| 
			 
				|  | Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
 
 |  
 
 
 
 
	
		| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |  
		| Avtor | Sporočilo |   
		| mojstudij Administrator foruma
 
 
 Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
 Prispevkov: 934
 
 
 | 
			
				|  Objavljeno: 21 Avg 2010 11:34    Naslov sporočila: Diplomska naloga Nekaj dodatni navodil za študente računalni |   |   
				| 
 |  
				| Diplomska naloga Nekaj dodatni navodil za študente računalništva in informatike
 Blaž Zupan
 Laboratorij za umetno inteligenco • UL FRI • januar 2010
 Študentje imajo pri izbiri teme diplomske naloge, z njo povezanim raziskovalnim delom in pri
 pisanju poročila o njem tipično veliko vprašanj. Odgovore na del teh najdejo na fakultetnih
 spletnih straneh1, vse ostale pa poiščejo pri mentorju. Ker so ta vprašanja mnogokrat
 podobna, odgovori na njih pa mnogokrat preprosti, sem se odločil, da jih v namene pomoči
 študentom pri izdelavi diplomske naloge zapišem.
 AKTIVNOSTI V ZVEZI Z DIPLOMSKO NALOGO
 1. Poiščite si mentorja in se z njim pogovorite o možnih temah. Teme, ki so na voljo pri
 posameznih mentorjih, so tipično povezane z njegovim raziskovalnim delom. O
 raziskovalnem področju učitelja se lahko pozanimate na njegovih spletnih straneh, tam
 pogledate, na katerih projektih dela, s katerih področij objavlja članke in kje sicer je
 raziskovalno aktiven. Tema, ki je povezana s kakšnim raziskovalnim projektom je lahko še
 posebej zanimiva, saj boste pri izdelavi take naloge lahko spoznali druge člane
 projektnega tima, morda z njimi sodelovali, spoznali ostale partnerju pri projektu (iz
 gospodarstva, tujine, ...) ter z delom na vaši temi prispevali k delu projektu skupine.
 2. Izberite temo, ki vam je všeč in vas zanima. V sodelovanju z mentorjem dobro določita
 cilje izdelave naloge in izdelajta spisek stvari, ki jih je potrebno v okviru naloge izdelati.
 Nato se lotite izdelava diplomske nalogi. Cilji in tema se lahko tekom vašega dela nekoliko
 spremeni, zato je s prijavo teme naloge (to sicer spiše in v eStudent vloži mentor) vredno
 malo počakati. Ko boste po nekaj tedni ugotovili, da je tema, na kateri delate res prava, je
 čas, da vaše delo tudi formalno prijavi z dvigom teme diplomske naloge.
 3. Z vaše strani je za dvig teme diplomske naloge potrebno le, da se oglasite v študentski
 pisarni in sporočite, da bi želeli dvigniti temo za diplomsko nalogo pri izbranem
 mentorju. Po dvigu dobi vaš mentor obvestilo, da mora pripraviti naslov in kratek opis
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 1
 1 Ob pisanju tega besedila so navodila bila na spletni strani http://www.fri.uni-lj.si/si/
 izobrazevanje/obvestila/dodiplomski_studij/diplomska_naloga.
 teme diplomske naloge. Sam to tipično storim s študentom (skupaj izbereva naslov in
 določiva, kaj se od naloge pričakuje), s samo oddajo teme pa počakam do trenutka, ko je
 študent že opravil večino raziskovalnega dela in se pripravlja k pisanju naloge.
 4. Od dneva dviga teme v študentski pisarno je čas za izdelavo naloge tri mesece. Nalogo
 lahko zagovarjate tudi prej, na primer celo nekaj dni po dvigu teme, v kolikor ste na nalogi
 že delali prej, se z njo ukvarjali med rednim študijem, ali pa z dvigom teme čakali na
 opravljanje zadnjega izpita. Za predčasni zagovor je potrebno v študentsko pisarno oddati
 vloga o predčasnem zagovoru. Obrazec za to vlogo je dostopen na spletnih straneh FRI, o
 samem postopku pa se lahko dodatno pozanimate v študentski pisarni.
 5. Ko ste v sodelovanju z mentorjem pripravili končni izvod diplomske naloge, je čas za
 njeno vezavo. Končni izvod vsebuje stran z izstavljeno temo, ki jo popišeta mentor in
 dekan. Ta list z originali podpisov dobite v študentski pisarni in je tam na voljo tipično tri
 dni po tem, ko je mentor opis teme oddal v eStudent. Zvežite vsaj tri kopije, t.j. kopijo za
 mentorja, kopijo za v knjižnico (to kopijo boste pred zagovorom oddali v študentski
 pisarni) in kopijo za vas. V kolikor pri diplomi sodeloje tudi somentor pripravi še en
 dodatni izvod vezane kopije.
 6. Vezani izvod diplome oddajte mentorju vsaj nekaj dni pred zagovorom, če se zelo mudi pa
 vsaj en dan pred zagovorom.
 7. O ostalih vprašanjih glede dviga teme in zagovora diplomskih nalog se pozanimajte v
 študenski pisarni. Na mentorja pa se predvsem obračajte glede vsebinskih stvari.
 SESTAVA DIPLOMSKEGA DELA
 Podrobna navodila o sestavi in obliki diplomskega dela najdete na spletnih straneh FRI.
 Dostopna je tudi predloga dokumenta v LaTeXu. Spodaj naštevam nekaj dodatnih navodil in
 pojasnil.
 1. Diplomo pišite v prvi osebi množine (“razvili smo ...”, “izdelali smo”).
 2. Povzetek naj bo enoodstavčen. Sestavlja naj ga približno 100 besed, vsekakor pa naj ne bo
 daljši od 150 besed. V povzetku povzamite, kaj je bil cilj vaše diplomske naloge in kako ste
 do njega prišli (kaj ste načrtali, razvili, izdelali, ...).
 3. Poglavja številčite od poglavja Uvod do poglavja Sklepne ugotovitve (to je, del
 “Literatura” ni poglavje in se ne števičli kot poglavje).
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 2
 4. Pričnite z uvodnim poglavjem “Uvod”, kjer opišete problem, ki ga v delu rešujete, podate
 motivacijo za vaše delo (zakaj je rešitev tega problema sploh potrebna), ter na kratko (v
 enem odstavku) opišete, kako ste v delu ta problem rešili.
 5. Uvodnemu poglavju tipično sledi poglavje o metodah in orodjih, ki ste jih pri delu
 uporabili (opis metod, razlaga delovanja, opis orodij, primeri tipične uporabe, ipd.).
 6. V tretjem poglavju lahko nato opišete vaše delo in prispevke (npr. podrobno opišete
 metodo ali sistem, ki ste ga razvili, in podate podrobnosti o tem, kako ste vaše ideje
 implementirali v razviti programski opremi oz. programski rešitvi.
 7. V primeru, da ste v diplomskem delu npr. razvili informacijski sistem ali njegov del, ali pa
 da ste razvili programski sistem ali pa njegovo komponento, lahko v četrtem poglavju
 podate primere uporabe tega sistema oz. programa. Če ima sistem grafični uporabniški
 vmesnik, v tem poglavju na slika prikažite zaslonske posnetke ob tipični uporabi. Če pa je
 diplomsko delo bilo usmerjeno razvoju nove računske ali informatične metode, je to
 poglavje lahko namenjeno njenemu eksperimentalnemu ovrednotenju in diskusiji
 eksperimentalnih rezultatov.
 8. Delo zaključite s poglavjem “Sklepne ugotovitve”, kjer lahko npr. v enem ali dveh
 odstavkih opišete, kaj je bilo v diplomski nalogi narejenega in kaj so bili njeni glavni
 prispevki, potem pa v nekaj (enem do treh) naslednjih odstavkih spregovorite o tem, zakaj
 so ti prispevki lahko pomembni, kakšna je njihova potencialna uporaba (če se razvito delo
 že uporablja, to nujno omenite), ter kaj bi bilo možno v zvezi z zastavljenimi cilji v diplomi
 še storiti oz. izboljšati.
 9. Zaključku sledi navedba literature (“Literatura”). Zelo pomembno je, da literaturo
 navedete pravilno (avtor, naslov dela ter kje in kdaj je bilo delo objavljeno). Navedite le
 vire, na katere se v članu sklicujete. Literaturo nevedite v abecednem vrstnem redu
 (priimek prvega avtorja). Spodaj je nekaj primerov pravilno navedene literature (za
 knjigo, poglavje v knjigi, clanek v reviji, clanek na konferenci, ter diplomsko delo):
 [1] T. Curk, "Razvrščanje profilov izražanja genov z metodami strojnega učenja", Diplomsko delo, Fakulteta za
 računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002.
 [2] B. Zupan, M. Bohanec, J. Demsar, and I. Bratko, "Feature transformation by function decomposition," v Feature
 extraction, construction and selection: a data mining perspective, H. Liu and H. Motoda (ured.). Boston: Kluwer, 1998, str.
 325-340.
 [3] B. Zupan, J. Demsar, I. Bratko, P. Juvan, J. A. Halter, A. Kuspa, and G. Shaulsky, "GenePath: a system for automated
 construction of genetic networks from mutant data," Bioinformatics, vol. 19, pp. 383-389, 2003.
 [4] B. Zupan, A. Porenta, G. Vidmar, N. Aoki, I. Bratko, and J. R. Beck, "Decisions at hand: a decision support system on
 handhelds," V zborniku Medinfo, vol. 10, str. 566-70, 2001.
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 3
 [4] I. H. Witten and E. Frank, Data mining: practical machine learning tools and techniques with Java implementations. San
 Francisco, Calif: Morgan Kaufmann, 1999.
 10. Kakršnekoli priloge slediju navedbi literature. Priloge se označujejo s črkami abecede in
 z naslovom priloge (npr. “Priloga A. Odločitveni model”, “Priloga B. Izmerjene in
 ocenjene variante”). Priloge se tipično uporabljajo za opise v nalogi razvitih delov, ki bi z
 vključitvijo v glavni vsebinski del ta nepotrebno razvlekle (npr. 10 tabel z
 eksperimentalnimi rezultati -- namesto te je bolje v glavnem besedilu imeti eno samo
 zbirno tabelo, tabele z detaljnimi rezultati pa v prilogi). V prilogo tako na primer sodiji
 izpise razvite kode ali zanimivejših delov slednje, podrobni izpisi eksperimentalnih
 rezultatov, podrobni opisi v nalogi razvitih odločitvenih modelov (kriteriji, zaloga
 vrednosti, funkcije koristnosti), kakršnokoli dodatno slikovno gradivo (če je slik preveč
 za vključitev v glavni vsebinski del).
 11. V delo ne vključujte seznam slik in tabel (vaše delo bo dovolj kratko in sta ta seznama
 nepotrebna).
 OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE IN NEKAJ DRUGIH,
 MANJŠIH NASVETOV
 1. Presledek med vrsticami naj bo vsaj 1,3 kraten, torej dovoljšen, da lahko kritičen bralec
 (tudi mentor) med vrsticami vpiše svoje pripombe.
 2. Vse slike naj bodo opremljene s kratkim opisom pod sliko, npr. “Slika 5. Arhitektura
 sistema.”. Opis naj bo razumljiv, tipično sestavljen iz enega do treh stavkov.
 3. Vse slike morajo biti navedene v besedilu diplome. Npr. “Na sliki 5 je prikazana ...”, ali pa
 “Sistem je zasnovan na tehnologiji odjemalec-strežnik (slika 5).”.
 4. Podobno velja za tabele. Tudi te naj bodo oštevilčene. Razlika s slikami je ta, da se opis
 nahaja nad tabelo. Tudi vse tabele, ki jih vključite v vaše delo, naj bodo v besedilu
 navedene. Na primer, “Eksperimentalno ocenjeno klasifikacijsko točnost podaja tabela
 3.”
 5. Za slike in tabele uporabite sredinsko poravnavo. Sredinsko poravnajte tudi njihove
 opise, če so ti enovrstični, sicer pa opise poravnajte levo oz. obojestransko.
 6. Matematične enačbe, ki jih boste v delu vključili, naj bodo označene z zaporedno številko,
 ki naj se nahaja v isti vrstici kot sredinsko poravnana enačba ob desnem robu besedila.
 Zaporedna številka naj bo obdana z oklepaji, npr. “(5)”. Enačbe lahko v delu navajate,
 npr. “Zgornjo enačbo smo izpeljali iz enačbe (2) ...”.
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 4
 7. Slike naj bodo dovolj velike, če te vključujejo besedilo pa naj bo to jasno berljivo in torej
 dovolj veliko. Slednje še posebej velja za diagrame.
 8. Če boste v nalogi uporabili zaslonske posnetke (snapshots), je na Microsoft Windows do
 teh najenostavnejše priti preko tipke "Print Screen" (PrtSc) oz. s kombinacijo te tipke in
 tipke Alt ali pa Ctrl (okno ali celotni zaslon). Če potrebujete dodatni izrez, lahko za to
 uporabite program IrfanView, ki je dostopen brezplačno. Na Mac OS X pa za zaslonske
 slike uporabite kombinacijo tipk Cmd-Shift-4. Barvne slike shranjujte v datotekah v
 formatu z brezizgubno kompresijo PNG (ne uporabljajte BMP ali TIFF formatov).
 9. Diploma naj vsebuje vsaj tri citirana dela, ki so članki v strokovnih revijah ali knjigah.
 Izogibajte se citiranja kakšnih najosnovnejših (enoinpol stranskih) člankov domačih
 revijah. Članke lahko najdete med mnogimi revijami v knjižnici, še bolje pa je, da se o njih
 pogovorite z mentorjem v času zasnove vaše diplomske naloge.
 10. Naslovi spletnih strani ne sodijo med Literaturo, raje jih v oklepaju navedite v besedilu.
 Npr. “V diplomski nalogi smo razvili novo komponento v programskem sistemu Orange
 (www.ailab.si/orange), v kateri smo ...”.
 11. Vsak delo, navedeno v literaturi, mora biti vsaj enkrat citirano v besedilu naloge. Npr. “Z
 metodo podpornih vektorjev [2,3] smo izdelali napovedni model in ga uporabili v sistemu
 vodenja v predhodnem delu izdelanega dinamičnega sistema [3].” (Pri teh primerih smo
 seveda predpostavili, da bodo dela, navedena v Literaturi, označena z rednimi številkami
 tako, kot je to opisano v navodilih, ki jih prejmete v študentski pisarni.)
 12. Izogibajte se opombam pod črto (angl. foot-notes).
 13. Poglavja označite s številkami. Uvod je prvo poglavje (“1 Uvod”). Za označbami poglavij ni
 “.” (nepravilno je “1. Uvod”, ali pa “2.1. Opis arhitekture sistema”, pravilno pa “2.1 Opis
 arhitekture”). Poglavja gnezdite največ do tretjega nivoja (npr. 2.1.3), še bolje pa bo, če
 ima diplomska samo poglavja in podpoglavja.
 14. Preverite, če so kje v besedilu dvojni presledki, in te nadomestite z enojnimi. Dvojni
 presledki povzročajo poslabšanje ureditve besedila, če pa presledke uporabljate za
 zamikanje, je to narobe in morate tam uporabiti tabulatorje. Če pišete v programih za
 urejanje besedil (Word, Writer, Pages, ali podobni), nujno uporabljajte odstavčne stile.
 15. Nalogo natisnite dvostransko (gozdovi, prostor v knjižnici in na policah mentorja).
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 5
 WORD ALI LaTeX?
 Izbira je seveda vaša. Če je le možno LaTeX, lahko pa seveda tudi program za oblikovanje
 besedil, a tam morate uporabljati stile. Diplomsko delo bo najbrž najbolj kompleksen
 dokument, ki ste ga do tedaj spisali. LaTeXova izrazita prednost je ta, da boste diplomo
 oblikovali stilsko pravilno, da ne boste imeli preglavic, kam uvrščati tabele in slike, da bo
 številčenje vedno pravo, da bodo literatura pravilno navedena (bibtex) in citirana, da bo
 diploma oblikovno dovršena. Enačbe v LaTeXu vedno zgledajo odlično. V urejevalnikih, kot
 so Word, boste morda hitreje pričeli s pisanje, a lahko imeli kasneje dosti več problemov.
 USTNA PREDSTAVITEV NALOGE
 Splošna navodila
 1. Predstavitev pripravite v PowerPointu ali podobnem programu.
 2. Tekom predstavitve morajo komisija in poslušalci dobiti jasen odgovor na to, kaj je bil
 problem, ki ste ga reševali v diplomski nalogi, kako ste ga rešili in kaj so bili pri tem vaši
 (originalni) prispevki.
 3. Upoštevajte, da predstavitev traja 10 minut. Prekratka predstavitev bi komisiji dajala vtis,
 da nimate kaj povedati. Predolge predstavitve pa zaustavi predsednik komisije, ko mine 10
 minut; tudi tu kandidat ne pusti najboljšega vtisa. Najbolje “tempirane” predstavitve so te,
 ki trajajo prav 10 minut. Da dobite občutek o časovni primernosti vaše predstavitve in
 materiala, ki ste ga pripravili, imejte vajo pred kolegi, prijatelji, družino, starši, sami!
 4. 10 minut seveda ne pomeni, da se morate izogniti prav vsem tehničnim delaljem. Vsaj dve
 ali tri prosojnice namenite opisu, kaj in kako ste dejansko naredili (npr. predstavite
 arhitekturo vašega sistema, ali pa shematsko predstavite vaš informacijski sistem, povejte,
 kakšne tehnologije ste uporabili, in predstavite kakšen posebno zanimiv problem ter kako
 ste ga rešili). Če je vaš prispevek program, omenite koliko vrstic kode ste napisali. Če ste
 razvili kakšno novo metodo, jo predstavite s psevdokodo. Če je šlo za izdelavo kakšnih
 zanimivih dinamičnih strani, predstavitve tipični primer skriptnega dela, ki ste ga pri tem
 implementirali.
 5. Pred vašim zagovorom ogledate zagovor kakšnega od vaših kolegov. Zagovor diplom na
 FRI je mnogo, urnik zagovorov je objavljen na spletnih straneh FRI. Na zagovoru si
 oglejte tudi prostor, kjer je predstavitev, in opremo, ki je za to na voljo. Po ogledu takih
 predstavitev premislite (si zapišite), katere so bile dobre točke predstavitve vašega kolega,
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 6
 in razmislite, kaj bi vi lahko storili še bolje. Ne bo škodilo, če boste pred vašim
 prisostvovali večim zagovorom vaših kolegov.
 6. Predstavitev imejte pripravljeno vsaj tri dni pred dejanskim dnevom zagovora, ne čakajte
 na zadnji dan. Predstavitev obvezno pošljite v pregled mentorju.
 7. Uro pred zagovorom pojdite v prostor, kjer boste imeli zagovor, povežite vaš (ali
 laboratorijski) prenostni računalnik na projektor, ter preglejte, če vse deluje pravilno.
 8. Pri izdelavi prosojnic upoštevajte, da je sta ločljivost (resolucija) in kontrast na vašem
 prenosnem računalniku veliko večja kot na projektorju v diplomski sobi. To upoštevajte
 predvsem pri slikah, označbah na slikah, pri velikosti izbrane pisave (vsaj 14 pt).
 9. Ni pomembno, da v predstavitvi predstavite prav vsak detalj, ki se vam morda zdi
 pomemben in ste zanj porabili kar nekaj èasa. Zavedajte se, da na temo, ki jo opisujete,
 poslušalci gledajo drugače kot vi, ki ste vsaj tri mesece živeli z vašo diplomsko nalogo.
 Dosti bolj važno je jasno in pregledno podati tematiko, kot pa popolno opisati prav vse, s
 čimer ste se pri diplomski ukvarjali in srečevali. Kot test primernosti vaše predstavitve
 lahko to predstavite vašim kolegom, in jih po predstavitvi (ki naj bo točno taka, kot ste jo
 namenili komisiji) vprašajte, če jim je bila ta razumljiva in kaj bi se dalo izboljšati.
 10. Med predstavitvijo se o temi poroča v množini ("smo naredili", "smo razvili", ...).
 11. Predstavitev (prosojnice) naj vsebujejo malo besedila, uporabljajo naj pisavo velikosti vsa
 14 pt. Izogibajte se dolgim stavkom in dolgočasnemu naštevanju. Namesto besedila ta
 medij raje uporabite za predstavitev grafičnega gradiva (slike, grafi, diagrami, snapshoti,
 fotografije, ipd.). Izogibajte se celim stavkom oziroma vezanemu besedilo.
 12. PowerPoint predstavitev ni namenjena branju. Med predstavijo bodite obrnjeni k publiki,
 saj je ona tista, kateri razlagate. Bodite sproščeni.
 13. Predstavitev ne berite! Branje bi namreč komisijo dajalo vtis, da vsebine, o kateri
 poročate, ne poznate najbolje ali pa se za nastop niste pripravili. Ker ste tri mesece prav vi
 delali na diplomski nalogi, ste med predstavitvijo prav vi tisti, ki o njej največ ve in zato
 lahko o njej poročate suvereno in brez zadržkov.
 Okvirna vsebine predstavitve
 1. Prva stran: naslov naloge, vaše ime, mentor (naziv in ime).
 2. Druga stran naj opiše problem, ki ste ga reševali v diplomski nalogi.
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 7
 3. Tretja naj poda idejno rešitev problema, oziroma poda cilje, ki ste si jih zastavili pred
 nalogo (kaj narediti).
 4. Sledijo strani, kjer opišete, kaj ste v diplomski nalogi naredili. V 10 minutah ni dovolj časa
 za vse detalje, zato raje opišite zgradbo vaše rešitve ter se nato poglobite v enega ali dva
 zanimivejša detalja.
 5. Zadnja stran naj bo zaključek, ki v enem stavku povzame, kaj ste naredili, nato pa poda
 lahko kakšno originalno spoznanje, do katerega ste prišli med nalogo, ter našteje odprte
 probleme ali pa smernic za prihodnji razvoj na tem podroèju.
 Predstavitev, na kratko
 1. Bodite jasni, izogibajte se nepotrebnim detaljem.
 2. Držite se časovnega okvira (10 minut).
 3. Bodite dobro pripravljeni.
 4. Med predstavitvijo glejte v publiko in komisijo.
 5. Vsaj pol ure pred predstavitvijo preverite delovanje opreme.
 Blaž Zupan • e-mail: blaz.zupan@fri.uni-lj.si • Laboratorij za umetno inteligenco
 8
 |  |   
		| Nazaj na vrh |  |   
		|  |   
		|  |  
   
	| 
 
 | Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 |  |