Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

12. člen
Če želi študent diplomirati na dveh ali več študijskih programih, mora izdelati diplomsko delo za
vsak program posebej. Če želi izdelati eno diplomsko delo, mora prijaviti delo, ki bo hkrati zadostilo
zahtevam vseh programov tako po obsegu kot po vsebini. Prijave teh del obravnavajo predstojniki
ustreznih kateder. Prijave del starih programov obravnava prodekan in po potrebi imenuje več
(so)mentorjev.
III. MENTORSTVO DIPLOMSKEGA DELA
13. člen
Mentorji diplomskih del morajo biti iz vrst habilitiranih učiteljev in predavateljev na Fakulteti za
družbene vede, somentorji pa so lahko tudi ostali sodelavci, ki imajo vsaj magisterij.
14. člen
Predlagani mentor ne sme zavrniti svetovanja, razen če ima za zavrnitev upravičen razlog. V enem
študijskem letu lahko mentor za diplomsko delo sprejme največ 15 študentov.
O pritožbi študenta zoper zavrnitev mentorstva in somentorstva ter morebitnih izjemah odloča
prodekan.
Število že prijavljenih diplomskih del je mentor dolžan preveriti v spletnem referatu ali v Službi za
dodiplomski študij. Če mentor kljub izpolnjenemu obsegu 15 študentov sprejme še dodatno prijavo
diplomskega dela oz. mentorstvo dodatnemu študentu, Služba za dodiplomski študij takega
študenta zavrne. Na zavrnitev take vloge pritožba ni mogoča.
15. člen
Pri izdelavi diplomskega dela je dolžnost mentorja oz. somentorja dajati študentu ustrezno
strokovno pomoč.
16. člen
Če pride med pisanjem diplomskega dela do nesoglasja med mentorjem in študentom, tako da
sodelovanje ni več mogoče, imata tako mentor kot študent pravico do prekinitve sodelovanja.
Študent lahko uveljavi pravico iz tega člena le enkrat in v skladu z 10. členom vloži novo prijavo
diplomskega dela. Služba za dodiplomski študij obvesti mentorja o odstopu študenta od izbranega
diplomskega dela. Mentor mora svoj odstop pisno utemeljiti in posredovati Službi za dodiplomski
študij. Sklep o odstopu mentorja sprejme prodekan, Služba za dodiplomski študij pa pisno obvesti
študenta.
17. člen
Ko študent predloži mentorju oz. somentorju besedilo diplomskega dela, ga mora mentor oz.
somentor pregledati in študentu vrniti z navodili za dopolnitev in popravki praviloma v 15 dneh oz.
najkasneje v enem mesecu od predložitve.
Mentor in morebitni somentor sta dolžna največ trikrat pregledati diplomsko delo. Če popravki
diplomskega dela ne ustrezajo zahtevam, lahko mentor oz. somentor nadaljnje sodelovanje zavrne.
IV. OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA
18. člen
Na naslovni strani diplomskega dela mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano
UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Na sredini strani naj bosta
ime in priimek študenta, pod njima naslov diplomskega dela, pod naslovom pa napis: Diplomsko
delo. Spodaj, na sredini strani, naj bosta navedena kraj in leto (npr.: Ljubljana, 2008). Prva

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

notranja stran dela je enaka naslovnici, le da je pod imenom študenta s sredinsko poravnavo
napisano ime mentorja in morebitnega somentorja, in to s celotnim pedagoškim in znanstvenim ali
raziskovalnim in znanstvenim nazivom, ki sodi pred ime. Notranja naslovnica mora biti izpisana s
črnimi črkami na belem papirju, na katerem ne sme biti slik, logotipov, fotografij ipd.
19. člen
Diplomsko delo mora biti dvostransko natisnjeno na formatu A4 in vezano v mehki vezavi. Spiralna
vezava ni dovoljena.
20. člen
Naslovnici in prvi notranji strani diplomskega delu sledijo po spodnjem vrstnem redu:
 zahvala, ki ni nujna sestavina in jo študent doda le, če želi,
 obrazec Izjava o avtorstvu diplomskega dela (obrazec je objavljen na domači spletni strani
– [obrazec]),
 na eni strani z enojnim razmikom med vrsticami natisnjen naslov, povzetek (150–200
besed) in ključne besede (3–5) v slovenskem in angleškem jeziku,
 kazalo,
 uvod,
 glavno besedilo,
 sklep,
 seznam literature in
 morebitne priloge.
V diplomskem delu se ne uporablja forme glava in noga.
21. člen
Če s študijskim programom ni drugače določeno, mora diplomsko delo vsebovati:
 opredelitev izbrane teme;
 jasno opredeljen cilj dela in delovne hipoteze, teze ali raziskovalna vprašanja;
 pojmovno-teoretična izhodišča;
 preverjanje zastavljenih izhodišč ali hipotez;
 sklepe teoretične in/ali empirične narave;
 seznam uporabljene literature.
Uporabljena literatura mora biti pravilno bibliografsko navedena, in sicer v skladu z Navodili, ki na
Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil.
22. člen
Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko kandidat napiše diplomsko delo v
angleškem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog (npr. tuji mentor oz. somentor, tuji študent).
Študent mora prošnjo za izdelavo diplomskega dela v angleškem jeziku oddati Službi za
dodiplomski študij, o prošnji odloča prodekan.
Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem
jeziku v obsegu 10 % celotnega dela brez kazala in prilog. Povzetek mora biti vezan skupaj z
besedilom diplomskega dela.
Naslov na platnici in notranji strani diplomskega dela je pri diplomah, ki so pisane v angleškem
jeziku, napisan v angleškem in slovenskem jeziku.
V. ODDAJA DIPLOMSKEGA DELA
23. člen

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Študent lahko pred oddajo Službi za dodiplomski študij prinese v tehnični pregled nevezan izvod
diplomskega dela. Služba za dodiplomski študij ugotovi, ali je delo pripravljeno in urejeno skladno s
tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in
strokovnih besedil. Tehnični pregled se opravlja osebno.
Študent mora besedilo diplomskega dela pred oddajo vnesti v programski paket Turnitin.
Študent mora diplomsko delo oddati Službi za dodiplomski študij do 15. dne v tekočem mesecu, da
bo zagovor opravljen do konca naslednjega meseca, ali do 1. septembra za zagovore v septembru.
Študent izpolni obrazec o oddaji diplomskega dela in ga predloži v potrditev mentorju. Na obrazcu
o oddaji diplomskega dela mentor potrdi, da je delo vsebinsko in oblikovno primerno, skladno s
študijskim programom, na katerega je študent vpisan, da je seznanjen z indeksom podobnosti
besedila iz programa Turnitin, hkrati pa s podpisom potrdi končni naslov diplomskega dela in
predlaga ustrezno število ocenjevalcev oz. članov komisije za obrambo diplomskega dela.
Študent odda diplomsko delo v Službi za dodiplomski študij, in sicer največ v 4 izvodih.
Poleg vezanih izvodov mora študent izvod diplome dostaviti tudi v elektronski obliki na CD-ju ali
DVD-ju v urejevalniku besedil, ki omogoča shranitev besedil v formatu .doc ali .rtf. V elektronski
obliki mora biti besedilo celotnega diplomskega dela shranjeno v eni datoteki.
Hkrati z diplomskim delom študent predloži obrazec o oddaji diplomskega dela, ki ga je že podpisal
mentor.
Služba za dodiplomski študij skladno z zahtevami, ki jih za dokončanje študija z diplomskim delom
predpiše posamezen študijski program, na predloženem obrazcu potrdi, da je študent opravil vse
predpisane obveznosti, ki so pogoj za pristop k zagovoru oz. ocenjevanju diplomskega dela, in da
je delo pripravljeno in urejeno skladno s tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene
vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil. Prodekan na predlog mentorja imenuje
komisijo za oceno oz. zagovor.
VI. ZAGOVOR IN OCENA DIPLOMSKEGA DELA
24. člen
Če sta s študijskim programom predvidena javni zagovor in ocena diplomskega dela, prodekan na
predlog mentorja najkasneje v 10 delovnih dneh po oddaji diplomskega dela imenuje komisijo za
zagovor diplomskega dela. Strokovni sodelavec v dogovoru z mentorjem in člani komisije razpiše
datum zagovora. Člani komisije morajo do potrditve datuma zagovora sporočiti svoje nestrinjanje s
primernostjo dela za zagovor. Če tega ne storijo, se šteje, da je delo primerno za zagovor. Celoten
postopek lahko traja največ 45 dni. Komisija ima poleg mentorja in morebitnega somentorja vsaj
še enega člana. Mentor in somentor sta člana komisije po funkciji. Služba za dodiplomski študij
vsakemu članu komisije izroči po en izvod diplomskega dela. Najkasneje do datuma zagovora oz.
na zagovoru mora mentor oddati vsebinsko oceno diplomskega dela na posebnem obrazcu. Člani
komisije s svojimi podpisi potrdijo, da se strinjajo s predloženo oceno.
25. člen
Če kdo od članov komisije ob branju diplomskega dela ugotovi, da ne more opravljati funkcije
ocenjevalca, lahko zaprosi za zamenjavo, pri čemer mora svojo prošnjo pisno utemeljiti. O prošnji
z utemeljitvijo odloča prodekan.
Član komisije lahko predlaga, da komisija iz vsebinskih ali jezikovnih razlogov delo zavrne, ali pa
zahteva popravke ali dopolnitve dela.
Komisija sporoči študentu svoje pripombe, ki jih mora študent pri prenovi dela upoštevati.
Najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel pripombe, mora oddati prenovljeno delo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

študent ne more zagovarjati; in z obrazcem Prijavadiplomskega dela mora prijaviti novo diplomsko
delo.
26. člen
Pred začetkom zagovora mora komisija pregledati dokumentacijo o oddaji diplomskega dela in o
študentu.
27. člen
Zagovor se začne z ugotovitvijo, da je študent opravil vse s študijskim programom predpisane
obveznosti. Ugotovitev poda predsednik komisije. Pri tem člani komisije, študent in občinstvo
stojijo. Nato mentor predstavi poročilo o diplomskem delu.
Študent ima pravico predstaviti svoje delo v 10 minutah. Pri tem lahko uporablja različne
avdiovizualne pripomočke. Med predstavitvijo se lahko odziva na pripombe članov komisije.
Nato imajo člani komisije možnost postaviti vprašanja, za njimi pa z odobritvijo predsednika tudi
navzoči pri zagovoru. Vprašanja naj bodo zastavljena tako, da lahko študent nanje odgovori v
največ 20 minutah.
Pred odgovarjanjem na zastavljena vprašanja ima študent pravico do 10-minutne priprave na
zagovor.
28. člen
Po opravljenem zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor diplomskega dela in se posvetuje
o uspešnosti zagovora ter oceni diplomskega dela, pri čemer oceno predlagajo po vrstnem redu:
mentor, član komisije oz. somentor in predsednik komisije. O oceni mora biti doseženo soglasje. Če
soglasja o oceni ni, se sestavi poseben zapisnik, v katerega se zapiše ločeno mnenje člana
komisije, ki se z oceno ni strinjal. Član komisije, ki se z oceno ne strinja, ima pravico zahtevati
razveljavitev ocene. O razveljavitvi ocene odloča dekan.
29. člen
Pri končni oceni diplomskega dela in zagovora komisija upošteva naslednja merila:
 jasnost opredelitve raziskovalnega problema in metodološkega pristopa,
 znanstveno odličnost ali uporabno vrednost,
 širino in poglobljenost teoretske zasnove naloge ter metodološko korektnost izvedbe,
 poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju,
 razčlenjevalno temeljitost,
 samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objava
v znanstveni ali strokovni literaturi) ter
 zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovno kulturo.
30. člen
Komisija oceni diplomsko delo in zagovor skupno, in sicer z eno izmed naslednjih ocen: odlično
(10), prav dobro (9), prav dobro ( Cool

, dobro (7), zadostno (6), nezadostno (5).
31. člen
Sklep o oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik o zagovoru diplomskega dela, ki ga podpišejo
vsi člani komisije. Ta sklep prebere predsednik komisije študentu in prisotnim pri zagovoru. Pri tem
vsi stojijo.
Zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila zastavljena študentu pri zagovoru.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

32. člen
Če komisija oceni zagovor kot nezadovoljiv, določi ustrezen rok ponovne obrambe, in sicer
najkasneje v 3 mesecih od zagovora. Ta rok ne šteje v rok za prekinitev študija.
VII. OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA DELA
33. člen
Če je s študijskim programom predvideno ocenjevanje diplomskega dela brez zagovora, prodekan
na predlog mentorja najkasneje v 10 delovnih dneh po oddaji diplomskega dela imenuje
ocenjevalca diplomskega dela. Mentor diplomskega dela je prvi ocenjevalec. Če ima študent tudi
somentorja, je ocena mentorja in somentorja skupna.
Ocenjevalca morata ločeni poročili, v katerih podata oceno diplomskega dela s strokovno
utemeljitvijo (v 50–150 besedah), v Službo za dodiplomski študij oddati najkasneje v 10 delovnih
dneh od imenovanja. Neupoštevanje tega določila se šteje za hujšo kršitev delovne discipline.
Končna ocena je povprečje obeh ocen, zaokroženo navzgor.
Če se oceni ocenjevalcev razlikujeta za več kot dve oceni, prodekan imenuje tretjega ocenjevalca,
in sicer v treh delovnih dneh po tem, ko ocenjevalca oddata svoji poročili. Konča ocena je
povprečje ocen treh ocenjevalcev, zaokroženo navzgor.
34. člen
Če kdo od ocenjevalcev ob branju diplomskega dela ugotovi, da ne more opravljati funkcije
ocenjevalca, lahko zaprosi za zamenjavo, pri čemer mora svojo prošnjo pisno utemeljiti. O prošnji
odloča prodekan.
Ocenjevalec lahko predlaga, da se iz vsebinskih ali jezikovnih razlogov diplomsko delo popravi ali
dopolni, lahko pa ga oceni z oceno nezadostno (5).
Če ocenjevalec zahteva popravke ali dopolnitve, svoje pripombe pisno sporoči Službi za
dodiplomski študij. Študentu se izda pisni sklep z navedbo pripomb, ki jih mora študent pri popravi
ali dopolnitvi dela upoštevati. Študent mora najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel
sklep, oddati popravljeno ali dopolnjeno delo. Prvotna ocenjevalca ponovno podata pisno oceno
prenovljenega dela.
Če en ocenjevalec diplomsko delo oceni z oceno nezadostno (5), prodekan v treh delovnih dneh po
tem, ko ocenjevalca oddata svoji poročili, imenuje tretjega ocenjevalca. Konča ocena je povprečje
ocen treh ocenjevalcev, zaokroženo navzgor. V primeru, če vsaj dva od treh ocenjevalcev ocenita
diplomsko delo z oceno nezadostno (5), prodekan sprejme sklep o zavrnitvi diplomskega dela.
Zavrnjenega diplomskega dela ni mogoče dati v ponovno oceno. Študent mora pripraviti novo
diplomsko delo in ga prijaviti z obrazcem Prijava diplomskega dela.
Če oba ocenjevalca diplomsko delo ocenita z nezadostno, sprejme sklep o zavrnitvi diplomskega
dela prodekan. Zavrnjenega diplomskega dela ni mogoče dati v ponovno oceno. Študent mora
pripraviti novo diplomsko delo in ga prijaviti z obrazcem Prijava diplomskega dela.
35. člen
Pri merilih za oblikovanje ocene se smiselno upoštevajo določila iz 29. in 30. člena tega pravilnika.
36. člen
Sklep o skupni oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik. Študent prejme potrdilo o zaključku
študija z oceno diplomskega dela.
VIII. PRITOŽBA ZOPER OCENO DIPLOMSKEGA DELA
37. člen

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Študent ima pravico do pritožbe zoper oceno diplomskega dela. Pisno pritožbo mora predložiti v 24
urah po zagovoru oz. prejetju ocene diplomskega dela. Pritožbo obravnava dekan.
IX. ARHIVIRANJE DIPLOMSKEGA DELA
38. člen
Diplomsko delo je javni dokument.
Po en tiskani izvod diplomskega dela obdržijo ocenjevalci oz. člani komisije za zagovor.
Po uspešno opravljenem zagovoru oz. pozitivni oceni Služba za dodiplomski študij en tiskani in en
elektronski izvod diplomskega dela posreduje Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja
(ODKJG). ODKJG en tiskani izvod dela arhivsko shrani, elektronska oblika pa je s soglasjem
študenta, ki je podpisano z izjavo o avtorstvu, javno dostopna v spletni zbirki Dela FDV.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Za stare programe veljajo naslednja pravila:
Teme diplomskih del sprejme komisija za dodiplomski študij po predhodni obravnavi na katedrah.
Razpis tem je praviloma objavljen vsako leto najkasneje do 31. marca. Seznam razpisanih tem
hranijo predlagatelji, Služba za dodiplomski študij in ODKJG.
Študent praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju s predvidenim mentorjem
predlaga tudi drugo temo diplomskega dela.
Študent prijavi temo na predpisanem obrazcu Prijava diplomskega dela prvi mesec absolventskega
staža oz. do 15. novembra študijskega leta, v katerem mu prične teči absolventski staž.
V prijavi mora študent na kratko utemeljiti izbiro naslova, tako da opredeli:
 cilje in pomen,
 hipoteze, teze in raziskovalna vprašanja,
 metodologijo in
 strukturo analize.
Prijavo diplomskega dela podpišeta mentor in morebitni somentor, potrdi pa jo predstojnik katedre.
Prijavljeno diplomsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent diplomsko
delo na novo prijaviti.
Diplomsko delo mora biti enostransko natisnjeno v pisavi velikosti 12 pt (razmik med vrsticami 1,5,
robovi 3 cm od levega in desnega roba, obojestranska poravnava) na formatu A4. Izvod, ki ga bo
hranila ODKJG, mora biti vezan v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava), drugi
izvodi pa so lahko mehko vezani, vendar spiralna vezava ni dovoljena.
Komisija za zagovor diplomskega dela mora biti sestavljena tako, da je vsaj en član komisije z iste
katedre kot študent, vsaj en član komisije pa z druge katedre kot mentor oz. z drugega študijskega
programa kot študent, ki zagovarja diplomsko delo.
40. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Senat Fakultete za družbene vede. Določila
tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika, ki določajo rok za prijavo diplomskega dela,
začnejo veljati od študijskega leta 2011/12 naprej, za študijsko leto 2010/11 ostane v veljavi rok

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

za prijavo do 15. januarja. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o
diplomskem delu, ki ga je sprejel Senat Fakultete za družbene vede na sejah 16. 4. 1996, 13. 4.
1999, 18. 5. 1999, 20. 3. 2001 in 12. 3. 2002.

OBLIKOVNO TEHNIČNA USTREZNOST MAGISTRSKEGA DELA
Končni naslov magistrskega dela: ………………….……..…..............…………………………...
……………………………………………………………………….………………………………...
Kandidat:……………………………………………………...………………………………………
Magistrsko delo oblikovno – tehnično:
ı USTREZA ı NE USTREZA
Magistrsko delo je napisano v ustreznem jeziku in je jezikovno neoporečno. DA NE
Obseg magistrskega dela je najmanj 5 avtorskih pol (80 strani), tisk je enostranski. DA NE
Besedilo magistrskega dela je:
• napisano na belem papirju formata A4,
• robovi teksta so pravilno nastavljeni (levi 30 mm, ostali 20 mm),
• pisava je Times New Roman, velikosti 12, poravnava obojestransko,
• razmaki med vrsticami so 1,5, med odstavki je razmik.
DA NE
Platnica vsebuje:
• uradno ime šole pisano na vrhu platnice,
• oznako dokumenta na sredini platnice,
• ime in priimek kandidata na dnu platnice,
• robovi teksta so pravilno nastavljeni (vsi 30 mm).
DA NE
Naslovna stran vsebuje:
• uradno ime šole pisano na vrhu strani,
• naslov dela v ustreznem jeziku na sredini strani in oznako dokumenta pod naslovom,
• ime mentorja v spodnjem levem kotu in ime avtorja v spodnjem desnem kotu,
• kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani,
• robovi teksta so pravilno nastavljeni (levi 30 mm, ostali 20 mm).
DA NE
Magistrsko delo ima zahvalno stran, ki je neoštevilčena. DA NE
Magistrsko delo ima povzetek v slovenskem in v angleškem jeziku, z dodano vrstico 5-10
ključnih besed v slovenskem in v angleškem jeziku.
DA NE
Magistrsko delo ima kazalo z arabskimi številkami, razvidno hierarhijo poglavij skladno s
točko 2.5.5 Navodil za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela.
DA NE
Seznami slik, grafov in tabel: DA NE
TUMd
2
• sledijo kazalu na posebni strani,
• vsebujejo številke strani, kjer se nahajajo.
Seznam uporabljenih kratic in simbolov
• sledi seznamom slik, grafov in tabel,
• seznam kratic in simbolov je urejen po abecedi.
DA NE
Slike, grafi in tabele v besedilu so:
• oštevilčene,
• naslovljene in citirane,
• naslovi so poudarjeni.
DA NE
Magistrsko delo ima:
• uvod (je označen kot prvo poglavje), jedro in zaključek
• številčenje strani se prične z uvodom
DA NE
Citiranje literature in virov je skladno s točko 2.5.11 Navodil za tehnično oblikovni izgled
magistrskega dela.
DA NE
Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov je izdelan skladno s točko 2.5.11
Navodil za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela,
DA NE
Magistrsko delo v angleškem jeziku ima razširjeni povzetek v slovenskem jeziku. DA NE
Magistrsko delo brez soglasja k objavi na internetnih straneh FP ima razširjen povzetek
v slovenskem jeziku.
DA NE
Seznam prilog:
• je označen kot posebno poglavje,
• priloge so naslovljene, oštevilčene, naveden je vir.
DA NE
Številčenje strani se s prilogo 1 začne znova. DA NE
Magistrsko delo vsebuje predpisano izjavo o avtorstvu. DA NE
Opombe so pisane pod črto, z arabskim številčenjem in velikostjo črk 10. DA NE
Pregledal: Datum:
Opombe:
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
1
NAVODILA ZA TEHNIČNO OBLIKOVNI IZGLED MAGISTRSKIH DEL
I. SPLOŠNO O MAGISTRSKEM DELU
Magistrsko delo na 2. stopnji študija podjetništva na FP se pripravi skladno s Pravilnikom o magistrskem delu in Navodili za tehnično oblikovni izgled magistrskih del.
II. TEHNIČNO OBLIKOVNA NAVODILA ZA PISANJE
S pomočjo teh navodil urejamo tehnično oblikovni izgled magistrskega dela na 2. stopnji študija FP.
2.1 Jezik magistrskega dela
Magistrsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku oziroma s soglasjem senata v angleškem jeziku. Delo mora biti jezikovno neoporečno in pregledano s strani lektorja (dostaviti je potrebno potrdilo o lektoriranju: izjavo, ki jo lektor/ica napiše prosto in kopija diplome lektorja/ice, da je slavist ali uraden račun podjetja, ki je registrirano za lektoriranje).
2.2 Obseg magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti napisano z računalnikom na belem papirju formata A4 z robovi besedila:
zgornji 20 mm
spodnji 20 mm
levi 30 mm
desni 20 mm.
Delo praviloma najmanj 5 in največ 6 avtorskih pol (1 pola = cca. 30.000 znakov) oz. 80-96 strani, kar ne vključuje prilog. Tisk besedila je enostranski, zato je štetje enako kot štetje strani. Razmaki med vrsticami so 1,5. Poravnava vrstic je obojestranska. Med odstavki so obvezni razmiki- 1 vrstica. Prosim, upoštevajte pravilo, da en stavek, ni odstavek. Med poglavji besedila ni praznih strani, poglavja si sledijo strnjeno.
2.3 Pisava magistrskega dela
Pisava je Times New Roman:
- pisava besedila je v običajnem slogu (normal), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov tabel, grafov in slik je v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov poglavij (1) je z velikimi tiskanimi črkami v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij prve ravni (1.1) je z velikimi tiskanimi črkami, črne barve in velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij druge ravni (1.1.1) je z malimi črkami v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti 12
2.4 Vezava magistrskega dela
Delo naj bo vezano v umetno usnje, platno ali drug ustrezen material. Barva platnic je modra, barva črk na platnici zlata.
2.5 Magistrsko delo vsebuje predpisane sklope
1. Platnica
2. Naslovna stran
3. Zahvala
4. Povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
2
5. Kazalo vsebine
6. Seznam slik, Seznam grafov, Seznam tabel, Seznam uporabljenih kratic in simbolov
7. Uvod (stran 1)
8. Jedro dela
9. Zaključek
10. Seznam citirane literature in virov ter spletnih virov
11. Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
12. Seznam prilog in priloge
13. Izjava o avtorstvu
14. Soglasje k objavi magistrskega dela na spletnih straneh FP
2.5.1 Platnica
Platnica mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu platnice
- oznaka dokumenta na sredini platnice
- ime in priimek kandidata na dnu platnice.
Besedilo je pisano z velikim tiskanimi črkami, velikost pisave 16, odebeljeno. Postavitev besedila na A4 formatu platnice naj ima postavljene robove na 30 mm.
Vzorec platnice je v prilogi MAG_A.
2.5.2 Naslovna stran
Naslovna stran mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu strani
- naslov dela na sredini strani
- oznaka dokumenta na sredini strani pod naslovom
- ime mentorja v spodnjem levem kotu
- ime avtorja v spodnjem desnem kotu (v isti vrstici kot mentor ter predzadnja vrstica strani)
- kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani
- velikost pisave 16, odebeljeno.
Vzorec naslovne strani je v prilogi MAG_B.
2.5.3 Zahvala
Zahvala vsebuje zahvalo mentorju, somentorjem in vsem sodelujočim, ki so prispevali pri delu raziskav, v laboratoriju, na računalniku, v delavnici, pri tehnični izdelavi dela in drugje. Dodano je lahko posvetilo. Stran je neoštevilčena. Zahvala se nahaja na dnu strani in naslov je poravnan desno.
Vzorec zahvale je v prilogi MAG_C.
2.5.4 Povzetek s ključnimi besedami
V besedilu povzetka v slovenskem in summary v angleškem jeziku, ki skupaj obsegata največ dve strani, navajamo bistvene informacije o vsebini dela, motivih za raziskavo, hipoteze in cilje. Povzetka sta vsak na svoji strani 80-100 besed. Oba povzetka zaključimo z vrstico 5-10 ključnih besed (naslov ključne besede napišemo odebeljeno) v obeh jezikih, ki jih zapišemo v novo vrstico. Stran je neoštevilčena.
Vzorec povzetka je v prilogi MAG_D.
2.5.5 Kazalo
Kazalo vsebine razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Oštevilčimo ga z arabskimi številkami, začenši z številom 1, s položajem v sredini spodaj. Oblika kazala je povezana z obliko številčenja poglavij, za katera uporabimo arabska števila in dekadni sistem. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za zadnjo številko ne

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
3
pišemo pike. Velikost pisave kazala je 12 in je obojestransko poravnano. Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
- poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE, KREPKO
- poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE, NAVADNO
- poglavja 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 male črke, krepko
- poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno
Na koncu kazala zabeležite priloge (novo številčenje strani), izjavo in soglasje (neoštevilčeno). Vzorec kazala je v prilogi MAG_E.
2.5.6 Seznami uporabljenih slik, grafov in tabel
Sezname uporabljenih slik, grafov in tabel, ki jih vsebuje glavni del naloge, oblikujete iz naslovov slik, grafov in tabel, oblikovanih v besedilu dela. Naslove slik, grafov in tabel v besedilu pišemo nad slikami, grafi in tabelami. Vse številčimo posebej in zaporedno. Naslovi slik, grafov in tabel naj bodo odebeljeni velikost 12. Pod slike, grafe in tabele pišemo vire. Viri so neodebeljeni, velikosti 10.
Vzorec seznama uporabljenih slik, grafov in tabel je v prilogi MAG_F.
Vzorec naslova slik, grafov in tabel je v prilogi MAG_G.
2.5.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov
Seznam uporabljenih kratic in simbolov, ki morajo biti enotni v celotnem delu, ne glede na označevanje v uporabljenih virih. Seznam uporabljenih kratic in simbolov sledi seznamom slik, grafov in tabel.
Vzorec seznama uporabljenih kratic in simbolov je v prilogi MAG_F.
2.5.8 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen raziskave, da bralca uvedemo v problem in cilj magistrskega dela.
2.5.9 Jedro dela
Obdelava problema in tematskih vsebin je glavni del magistrskega dela. Razdeljen je na teoretični in empirični del. Teoretični del ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte ter metode. Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in možne smeri iskanja rešitev. Za empirični del izberemo primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih podatkov.
2.5.10 Zaključek
V zaključku podamo sklepne ugotovitve, ki naj prikažejo oceno o opravljenem delu. Kot rezultat dela lahko navedemo ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet nadaljnjega dela.
2.5.11 Literatura in viri
Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov izdelamo po naslednjih pravilih:
Splošno:
- literaturo in vire navajamo v dveh ločenih seznamih in pod dveh ločenih podpoglavjih
- dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del in oštevilčena

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
4
- če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do najnovejšega
- če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v katerem citiramo,črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c)
- če delo nima avtorja, je prvi podatek naslov, ki ga pišemo s poševnim tiskom
- če je neko delo, delo več kot treh avtorjev, v tekstu upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et al.] , zadaj v bibliografiji pa pišemo vse avtorje
- urednike del, zbornikov ne upoštevamo
- podnaslovov ne navajamo, razen kadar želimo podrobneje določiti neko delo (prim. I.d)
- če je delo izdano v več krajih, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et al.]
- če kraja ni, napišemo oznako S. l. oz. sine loco (brez kraja)
- če je delo izdano pri več založbah, upoštevamo prvo in dodamo skrajšano [et al.]
- pri člankih v časopisu je s poševnim tiskom pisan naslov časopisa, letnik, številka oz. Volumen ter strani članka
- če navajamo delo, ki še ni publicirano (v tisku), navedemo vse znane podatke, namesto letnice zapišemo “v tisku”
- dela, ki niso dostopna npr. neobjavljena predavanja ali referati, ne vključujemo v seznam
- wikipedie, googla, ipd. ne navajamo kot vir
- pri Internih dokumentih ipd. ne navajamo imena institucij (Statistični urad RS, GZS, Lino d.o.o., ...) temveč naslov dokumentov - Letno poročilo Dino d.o.o., 2012 ali link, kjer smo podatke dobili ter datum, kot se citira pri spletnih virih.
- Pri linkih odstranimo povezave in jih, če je potrebno delimo, da ne pokvarimo celotnega izgleda strani.
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov knjige: podnaslov knjige. Kraj izdaje:
Ime založbe.
Priimek, Ime. 2000. Naslov poglavja v knjigi. V Naslov knjige, ur. Ime Priimek, 213–245. Kraj
izdaje: Ime založbe.
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov članka v strokovni reviji. Naslov strokovne revije 7 (2): 65–77.
E vire v tekstu citiramo na naslednji način:
Stavek (http://www.who.int/healthinfo/paper23.pdf, 3.11.2009).
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki ima navedenega avtorja, potem je primer sledeč:
..... besedilo (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili npr. 03.12.2010) besedilo ....
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki je brez navedenega avtorja, je primer seledeč:
..... besedilo (internetni naslov, datum ko ste text pridobili npr. 03.12.2010) besedilo....
Če ste dobesedno citirali besedilo, izgledajo primeri takole:
* ..... "besedilo besedilo" (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili).....
* ..... "besedilo besedilo" (internetni naslov, datum ko ste text pridobili)..... .
Vedno je pika- zaključek stavčne povedi - za citatom. Citat je del stavka.
Ne pišemo (prirejeno po…) ali (povzeto po …) ali ( v Vadnjal 2009). Poslužujemo se le zgoraj opisanih načinov citiranj. Pri Internih ali spletnih virih ne navajamo institucij, temveč naslove dokumentov iz katerih črpamo informacije.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
5
Bibliografske opise zberemo v seznam literature na koncu dela. Vsakemu bibliografskemu sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. In nasprotno, za vsak bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu. Bibliografske opise oštevilčimo in jih uredimo abecedno, po priimku prvega od nosilcev odgovornosti, po nazivu korporacije ali po naslovu dela, če nosilca odgovornosti ni. Vsi bibliografski opisi, ki imajo istega nosilca odgovornosti, so v seznamu urejeni po letnici izida.
Primeri bibliografije:
elektronsko knjigo v spletu v formatu pdf ali drugi spletni viri:
Carrol, Lewis. B. l. Alice's Adventures in Wonderland. The Millenium Fulcrum edition.
Http://www.gutenberg.org/dirs/etext91/alice30.pdf (28. 9. 2005).
knjigo oziroma zbornik z urednikom:
Godina, Vesna V., ur. 1990. Antropološki zvezki 1. Ljubljana: Sekcija za socialno antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu.
članek v strokovni reviji:
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
Marx, Karl. 1867. A Critique of Political Economy. Zv. 1.
elektronsko knjigo v spletu v formatu html ali drug spletni vir:
Http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/marx/cap1/index.html (28. 9. 2005).
konvencionalno knjigo:
Možina, Stane, Mitja Tavčar in Ana Nuša Kneževič. 1995. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.
poglavje v knjigi oziroma prispevek v zborniku:
Patrick, John. 2000. Training. V Introduction to work and organizational psychology: a European perspective, ur. Nik Chmiel, 100-134. Oxford: Blackwell.
članek v časopisu:
Pintarelli, Franco. 2000. Frena l'economia USA, riparte l'Euro. La Stampa, 3. junij, 14.
ali
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
osebno predstavitveno stran v spletu:
Umiker-Sebeok, Jean. 1998. Osebna predstavitvena stran.
Http://www.slis.indiana.edu/faculty/umikerse/cv.html (28. 9. 2005).
doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela:
Završnik, Bruno. 1995. Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s poudarkom na SWOT analizi. Doktorska disertacija, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.
interno gradivo v organizaciji:
Zupančič, Vinko. 1988. Izgradnja banke mednarodnih podatkov Gorenja. Interno gradivo, Gorenje.
Poslovno poročilo Dipo d.o.o. 2008. Celje: Dipo d.o.o.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
6
Zakoni: Zakon o varstvu osebnih podatkov. http://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov (11.01.2008). Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). 2004. Ljubljana: Uradni list RS, št. 86/2004.
Lastni viri:
Vir: Lastni 2011.
Kadar citiramo več različnih virov naenkrat jih ločimo s podpičjem ( Wink

in ponovno navedemo z veliko začetnico:
Vir: Vadnjal 2009; Lastni 2011.
Primeri citiranja v tekstu:
Spremni stavek: »Citirana poved« (sklic).
Frege podvomi v možnost obstoja strogo nespremenljive in brezčasne misli: »Nekaj povsem neaktivnega bi bilo tudi dejansko in za nas neobstoječe« (1981, 130).
Avtor nato nadaljuje: »Celo brezčasno samo mora biti, kakorkoli že, prepleteno s časom, če naj bi bilo kaj za nas« (Frege 1981, 130).
Sledita še običajen obrazec citata dela povedi ob spremnem stavku in enostaven primer za ilustracijo:
Spremni stavek »del povedi« (sklic).
Mihaličeva meni, da je množični turizem »celota odnosov in pojavov, ki izvirajo iz množice v turizmu« (1992, 25).
Še dva nekoliko bolj zapletena primera, ki prikazujeta poseganje v citat in izpust iz citata:
Avtorica meni, da »[m]nožičnost in njene socialnopsihološke značilnosti« negativno vplivajo na »naravno, kulturno in socialno okolje turizma« (Stramšek 1998, 5).
Tomc ugotavlja: »Mladost je skratka kombinacija pubertete kot biološkega […] in najstništva kot kulturnega procesa […]« (1999, 10).
Najosnovnejši bibliografski sklic je tak:
(Detela 1994)
Ker pa večinoma parafraziramo ali citiramo, je treba navesti še mesto prevzemka. Primer sklicevanja na 78. stran dela dveh avtorjev je naslednji:
(Grah in Koren 1998, 7 Cool

Sklicujemo se lahko tudi na drugačno mesto prevzemka, na primer na sliko, tabelo, opombo, poglavje, prilogo, zvezek:
(Hren 2000, sl. 4)
V enem oklepaju lahko sestavimo več sklicev:
(Koruza 1996, 23–32, in 1999, pogl. 3; Slama 1997, 12 in 17)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli