Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NAVODILA ZA NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV V PISNIH NALOGAH

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov -> Magistrska naloga
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934

PrispevekObjavljeno: 05 Jun 2011 11:26    Naslov sporočila: NAVODILA ZA NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV V PISNIH NALOGAH Odgovori s citatom

POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
NAVODILA ZA
NAVAJANJE
LITERATURE IN VIROV
V PISNIH NALOGAH
Majda Lesjak
Celje, 24. januar 2011
2
CITIRANJE IN POVZEMANJE
Vsaka zapisana misel v vašem besedilu mora biti utemeljena. Razvidno mora
biti, kdaj je misel izvirna – avtorjeva, kdaj pa citirana ali povzeta. Navajanje
literature in virov je pomembno, ker s tem dokaţete, da poznate dela avtorjev in
spoštujete avtorske pravice. Besedila drugih avtorjev lahko povzemamo
dobesedno ali nedobesedno. Dobesedno povzemanje imenujemo citiranje ali
navajanje in dobesednemu vloţku citat ali navedek. Nedobesedno povzemanje je
izraţanje tujih misli z našimi. Običajno rečemo temu kar povzemanje. Iz
navedenega sledi, da razlikujemo citiranje in povzemanje.
Citiranje pomeni dobesedno navedeno besedilo iz določenega vira, ki ga
umestimo v narekovaje. Dobesedno citiramo, kar je novo in pomembno. Citati
naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Z izvirnikom se morajo
popolnoma ujemati. Grafično citat ločimo od ostalega besedila. Označevanje
citatnosti naj pomaga ločiti izvirno besedilo od neizvirnega.
Primer:
»Diskretnost je sposobnost, brez katere si je teţko predstavljati uspešno delo in
dobre medčloveške odnose, in vrednota, ki izraţa sposobnost in zavezo
varovanja osebnih ter poslovnih skrivnosti.« (Benedetti, 2008, 314)
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln
bibliografski opis.
BENEDETTI, Ksenija. 2008. Protokol, simfonija forme. 1. natis. Ljubljana:
Planet GV.
Skrajšano citiranje. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno
izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju […].
Primer:
»Celostna podoba mora biti sestavni del vsakega podjetja ali organizacije. […]
Če je neprepoznavna ali nedosledna in neugledna, imamo lahko pri poslovanju
resne teţave.« (Benedetti, 2008, 316)
Pomni
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln
bibliografski opis.
BENEDETTI, Ksenija. 2008. Protokol, simfonija forme. 1. natis. Ljubljana:
Planet GV.
3
Povzemanje pomeni, da besedilo določenega avtorja preberemo, nato pa to
vsebino napišemo s svojimi besedami oziroma tekst obnovimo. Na koncu
napišemo, od kod smo tekst vzeli.
Primer:
Benedettijeva (2008) pravi, da z različnimi poslovnimi dogodki podjetja izraţajo
organizacijsko kulturo. Udeleţencem dogodkov omogočajo, da podjetje bolje
spoznajo in se ob tej priloţnosti druţijo.
ALI
Z različnimi poslovnimi dogodki podjetja izraţajo organizacijsko kulturo.
Udeleţencem dogodkov omogočajo, da podjetje bolje spoznajo in se ob tej
priloţnosti druţijo (Benedetti, 2008, 339).
BENEDETTI, Ksenija. 2008. Protokol, simfonija forme. 1. natis. Ljubljana:
Planet GV.
Pomni
Vse, kar smo prevzeli ali citirali, moramo ustrezno dokumentirati v poglavju,
kjer navedemo literaturo in vire.
Priporočila
Ponavljanje avtorja ni potrebno. V primeru večkratnega zaporednega
povzemanja istega dela lahko sklic skrajšamo z oznako prav tam (prav tam).
Primer:
Pomemben je scenarij poslovnega dogodka. Premisliti moramo, kakšna
okrasitev je primerna, ki je drugačna na seminarju kot na večerni zabavi. K
razpoloţenju pripomore tudi hrana, ki mora biti primerno postreţena (Benedetti,
2008, 340).
Pozorno moramo sestaviti seznam povabljenih in paziti, da koga ne izpustimo.
Ko so vabila natisnjena, jih razpošljemo od sedem do deset dni pred dogodkom.
Dan ali dva pred dogodkom pokličemo pomembnejše povabljene, jih spomnimo
na dogodek in preverimo, ali bodo prišli (prav tam, 342).
Posredno povzemanje
Če podatke o nekih rezultatih citira nek drug vir, pa do prvega – originalnega
vira nikakor ne moremo priti, lahko izjemoma uporabimo drugi vir. V poglavju
Literatura in viri na koncu izdelka navedemo le drugi vir, to je tisti, ki smo ga
pregledali in uporabili kot vir za povzemanje.
4
Če primarno oziroma izvirno delo ni dostopno, povzemamo iz sekundarnega
vira. V tem primeru navedemo ob prevzemku v istem oklepaju najprej sklic na
primarno delo, nato pa še sekundarno, in sicer v primeru povzemanja zapišemo
»povzeto po« (skrajšano »povz. po«). V seznamu literature in virov navedemo
sekundarni vir.
Primer:
Promocijska darila so praviloma namenjena promociji podjetja in pospeševanju
prodaje. Običajno so cenejši izdelki za mnoţično razdeljevanje z logotipom ali
sloganom (Franko, 2009, 25 ; povz. po Benedettijevi, 2008, 553).
Pomni:
V seznamu literature in virov navedemo sekundarni vir.
FRANKO, Bojana. 2009. Poslovna olika in poslovni bonton: diplomsko delo.
Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.
NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV
Navajanje literature in virov sodi v posebno poglavje pisnega izdelka. Navajamo
jih na koncu seminarske, raziskovalne naloge ali diplomskega dela. Vire
navajamo po abecednem vrstnem redu priimka avtorjev. Če avtor dela ni znan,
namesto priimka napišemo naslov dela.
Vsak bibliografski opis (delo, vir) obravnavamo kot samostojni odstavek, zato
ga zaključimo s piko.
Glavni elementi bibliografskega opisa so avtor, letnica, naslov dela, podatki o
izidu oziroma dostopu. Obravnavamo jih kot povedi, zato jih med seboj ločimo s
piko.
Literature in virov ne številčimo in pred njih ne dodajamo označevalcev, temveč
jih navajamo kot nove odstavke.
Bibliografske opise (dela, vire) uredimo po abecednem redu priimka prvega
avtorja ali naslova, če avtor ni znan.
Primer:
ZBIRKA predpisov in avtonomnih aktov za člane organov vodenja in nadzora: z
uvodnimi pojasnili. 2010. 1. izd. Maribor: De Vesta.
Akademskih nazivov avtorjev, na primer dr., mag., prof. ne pišemo.
5
Ujemati se morajo reference v besedilu in bibliografski podatki v seznamu
literature in virov, torej v virih in literaturi ne navajamo tistih del, ki jih v nalogi
nismo navajali.
VRSTE VIROV
Monografija je zaključeno delo, en sam dokument, ki tvori celotno besedilo
samo po sebi. Običajno so to knjige z enim ali več avtorji.
MONOGRAFIJE – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Založba.
Primer:
TAVČAR, Rudi. 2007. Psihologija pogajanj: kako doseči, kar ţelimo, in
ohraniti odnos. 1. natis. Ljubljana: Planet GV.
MONOGRAFIJE – dva avtorja
Če imamo dva ali tri avtorje, navedemo vse. Isto velja za več krajev ali zaloţb,
ostali elementi bibliografskega opisa pa so enaki kot pri monografiji z enim
avtorjem.
PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja.
Kraj izida: Založba.
Primer:
MAROLT, Janez in GOMIŠČEK, Boštjan. 2005. Management kakovosti.
Kranj: Moderna organizacija.
MONOGRAFIJE – trije avtorji
PRIIMEK, Ime, PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela:
podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Založba.
Primer:
MOŢINA, Stane, ZUPANČIČ, Vinko in POSTRUŢNIK, Natalija. 2010. Trg,
trgovina in potrošnik. 1. izd. Maribor: Zaloţba Pivec.
6
MONOGRAFIJE – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje, upoštevamo samo prvega, ali pa delo
obravnavamo kot anonimno, se pravi, da postane prvi element navedbe naslov.
PRIIMEK, Ime, idr. Leto. Naslov dela: podnaslov. Kraj izida: Založba.
ALI
NASLOV dela: podnaslov. Kraj izida: Založba.
Primera:
MOŢINA, Stane, idr. 2004. Poslovno komuniciranje: evropske razseţnosti. 2.
dopolnjena izd. Maribor: Obzorja, zaloţništvo in izobraţevanje.
ALI
POSLOVNO komuniciranje: evropske razseţnosti. 2004. 2. dopolnjena izd.
Maribor: Obzorja, zaloţništvo in izobraţevanje.
VEČ DEL ISTEGA AVTORJA, IZDANIH V ISTEM LETU
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici
izida.
(Priimek, leto in črka, stran)
Primer:
(Potočnik, 2005a, 33)
(Potočnik, 2005b, 77)
V poglavju Literatura in viri pa navedemo popolna bibliografska opisa.
POTOČNIK, Vekoslav. 2005a. Temelji trţenja: s primeri iz prakse. 2.
Dopolnjena izd., 1. natis. Ljubljana: GV zaloţba.
POTOČNIK, Vekoslav. 2005b. Komercialno poslovanje z osnovami trţenja 2.
3. natis. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Zgoraj navedena primera sta dve deli istega avtorja, zato ju navajamo.
7
ČLANEK OZIROMA PRISPEVEK V MONOGRAFIJI
Če v monografski publikaciji, ki je razdeljena na več poglavij, uporabimo samo
eno poglavje, navedemo to poglavje in publikacijo, v kateri se poglavje nahaja.
Podatek o straneh zajema strani celotnega članka oziroma prispevka.
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov monografije: podnaslov.
Izdaja. Kraj: Založba. Strani.
Primer:
TAVČAR, Mitja. 2006. Strateški menedţment znanja. V: Menedţment znanja:
znanje kot temelj razvoja: na poti k učečemu se podjetju. 1. izd. Maribor:
Zaloţba Pivec. Str. 25–53.
ČLANKI V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH
Serijske publikacije so časniki in revije. Pri člankih v serijskih publikacijah je
pomembno, da poleg avtorja, leta izida in naslova članka navedemo tudi
popolne podatke o časniku, reviji oziroma periodični publikaciji.
ČLANEK V ČASNIKU
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov časopisa. Datum, letnik,
številka, stran.
Primer:
STARIČ, Tanja. 2010. Koalicija v nov krog pogajanj. V: Delo, 17. 1. 2011, let.
53, št. 15, str. 7.
ČLANEK V REVIJI
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov časopisa ali revije. Datum,
letnik, številka strani.
Primer:
BIZJAK, Evalda. 2010. Spremenimo ţivljenjski slog. V: Poslovna asistenca za
osebno in poslovno odličnost. September 2010, let. 17, št. 9, str. 8–10.
ČLANEK V URADNEM DOKUMENTU
Zakon. Leto. V: Naslov (vir), datum, letnik, številka.
Primera:
ZAKON o začasnem zniţanju plač funkcionarjev (ZZZPF). 2009. V: Uradni list
RS, št. 20/09.
ZAKON o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). 2010. V: Uradni list RS, št.
67/10.
8
ZAKONI IN PREDPISI
Pri navajanju zakonov in predpisov navajamo kratico zakona v oklepaju.
ZAKON: podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida: založba.
Primer:
ZAKON o pravdnem postopku (ZPP): neuradno prečiščeno besedilo. 2010. 1.
natis. Ljubljana: Uradni list: GV zaloţba.
DIPLOMSKO DELO
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov: diplomsko delo. Kraj: Ustanova zagovora.
Primer:
SMOGAVC, Polona. 2010. Organiziranost turistične dejavnosti: diplomsko delo
visokošolskega študija. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
MAGISTRSKO DELO
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov: magistrsko delo. Kraj: Ustanova zagovora.
Primer:
RUS, Nada. 2010. Razvoj turizma na področju Kočevske reke: magistrsko delo.
Portoroţ: Turistica Portoroţ – Portorose.
ZBORNIKI
NASLOV ZBORNIKA: podnaslov. Urednik/i. Naslov posvetovanja. Leto.
Kraj: Izdajatelj.
SPODBUDNO učno in delovno okolje – brez stresa in izgorevanja do znanja in
razvoja : zbornik referatov. Zavrl, Sonja in dr. (ur.). Letna konferenca za
kakovost in prihodnost vzgoje in izobraţevanja. 2010. Ljubljana: Slovenski
inštitut za kakovost in meroslovje.
PRISPEVEK V ZBORNIKU
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov zbornika: podnaslov.
Kraj in datum kongresa. Kraj: Založnik. (Štetje; leto; kraj). Strani (številke
strani od prve do zadnje strani prispevka).
Primer:
GRLICA, Zdenka. 2010. Strategije trţenja izobraţevalnih storitev višjih
strokovnih šol. V: Poslovne strategije in izzivi sodobnega sveta: mednarodna
poslovna konferenca. Celje, 20. maj 2010. Celje: Poslovno-komercialna šola
Celje. (2; 2010, Celje). Str. 56–64.
9
INTERNI VIRI
NASLOV vira: podnaslov. Leto. Kraj izida: Izdajatelj.
Primeri:
LETNO poročilo Banke Celje, d. d. za leto 2009: interno gradivo. 2010. Celje:
Banka Celje, d. d.
MERILA in postopki za odobravanje naloţb v NLB, d. d.: interno gradivo.
2009. Ljubljana: NLB.
PRIROČNIK o poslovanju z vinjetami: interno gradivo. 2008. Ljubljana:
Dars, d. o. o.
VIRI NA SPLETU
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov [elektronski vir]. [Pridobljeno: datum].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uspeh.com.
Primer:
BUKOVŠEK, Tanja. 2010. Analiza nabavnega procesa v podjetju Gastro PET,
d. o. o.: diplomsko delo [elektronski vir]. [Pridobljeno: 17. 10. 2010]. Dostopno
na spletnem naslovu http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=14774.
VIRI NA SPLETU BREZ PODATKA O AVTORJU
NASLOV [elektronski vir]. Leto. [Pridobljeno: dan, mesec, leto]. Dostopno
na spletnem naslovu.
Primer:
REGISTER GZS [online]. 2010. [Pridobljeno: 17. 10. 2010]. Dostopno na
spletnem naslovu: http://www.gzs.si/register.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov -> Magistrska naloga Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.