugih del , tuje znanje črpajo s proučevanjem literature, ter uporabljajo že izdelane koncepte in teorije. Prevzemanje tujih spoznanj pomeni, da smo s pomočjo drugih avtorjev odkrili neko svojo tezo. Če te misli prikažemo kot svoje, zgrešimo plagiat, to je duhovno tatvino, kar pomeni, da moramo v vseh primerih odlomke iz tujih stvaritev na predpisan način označiti.

Citiranje pomeni, da dobesedno prepišemo določen del tujega besedila.

Za nedobesedno prevzemanje tujih misli se poslužujemo parafriziranja in povzemanja.

Parafraziranje pomeni, da tuje misli izrazimo svojimi besedami in jih predstavimo drugače kot v izvirnem delu. V parafrazi zajamemo celotno izvirno vsebino, vendar jo ubesedimo na drugačen način.
Glede podrobnosti predstavljene informacije je parafraza enakovredna izvirni vsebini. Povzetek pa predstavlja strnjeno bistvo vsebine.

V besedilu mora biti jasno razvidno kaj predstavlja naš prispevek in kaj je prevzeto od drugih avtorjev in njihovih del. (po: Kobeja, 2001, str. 5-15)

6.4 BRANJE IZ VIROV

Pri pisanju diplomske naloge si študent izbere dovolj širok nabor literature in iz te izpiše tisto kar je pomembno za njegovo temo. Priporoča se naslednji pristop:
1. preletimo naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova ali so podatki zastareli?
2. Preberemo predgovor. Včasih pisec povzame v njem osnovne misli svojega dela.
3. Preletimo kazalo in poiščemo, če je v njem kaj uporabnega za našo nalogo?
4. Prelistamo knjigo ter pregledamo naslove in podnaslove. Označimo si odstavke, ki bodo za nas pomembni
5. Pregledamo slike, grafikone in tabele, saj lahko v njih najdemo kaj zanimivega in uporabnega.
6. Preletimo stvarno kazalo. V njem lahko zasledimo pojme, ki jih bomo uporabljali v svojem delu.
7. S takšnim pregledom knjig si tako označimo poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so pomembni za nas. Vzamemo prvo knjigo, se vrnemo k označenim odstavkom in jih predelamo. Oblikujemo si jasne in natančne izpiske.
8. Ko izpišemo želeno vsebino, preverimo ali so zapiski točni in dovolj izčrpni.

Pri prebiranju literature sta pomembna dva pristopa in sicer pregledno in kritično branje. S preglednim branjem lahko gradivo v dovolj kratkem času spoznamo in se tako odločimo ali ga dejansko potrebujemo.
S preglednim branjem si postavimo temelje za kritično obravnavanje besedila,ki pa zahteva veliko več truda kot pregledno branje. Cilj takšnega branja je temeljito razumevanje besedila. Kritični pristop je v pisanju diplomskega dela pomeni, da med drugim
- temeljito preučimo besedilo
- prepoznamo temeljne koncepte in zamisli ter avtorjeve perspektive in stališča
- razlikujemo med mnenji in dejstvi
- pretehtamo vrednost argumentov in presodimo vrednost celotnega dela

6.5 IZPISOVANJE IZ VIROV

Proučevanje literature ni dobro opravljati brez zapisovanja ključnih misli, ki so pomembne za obravnavanje tematike v diplomski nalogi. Preden zapisujemo izpiske v osnutek teksta si pripravimo svoj osnutek v katerem so zbrana glavna stališča iz prebrane literature. Ta stališča je priporočljivo nanizati v obliko barvnega miselnega vzorca. Ta oblika zapisa je bolj uporabna od navadnih zapiskov iz knjig, poleg tega pa je koristna ker se iz nje lažje znajdemo, mnogokrat pa se iz nje porajajo nove zamisli.

Ostale izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta in sproti citiramo in zapisujemo vire.

Slika 4: primer miselnega vzorca

7 JEZIK IN ČISTOPIS

Diplomska naloga naj bo napisana v lepem in pravilnem slovenskem knjižnem jeziku. Diplomsko nalogo mora pregledati in popraviti lektor. Zavedati se moramo, da je diplomska naloga knjižna enota v višješolski strokovni knjižnici.

Verjetno veste, da je naš poslovalno–uradovalni jezik tog, suhoparen, obremenjen z jezikovnimi nepravilnostmi. Če se boste pretežno naslanjali na take vire, skušajte njihov jezik oživiti, osvežiti z bolj izbranim, ustreznejšim izražanjem.

Čeprav vam bo nalogo pregledal lektor, boste v vsakdanji praksi prepuščeni samim sebi. Zato dodajamo slovarček, v katerem so zbrane najpogostejše napake, in seveda odgovarjajoči ustrezni izrazi. V jezikovnih plevelčkih pa smo zbrali pravopisne in slovnične napake, ki najbolj bodejo v oči, ter smiselne ustreznice.

7.1 SLOVARČEK USTREZNEJŠIH IZRAZOV

»Jezik je naša vizitka«.
Janko Moder

Da bo naša vizitka čim lepša, bomo iz svojega besedišča odstranili izraze na levi strani in jih nadomestili s tistimi na desni. Levi so namreč stilno okorni, pomensko manj ustrezni ali celo nepravilni, desni pa pomenijo vsebinsko, pomensko in stilsko boljše možnosti.

Beležiti uspehe = opažati, ugotavljati uspehe
Delati na tem = prizadevati si za to
Dočim = medtem ko
Dogovoriti sestanek = dogovoriti se za sestanek
Doprinesti = prispevati
Izjasniti se = izreči se, izjaviti
Iztrošen = izrabljen, izčrpan neuporaben
Kasniti = zamujati, biti pozen
Koristiti računalnik = uporabljati računalnik
Kot prvo = najprej
Mera: v manjši meri = manj
v pretežni meri = pretežno, precej, večinoma
Način: na enak način = enako, prav tako
na kakšen način = kako
na noben način = nikakor
Na podlagi zakona = po zakonu
Nadoknaditi = nadomestiti, plačati, povrniti
Nazaj: dve leti nazaj = pred dvema letoma
Neobhoden = neizogiben, nujen
Neumoren = neutruden
Obstoječi zakoni = veljavni, sedanji zakoni
takrat obstoječe razmere = takratne razmere
Osveščen = ozaveščen
Polagati izpite = opravljati, delati izpite
Posledično = zato, zaradi tega
Posluževati se = uporabljati
Potrebno je = treba je
Potrebujem: rabim = potrebujem, česar nimam
rabim = uporabljam
Predpostavljati = domnevati, predvidevati
Pričeti: seminar prične ob 9. uri = seminar se prične ob 9. uri
Prisotnost krize = kriza je, obstaja, jo imamo, jo čutimo, se kaže, je opazna
Pristati na kaj = privoliti v kaj, strinjati se, soglašati
Pristopiti k čemu = začeti z, lotiti se česa
Probati = poskusiti, poizkusiti, pokusiti, pomeriti (obleko)
Sigurno = zanesljivo, gotovo
Smatrati = meniti, misliti
Sredina = okolje, družba, skupina
Starš = oče, mati
Širom Slovenije = po vsej Sloveniji, povsod po Sloveniji
Tekom postopka = med postopkom
Temu ni tako = to ni tako
Usluga: storitev = usluga je zastonj, storitev se plača
V času seje = med sejo
V kolikor = če
V izogib posledicam = da bi se izognili posledicam
V posledici česar = zato, zaradi česar
V primeru suma = če sumimo
V primeru, da = če
V slučaju nesreče = v nesreči, ob nesreči, če se zgodi nesreča
V nobenem slučaju = nikakor
V smislu zakona = po zakonu, skladno z zakonom
Vršiti preiskavo = preiskovati
Za kaj se gre = za kaj gre
Zaključiti z delom = končati delo, opraviti delo

7.2 JEZIKOVNI PLEVELČKI

Odstranimo iz jezika grobe slovnične in pravopisne napake.

a) Gospa, ali boste prišla, prebrala in podpisala? = Gospa, ali boste prišli, prebrali in podpisali?
b) Grem kupiti slovar. Želim kupit slovar. = Grem kupit slovar. Želim kupiti slovar.
c) Pošiljam dva potrdila in dve prošnje. = Pošiljam dve potrdili in dve prošnji.
d) To je moja hčer/mater. Rada imam svojo hči/mati. = To je moja hči/mati. Rada imam svojo hčer/ mater.
e) Naši otroci se pri sosedovih otrokih igrajo z njenimi otroci = Naši otroci se igrajo pri sosedovih otrocih z njenimi otroki.
f) Dopis pošljite gospej Ani ter gospodoma Vilitu in Markotu. = Dopis pošljite gospe Ani ter gospodama Viliju in Marku.
g) Pred dvemi leti sem bil pri njemu. = Pred dvema letoma sem bil pri njem.
h) S čem naj vam postrežem? Z ničemer. = S čim naj vam postrežem? Z ničimer.
i) Pred in v hiši jo ni. = Pred hišo in v njej je ni.
j) Vstopil je, brez da bi pozdravil. = Vstopil je, ne da bi pozdravil./ Vstopil je brez pozdrava.

k) b) Nebi, pretstavnik, vskladiti, povdarek, vsesti se, vseživljenski, septemberski, obstojati, razmak, dvatisoč osemstopetindevedeset = Ne bi, predstavnik, uskladiti, poudarek, usesti se, vseživljenjski, septembrski, obstajati, razmik, dva tisoč osemsto petindevetdeset.

8 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE

8.1 ODDAJA IN ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE

Študent/ka mora pred oddajo diplomske naloge pridobiti pisno soglasje mentorja, da se strinja z oddajo. V primeru, ko mentor do roka za oddajo ni zadovoljen s kandidatovimi dosežki, mora ta zaprositi za podaljšanje roka oddaje in delo dopolniti glede na zahteve mentorja.

Pogoje in postopek prijave k diplomskemu izpitu določa Pravilnik o diplomiranju. Roki za prijavo na diplomske izpite so objavljeni na spletni strani.

Kandidat zagovarja svoje delo na diplomskem izpitu, ki je javen in ga vodi predsednik komisije za diplomski izpit. Kandidat lahko predstavitev diplomskega dela popestri z uporabo avdiovizualnih sredstev. O obliki predstavitve se dogovori z mentorjem.
Zagovor diplomske naloge začne kandidat s kratko 10 do 15-minutno predstavitvijo svojega dela. Uvodoma naj razloži, kaj je predmet njegovega dela, katerih problemov se je lotil, kakšne so bile zahteve in kakšne vire je imel na voljo za njihovo rešitev. Sledi opis reševanja problemov. V zaključku kandidat kritično oceni rezultate svojega dela ter poda smernice za njegovo nadaljevanje.
Po ustni predstavitvi člani komisije postavijo kandidatu vprašanja. Na vprašanja mora kandidat odgovoriti jasno, kratko in suvereno.
Zagovor diplomske naloge lahko traja največ 45 minut. Po končanem zagovoru se kandidat umakne, komisija pa oceni diplomsko nalogo in zagovor. Po vrnitvi v prostor zagovora predsednik komisije ustno sporoči končno oceno diplomskega izpita.
Pri pozitivno opravljenem diplomskem izpitu prizna diplomantu tudi vse pravice, ki izvirajo iz pravkar pridobljenega strokovnega naziva.
Če se diplomant ne strinja z oceno, se lahko pisno pritoži ravnatelju. Pritožbo mora oddati v referat za študentske zadeve v roku treh delovnih dni po zagovoru.

8.2 POPOTNICA ZA USPEŠNO PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE

Blago sodimo po kakovosti, rože po vonju, človeka po govorjenju.

Pot do diplome je potrebno ciljno načrtovati. Tako kot vse druge zakonitosti je tudi zastavljanje in uresničevanje tega cilja proces, ki se prične v trenutku, ko se vpišemo na izbrano višjo ali visoko šolo.

Predstavitev lastnega strokovnega dela, to je diplome, je torej zadnji korak, ki vas loči od vašega zastavljenega cilja.

Zagovor diplomskega dela naj bi pokazal študentovo sposobnost, da s svojo obdelano tematiko prepriča in navduši vse poslušalce in s tem potrdi svojo suverenost za opravljanje zahtevnejšega dela, ki si ga je z leti študija priučil.

Kot vsaka predstavitev zahteva tudi zagovor diplome skrbno pripravo. Pri tem je pomembno, da si študent zna odgovoriti na vsaj pet vprašanj.
1. Zakaj ? Kaj je cilj zagovora, kaj želim z njim doseči?
2. Kaj ? Kaj naj bo vsebina mojega zagovora ? Kateri del naj bolj izpostavim ?
3. Kdo? Kdo podaja predstavitev ? Tukaj je mišljen pojav izgleda in vtisa diplomanta.
4. Komu ? Komu je moj zagovor namenjen, kdo je še v občinstvu ?
5. Kako naj zagovor poteka?

Ko študent poskuša odgovoriti na to kaj predstaviti, velja omeniti, da naj se omeji predvsem na svoje ugotovitve, to je sklepni del svojega strokovnega dela. Pomembno je poudariti kakšni so njegovi predlogi za izboljšave in načrti za prihodnje. Pri teoretični podlagi diplomskega dela naj ne izgublja nepotrebnega časa. Predvsem naj se osredotoči na svojo pozitivno naravnanost in s svojim vplivom prepriča komisijo na pomembnost svojih odkritij.

Za vaš nastop je dovolj 10 do 15 minut, sledila bodo vprašanja komisije, vaši odgovori itn.

Pred nastopom popijte nekaj požirkov vode. Nekaterim pomaga globoko dihanje (globok vdih, dolg, počasen izdih). Ne vzemite tablet za pomiritev; lahko vam zmanjšajo zmožnost zbranosti ali pa posušijo usta.

Na začetku se lahko predstavite in poveste naslov svoje naloge. »Dober dan« pa ne izzveni pristno, saj smo se gotovo že prej pozdravili.
Prosojnice naj imajo rahlo obarvano, nevsiljivo ozadje. Besedila naj bo malo, zapis dovolj velik, ustrezni zamiki naj prispevajo k lažji berljivosti. Zapisane naj bodo le oporne, izhodiščne točke, ki jih potem prosto komentirate. Idealna je razlaga ob miselnem vzorcu. Nikakor naj ne bo na prosojnici podana vsebina, ki jo potem berete. Predstavitev je namreč govorni, ne bralni nastop. Če kaj pozabite, ne iščite po zapiskih. To vas bo samo zmedlo, saj po Murphyju iskanega ne boste našli (šele tik po koncu vam bo spomin prišepnil, da ga imate v posebni mapi).

Zelo pomemben je časovni potek predstavitve. Preprosta pravila za časovni potek predstavitve navajajo naslednje:
- Predstavitev razčlenimo na bistvene vsebine, študent naj se omeji na 3 do 5 glavnih poudarkov oz. tem
- Za vsako temo predvidimo obseg. V pisnem besedilu to pomeni 2 odstavka
- Za uvod in konec naj študent predvidi po en odstavek

Če vas bo komisija opozorila, da se čas vašega nastopa izteka, prožno strnite snov in jo čim prej končajte. Ne vztrajajte pri svoji prvotni zamisli, da morate še veliko pomembnega povedati. Komisiji je vsebina znana, saj je nalogo vestno prebrala. Predstaviti nalogo namreč ne pomeni obnavljati vsebino.

Kratko predstavite predmet obravnave ter problematiko in opišite, kako ste se lotili reševanja. Omenite zanimive vire, metodo, omejitve.

Na koncu povejte, ali ste postavljene cilje dosegli in kritično ocenite dosežke svojega dela. Prihranite čas in zbranost za sklepne ugotovitve. Posebno tu ne bodite odvisni od zapisa na tabli ali v zvezku. Zelo pomemben je končni stavek (Konec dober – vse dobro!). Upajmo, da ne bo prežet s pesimizmom. Na primer: Obetajo se nam strašni časi!

Večino študentov pri javni predstavitvi svojega diplomskega dela spremlja trema. Gre za povsem naraven pojav, to je strah pred tem, kako bo nastop izveden in ali bo dosežena predvidena uspešnost.
Tremo se lahko nauči vsak govorec dobro obvladati. Študent se mora zavedati, da ima za poslušalce pomembne informacije, ki bi jih radi izvedeli. Dopovedati si mora, da poslušalci niso do študenta negativno razpoloženi, ampak so dobrohotni.

Kako se boste pripravljali na nastop?

Je vaš govor prehiter, prepočasen? Naj vam ne bo nerodno, da doma na glas vadite in merite čas. Prepočasen, monoton govor je dolgočasen, prehiter vas zavede v živčnost. Govorite jasno, razločno, dovolj glasno, s smiselnimi poudarki in premori.

Učinkovito je vpletanje retoričnega vprašanja. Razbije enoličnost pripovedi in pritegne pozornost poslušalcev. Recimo: In čemu služi…? Kaj pa lahko naredimo mi? Kako pa rešujejo ta problem drugod? Zelo je moteče, če govorec uporablja mašila: eeee, v bistvu, pač, dejansko, v zadnji fazi, jaz osebno …

Ne veste, kam z rokami, z očmi? Uskladite besedno in nebesedno komunikacijo. Pomeni, da z gibi rok podkrepite miselne poudarke, seveda pa naj gibi ne bodo preveč živahni oz. podobni grožnji. Poskušajte se zazreti v poslušalce (ne le v enega!). Naredili boste vtis sproščenosti, obvladovanja scene. Če tega ne zmorete, glejte v najbolj običajno točko zretja, to je nekoliko nad glavami poslušalcev v zadnji vrsti. Strmenje v strop in predolgo zaprte oči so vprašljivi.

Veščin nastopanja se je mogoče naučiti kot prvih korakov, besed, plavanja ali vožnje s kolesom.

Zapomnite si, da je za doseganje uspeha potrebno predvsem razumevanje in sprejemanje sebe. Uspeh je tesno povezan z osebno močjo in prevzemanjem odgovornosti. Uspešni smo le s polno vero, visoko zastavljenimi cilji, iskrenostjo (etično poštenostjo) in z vztrajnostjo. Edina sestavina uspeha ni vztrajnost, je pa še vedno zelo pomembna, ker večina študentov odlaša s prvim korakom ali prezgodaj odneha in tako ne uresniči svojega glavnega cilja ob vpisu program, to je diplomsko delo in ustrezno znanje s končano izobrazbo.

Za uspeh je v današnjem času veliko pomembnejša emocionalna kot pa intelektualna inteligenca, h kateri spadajo navdušenje, upanje in samozavedanje.

Odločitve, ki vam bodo zagotovo prinesle uspeh so »čim več delamo, tem več lahko dajemo drugim«.Postavljanje v položaj »da nam bo uspelo«, nam omogoča da uspemo.

Pomembno je, da vemo kako si pridobimo več energije oz. zdržljivosti za samorealizacijo zastavljene naloge in kako jo usmerimo na višjo raven. Okrepljeno samozaupanje, ki ste ga tekom študija še dodatno dopolnili, naj vam bo zanesljiv znak in popotnica, da lahko še tako težavna zadeva postane nova priložnost in s tem možnost za uspeh.

Sicer pa – zaupajte si. O nalogi ste med pisanjem toliko razmišljali, da boste kos vsakemu vprašanju, ki vam ga bo postavila komisija.

Srečno!
Navodila so pripravili:
Danica Cedilnik, prof.
Miran Lampret, univ. dipl. ekon
Ivanka Gregorič
Nataša Seljak, univ.dipl.ped.

_________________________________________________________________________
Ta navodila se uporabljajo za pisanje diplomske naloge na Višji strokovni šoli Lampret consulting d.o.o. od 10. 3. 2010 naprej.

Priloge:
1 Vzorec za dispozicijo
2 Predloga 1 - zunanja in notranja naslovna stran
3 Predloga 2 - oblikovanje besedila

mojstudij · Objavljeno: 11 Jan 2012 08:41 Naslov sporočila: DISPOZICIJA DIPLOMSKE NALOGE

DISPOZICIJA DIPLOMSKE NALOGE

1. Delovni naslov diplomske naloge:

Analiza računovodskih kazalnikov v podjetju Kocka

2. Namen in cilji diplomske naloge:

Namen diplomske naloge je analizirati uspešnost poslovanja podjetja Kocka s pomočjo računovodskih kazalnikov za poslovno obdobje petih let (2001-2005) in sicer tistih, ki zanimajo predvsem posojilodajalce (banke). Na podlagi teh kazalnikov se potem banke odločajo o odobritvi posojil podjetju.

Diplomska naloga ima dva pomembna cilja:
- predstaviti računovodske kazalnike, ki izražajo uspešnost podjetja;
- primerjavo kazalnikov podjetja Kocka v petletnem obdobju.

3. Predstavitev teme, hipoteze, teoretična izhodišča, načrt in metologija za
izvedbo empiričnega dela (praktični del diplomske naloge), predpostavke,
omejitve ter pričakovani rezultati:

V diplomski nalogi se bom osredotočila na analiziranje poslovanja podjetja Kocka s pomočjo računovodskih kazalnikov. Moja teza je, da je podjetje uspešno poslovalo. Tezo
bom potrdila oziroma ovrgla, z ugotavljanjem odstopanj pri gibanju kazalnikov, ki se bodo pojavljali med leti in jih analizirala.

V teoretičnem delu bom najprej predstavila računovodsko analiziranje poslovanja, ki se uporablja pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja podjetij. Računovodsko analiziranje temelji na računovodskih podatkih, ki so večinoma zbrani v računovodskih izkazih in jih podjetje izkazuje v svojem letnem poročilu, zato bom v nadaljevanju predstavila tudi računovodske izkaze. Teoretični del bom zaključila s poglavjem v katerem bom predstavila analiziranje poslovanja s pomočjo računovodskih kazalnikov.

Empirični del bom pričela s kratko predstavitvijo podjetja Kocka. Nato bom predstavila najpomembnejše računovodske kazalnike in jih podkrepila z izračuni, ki bodo zajemali petletno proučevano obdobje. Na osnovi navedenega bom prikazala gibanje posameznih kazalnikov v petletnem obdobju in na podlagi le-teh skušala analizirati poslovno uspešnost podjetja v enakem obdobju. Za analizo bom uporabila podatke iz letnih poročil podjetja in jih prikazala v tabelarični in grafični obliki.

Omejila se bom na računovodske podatke za poslovno obdobje petih let ter se osredotočila na enajst obveznih kazalnikov, ki jih predpisujejo Slovenski računovodski standardi.

Pričakujem, da bom z analizo računovodskih kazalnikov prišla do ugotovitve ali je podjetje Kocka v obdobju 2001-2005 poslovalo uspešno.

4. Predvidena členjenost vsebine – kazalo vsebine:

1 UVOD

2 RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE
2.1 OPREDELITEVRAČUNOVODSKEGA ANALIZIRANJA
2.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI

3 ANALIZIRANJEPODJETJA S POMOČJO RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV
3.1 OPREDELITEV RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV
3.2 INFORMACIJSKA VREDNOST RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV
3.3 SKUPINJENJE RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV

4 PREDSTAVITEV PODJETJA KOCKA

5 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA KOCKA Z RAČUNOVODSKIMI
KAZALNIKI
5.1 KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA
5.2 KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)
5.3 TEMELJNI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
5.4 TEMELJNI KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
5.5 TEMELJNI KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

6 ZAKLJUČEK (ali SKLEPNE UGOTOVITVE; ZAKLJUČKI IN PREDLOGI; …)

5. Seznam predvidene literature in virov

1. Benedikt, Barbara (2003) Magistrsko delo. Ugotavljanje uspešnosti podjetij z
računovodskimi kazalniki. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
2. Bergant, Živko (2002) Doktorska dizertacija. Kritična presoja tradicionalnega
analiziranja računovodskih podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
3. Duhovnik, Metka (1995) Dolgoročno financiranje podjetja z vrednostnimi papirji.
Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
4. Ipavec, Aljoša (2004) Diplomsko delo. Analiza uspešnosti poslovanja družbe Petrol d.d.,
Ljubljana. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
5. Knez-Riedl, Jožica (2000) Pojmovanje in presojanje bonitete podjetja. Ljubljana: Zveza
računovodij, finančnikov in Revizorjev Slovenije.
6. Slovenski računovodski standard 29,
http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/SRS 2006/SRS29.pdf
7. Slovenski računovodski standard 30,
http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/SRS 2006/SRS30.pdf
8. Širaj, Marjan (2003) Magistrsko delo. Kritični pogled na projekt Gospodarske zbornice
Slovenije kazalniki poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
9. Mayr, Branko (2003) Kako gospodariti, da bomo potrebovali čim manj virov
financiranja. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.
10. Zagon – interno glasilo podjetja Kocka
11. Domača stran podjetja xy. http://www.....
12. Letno poročilo 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005 podjetja Kocka

Mentor-predavatelj soglašam z dispozicijo diplomske naloge. _________________________
(podpis mentorja)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli