 |
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934
|
 Objavljeno: 10 Mar 2011 07:03 Naslov sporočila: Tehnična navodila filozofska fakulteta andragogika pedagogik |
 |
|
Struktura diplomskega dela:
• naslov diplomske naloge, povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku; PRIMER
• kazalo vsebine (v primeru empiričnih nalog tudi kazalo preglednic, kazalo slik, kazalo grafikonov, kazalo prilog);
• uvod: opredelitev izbrane teme;
• jasno opredeljen problem in izhodiščne teze;
• pojmovno-teoretična izhodišča;
• v primeru, da je diplomsko delo teoretično, sledi obravnava opisanega problema z uporabo ustrezne metodologije teoretičnega raziskovanja in uporabo ustreznih virov in literature;
• v primeru, da je diplomsko delo empirično, praviloma sledi širša teoretična osvetlitev problema empiričnega dela, temu pa sledi empiričen del naloge z jasno opredelitvijo problema empirične raziskave, delovnih hipotez, opisom metodologije, predstavitvijo ter interpretacijo rezultatov;
• sklepni del s povzetkom ugotovitev teoretičnega in/ali empiričnega dela
• abecedni seznam literature;
• morebitne priloge;
Sestavni deli diplomske naloge so razvrščeni po naslednjem zaporedju: naslovna stran, povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku, uvod, glavno besedilo, sklep, seznam literature in morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne tabele), izjava o avtorstvu. Besedilo mora biti zaporedno oštevilčeno od prve do zadnje strani. Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja in podpoglavja. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, ampak so naslovljene – in če jih je več – označene z velikimi črkami (npr. : Priloga A: Vprašalnik o študijskih motivih).
Grafi, tabele in slike
Grafi, tabele in slike (sheme, itd.) morajo biti označene in oštevilčene. Naslov se nahaja pod posameznim grafom ali tabelo. Grafi, tabele in slike morajo biti praviloma postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. glej tabelo 1). Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir (npr. Vir: Statistični letopis Slovenije 1991 (1992). Letnik XXX. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za statistiko).
Sklici v besedilu
Eno delo, en avtor:
• Sagadin predstavlja vrste pedagoških raziskav (Sagadin 1991, str. xxx).
• V delu »Razprave iz pedagoške metodologije« je Sagadin predstavil vrste pedagoških raziskav (Sagadin 1991, str. xxx).
Eno delo, več avtorjev:
• Če ima delo dva avtorja, vsakič navedemo oba priimka.
o (Štefanc in Mažgon 2010, str. xxx).
• Če ima delo več kot dva avtorja, pri navajanju vira navedemo zgolj priimek prvega avtorja, ki mu sledi idr.
o (Kovač Šebart idr. 2005, str. xxx).
Dve deli ali več znotraj istega oklepaja:
• Dve deli ali več istega avtorja navajamo po letu izida (starejše prej). Priimek navedemo enkrat, vmes so vejice.
o (Sagadin 1991, 2009).
• Avtorje navajamo po abecednem vrstnem redu. Med avtorji je podpičje.
o (Sagadin 1991, 2009; Vidmar 2009a, 2009b).
• Kadar pri dveh različnih delih istega avtorja navajamo strani, avtorja drugič ponovno navedemo. Med obema navedbama je podpičje.
o (Sagadin 1991, str. xxx; Sagadin 2009, str. xxx–xxx).
• Avtorja, na katerega se sklic neposredno nanaša, navedemo na začetku, ostali sledijo po abecednem redu.
o (Mažgon 2007, str. xxx; prim. tudi Kožuh 2003, str. xxx; Sagadin 1991).
V prvem sklicu na določenega avtorja oziroma delo v besedilu navedemo polni sklic (Sagadin 1991, str. 120), v nadaljnjih zaporednih primerih uporabimo namesto avtorja in letnice prav tam in navedbo strani, če gre za drugo stran (prav tam, str. 45) oziroma zgolj prav tam, če gre za sklicevanje na isti vir na isti strani (prav tam).
• »Če citat obsega poved ali več, stoji sklic za piko.« (Prav tam, str. 45) Sklicu sledi naslednja poved.
• Če gre za krajši citat, »ki obsega besedno zvezo ali stavek«, stoji sklic pred piko (prav tam, str. 46).
• Za navajanje strani se uporablja stični pomišljaj (str. 45–54), enako za leta (1939–1945) in ne vezaj.
• Za omembo naslova knjige, članka ali poglavja v knjigi v besedilu uporabimo dvojni narekovaj: Sagadinovo delo »Razprave iz pedagoške metodologije«, v katerem piše o … (Sagadin 1991).
• Za vsak navedek znotraj citata, ki ni od citiranega avtorja (npr. kakršne koli vsebinske ali tehnične opombe oziroma dodatki avtorja besedila), uporabimo oglati oklepaj.
o »Pri akcijskem raziskovanju, ki združuje raziskovanje in inoviranje prakse v enoten proces, pa gre lahko za uporabo primernih [ki ne odstopajo] modelov eksperimenta.« (Sagadin 1991, str. 87)
o »Pri akcijskem raziskovanju, ki združuje raziskovanje in inoviranje prakse v enoten proces [poudarila J. M.], pa gre lahko za uporabo primernih modelov eksperimenta.« (Sagadin 1991, str. 87)
• Za opuščanje delov znotraj povedi ali med povedmi uporabimo tri pike v oglatem oklepaju […].
o Sagadin pravi, da »pri učiteljih, ki sodelujejo pri preliminarnem preizkusu, Bloom posebej omenja, […] da lahko učitelji pišejo dnevnike.« (Sagadin 1991, str. 139)
• Enojni narekovaj uporabljamo znotraj citata (tj. dvojnega narekovaja) in označuje tisto, kar je bilo v originalu označeno z dvojnim narekovajem.
Seznam literature
Seznam literature je urejen po abecednem zaporedju ne glede na to, ali gre za članke, samostojne publikacije ali vire iz interneta. Pri več delih istega avtorja se dela navajajo po kronološkem zaporedju od starejših k novejšim objavam. Pri anonimnih virih se upošteva prva črka v naslovu.
Literatura se navaja praviloma po naslednjih zgledih:
Periodika
Sagadin, J. (2006). Metodološki problemi meril za izbiro kandidatov za vpis v gimnazijo. Sodobna pedagogika, 57, št. 5, str. 86–97.
Schmidt, M. in Čagran, B. (2005). Razredna klima v inkluzivnem razredu. Sodobna pedagogika, 56, št. 4, str. 24–40.
Kovač Šebart, M., Krek, J. in Vogrinc, J. (2006). O vzgojni zasnovi v javnih osnovnih šolah – kaj pokažejo empirični podatki. Sodobna pedagogika, 57, št. 5, str. 22–42.
Vidmar, T. (2010, 12. 2.). Razgibanih devetdeset: visok jubilej študija pedagogike na Univerzi v Ljubljani. Šolski razgledi, 61, št. 4, str. 3.
Knjige
Sagadin, J. (1991). Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Zborniki ali zbirke besedil
Knjiga z urednikom:
Muršak, J. in Vidmar, T. (ur.). (2006). Neformalno izobraževanje odraslih – nova možnost ali zgolj nova obveznost. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Članek ali poglavje v knjigi z več uredniki:
Schmidt, V. (1970). Osnovna šola in osnovnošolska zakonodaja pred sto leti. V: V. Schmidt, V. Melik in F. Ostanek (ur.). Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, str. 9–29.
Knjiga brez avtorja ali urednika:
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Več zvezkov v obsežnem delu z uredniki:
Rüegg, W. (ur.). (1993–2010). Geschichte der Universität in Europa (zv. 1–4). München: C. H. Beck.
- V besedilu se uporablja navajanje: (Rüegg 1993–2010).
Geslo v enciklopediji:
Stearns, P. N. (2004). Comparative history of childhood. V: Encyclopedia of children and childhood: In history and society. New York: Macmillan, zv. 1, str. 226–232.
Elektronski viri
Konvencija o otrokovih pravicah.(1990). Dostopno na: http://www.varuhrs.si/index.php?id=105 (Pridobljeno 10. 12.2010).
Dela enega avtorja (ali več v istem zaporedju) z istim letom izida, razvrščamo po abecednem vrstnem redu po naslovu – takoj za letom pa dodamo malo tiskano črko: a, b, c, …:
Štefanc, D. (2008a). Ideje neoliberalizma …
Štefanc, D. (2008b). Je mogoča …
Pri delih brez datuma in dokumentih, pridobljenih z interneta, navedemo (b. l.), če ne moremo identificirati datuma.
Reference in opombe
Pod črto se (v pomanjšanem tisku) navajajo le opombe. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba pod črto, se označuje s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila. Če se opomba nanaša le na besedo ali besedno zvezo v stavku, vstavimo številko opombe takoj ob njej. Če pa se opomba nanaša na celoten zapisani stavek, postavimo številko opombe za ločilom na koncu stavka. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
