Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

MAGISTRSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
NAVODILA ZA PRIPRAVO PISNIH NALOG
na podiplomskem študiju
Maribor, oktober 2009
2
(naslovnica)
MAGISTRSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE program
Učitelj:
Mentor:
Maribor, datum Ime in priimek študenta
Pisna naloga (seminarska, projektna, integralna, aplikativna…)
NASLOV PISNE NALOGE
3
NAVODILA ZA PRIPRAVO PISNIH NALOG
Kazalo:
I. Pred pričetkom pisanja naloge ............................................................................. 4
1. Kaj je namen naloge? ..................................................................................... 4
2. Kakšna naj bo sestava naloge .......................................................................... 4
2.1 Povzetek .................................................................................................. 4
2.2 Uvod ........................................................................................................ 4
2.3 Glavni del ................................................................................................. 4
2.3.1 Kako ustrezno razmejiti teoretični in praktični del naloge ......................... 5
2.3.2 Kako ustrezno organizirati besedilo? ...................................................... 5
2.3.3 Kako ustrezno vključiti grafične elemente (grafe, tabele, slike ...) ............. 5
3. Zaključek ...................................................................................................... 6
II. Struktura pisne naloge ....................................................................................... 7
1. Opredelitev področja in opis problema .............................................................. 7
2. Naslov naloge ................................................................................................ 7
3. Namen naloge ................................................................................................ 7
4. Cilji naloge .................................................................................................... 7
5. Osnovne trditve (teze, hipoteze) ...................................................................... 9
6. Omejitve raziskave ......................................................................................... 9
7. Predvidene metode dela .................................................................................10
8. Predvidena sestava poglavij (kazalo) ...............................................................10
9 Seznam virov .................................................................................................10
III. Nekaj o slogu pisanja ......................................................................................11
1. Kako pišemo? ...............................................................................................11
2. Jaz ali mi? Ali moram v nalogo vključiti svoja lastna mnenja v prvi osebi? ............11
IV. O tehničnem oblikovanju naloge ........................................................................12
1. Oblikovanje besedila ......................................................................................12
2. Številčenje strani: .........................................................................................12
3. Preglednice in slike ........................................................................................13
V. Navajanje virov in plagiarizem ...........................................................................14
1. Kaj je plagiarizem in zakaj je pomemben .........................................................14
2. Kako se izogniti plagiarizmu ............................................................................14
2.1 Strategije za izogibanje plagiarizma ............................................................15
3. Navajanje virov .............................................................................................16
VI. Predstavitev pisne naloge .................................................................................18
1. Faze predstavitve ..........................................................................................18
1.1 Priprava predstavitve ................................................................................18
1.2 Izvedba predstavitve ................................................................................18
1.2.2 Kako narediti dobro prosojnico .............................................................20
VI. Kriteriji za samovrednotenje pisne naloge in zagovora .........................................21
4
I. Pred pričetkom pisanja naloge
Ko začnete razmišljati o pisni nalogi, naj bo to seminarska naloga, naloga esejskega tipa, projektna naloga, individualna naloga ali magistrska naloga (v nadaljevanju bomo uporabljali samo termin 'naloga'), je prav, da si najprej odgovorite na nekatera ključna vprašanja. Navodila,ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju, se navezujejo na vsebinski, slogovni in oblikovni vidik pisanja naloge ter na njeno predstavitev. Navodila, ki se navezujejo na vsebinski del, so splošna. Osnovno vodilo, kako pripravite vsebino naloge, so navodila učitelja oz. mentorja. Tisti del navodil, ki se nanaša na slog, tehnično oblikovanje naloge in navajanje virov, je skupen za vse pisne naloge na DOBA Fakulteti. Ob koncu navodil vam predstavljamo kriterije, po katerih boste lahko sami ocenili nalogo in zagovor, če je le-ta relevanten. Ti so prav tako splošni, a verjamemo, da vam bodo koristna opora pri pisanju nalog. Ključni kriteriji za vas so tisti, ki vam jih predstavi učitelj pri posameznem predmetu.
1. Kaj je namen naloge?
Z nalogo dokazujete, da ste si v času študija predmeta pridobili teoretična in praktična znanja, spretnosti in sposobnosti, da kritično ovrednotite poslovno prakso, ki izhaja z vidika strokovnega področja predmeta. To pomeni, da znate opredeliti problem, ga postaviti v širši kontekst predmeta, predlagati rešitev, oceniti prednosti in slabosti predlagane rešitve in predvideti nadaljnji razvoj poslovne prakse na posameznem področju, ki se neposredno ali posredno navezuje na predlagano rešitev.
2. Kakšna naj bo sestava naloge
Na tem mestu vam predstavljamo nekaj napotkov, ki vam bodo pomagali pri predstavitvi in organizaciji vsebine.
2.1 Povzetek
Povzetek je namenjen splošni predstaviti naloge: katero tematiko/problematiko obravnavate, v katerem podjetju; če je problematika vezana na podjetje, zakaj ste se lotili obravnave izbrane problematike in kako. Nato na kratko predstavite glavne rezultate vašega dela. Povzetek napišite v pretekliku. V povzetku ne predstavljajte podrobno namena, ciljev in metod dela. Te kategorije povzemite v uvodu.
2.2 Uvod
V uvodu natančno opredelite problem, predstavite opredeljen problem v širšem teoretičnem kontekstu, torej to, kar želite izboljšati; predstavite, kako ste se lotili reševanja problema in zakaj. Če boste pri svojem delu uporabljali anketne vprašalnike, intervjuje ali druge metode zbiranja podatkov, na kratko razložite, zakaj ste izbrali določeno metodo. Z drugimi besedami: v uvodu predstavite namen (zakaj), cilje (kaj) in metode (kako). Pri tem bodite pozorni na to, da so cilji realni, konkretni in ne preobširni.
2.3 Glavni del
Glavni del je vaše poročilo o tem, kako ste pristopili k reševanju izbrane problematike in katere rešitve ste predlagali ter zakaj. V glavnem delu torej natančneje predstavite to, kar ste napovedali v uvodu. Pri tem pazite na ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim delom naloge, na ustrezno nizanje argumentov in vključevanje grafičnih elementov v vsebino.
5
2.3.1 Kako ustrezno razmejiti teoretični in praktični del naloge
Če učitelj ne določi drugače, je osnovno vodilo pri pisanju naloge to, da 1/3 naloge predstavlja teoretični del, 2/3 pa praktični del. Vendar to še ne pomeni, da sta teoretični in praktični del ločena; se pravi, da najprej obravnavate teorijo, potem pa predstavite praktični problem. Teoretični in praktični del naj se med seboj prepletata. Z nalogo morate dokazati, da znate povezovati teorijo s prakso. To pomeni, da argumente, ki jih imate za uvedbo neke novosti, in rešitve nekega problema, podprete s teorijo. Če ste torej v uvodu opredelili problem, potem teoretičnega okvirja ne zastavljate preširoko, saj namen teoretičnega dela ni, da povzemate vse to, kar ste prebrali v literaturi oz. našli v drugih virih. Poskušajte biti selektivni, se omejite na tisto teorijo, ki jo obravnava vaša literatura in viri in jo neposredno navežite na opredeljeno problematiko. Poiščite ključna teoretična izhodišča in jih uporabite kot argument (ali protiargument), torej utemeljitev, zakaj predlagate uvedbo neke novosti oz. rešitve nekega problema.
2.3.2 Kako ustrezno organizirati besedilo?
Dejstva in podatki, ki jih predstavljate, naj bodo jasno in povezano organizirani v logičnem zaporedju. Priporočljivo je, da si sledijo v časovnem zaporedju. Ko nizate svoje ugotovitve ali predloge, poiščite zanje argumente v literaturi in jih neposredno navežite na temo vaše naloge.
 Primer predstavitve argumenta
Uvedba elektronskih obrazcev bi bila za podjetje Podjetje d. o. o. eden od upravičenih pristopov k racionalizaciji poslovanja, saj papir v podjetju predstavlja 60 % stroškov pisarniškega materiala. Jereb (2000, str. 25) pa kot enega možnih ukrepov za racionalizacijo pisarniškega poslovanja navaja tudi zniževanje stroškov za pisarniški material. Uvedba elektronskih obrazcev bi pomenila znižanje teh stroškov za 80 %. Vložek v usposabljanje kadrov bi v primerjavi s pozitivnimi učinki, ki bi jih rešitev prinesla, bil minimalen, saj kar 85 % vseh zaposlenih dnevno uporablja osebni računalnik in internet, kar je višje od slovenskega povprečja (Raba interneta v Sloveniji, 2004).
2.3.3 Kako ustrezno vključiti grafične elemente (grafe, tabele, slike ...)
Osnovno vodilo vam naj bo, da grafične elemente uporabljamo zato, da nazorneje prikažemo vsebino. Namen grafičnih elementov je torej podpreti vaše argumente. Uporabljamo jih tam, kjer lahko z njimi predstavimo več in bolje, kot bi lahko to povedali z besedami.
Nadalje velja, da morajo biti vsi elementi ustrezno podnaslovljeni - uporabljajte funkcijo vstavljanje/sklic/napis. (Glejte tudi IV., 3. Preglednice in slike). V besedilu vsebino, ki jo predstavlja grafičen element, na kratko razložite. Pri tem ne ponavljajte/prepisujte podatkov, predstavljenih z grafičnim elementom, ampak jih interpretirajte - osvetlite z drugega zornega kota in razložite, zakaj je podatek, ki ga predstavljate, pomemben pri predstavitvi problema oz. za dosego ciljev, ki ste si jih postavili v nalogi.
6
 Primer: Starostna struktura zaposlenih
Graf 1: Starostna struktura zaposlenih v Podjetju d. o. o.
5%43%24%27%1%do 20 letod 20 do 29 letod 30 do 29 letod 40 do 49 let50 let in več
Primer slabega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da je v podjetju 43 % zaposlenih starih od 20 – 29 let, 5 % je mlajših od 20 let, 25 % je starih med 30 in 39 let, 27 % zaposlenih pa je starih od 40 do 49 let.
Primer dobrega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da prevladuje mlajša generacija (interpretacija), ki je zaključila srednješolski program, ki je že vseboval predmet računalništvo (razlaga podatka).
3. Zaključek
Preden začnete pisati zaključek, ponovno preberite uvod, in sicer poglejte cilje, ki ste si jih zadali, in jih komentirajte. Preverite, ali so cilji doseženi. Pri tem se izognite splošnim komentarjem, kot so: Cilji naloge so bili uspešno doseženi. Prav tako poglejte osnovne trditve, ki ste jih postavili v uvodu in tudi te kritično ovrednotite. V kakšni meri so se izkazale kot pravilne?
Zaključek je namenjen temu, da s širše perspektive kritično umestite ugotovitve in/ali rešitve. Zato v zaključku povzemite glavne točke, ki ste jih obravnavali v nalogi, predstavite ključne rešitve, nakažite možnost nadaljnje uporabe/razvoja rešitve, ki ste jo predlagali: Ali je rešitev kratkoročna, kaj bo/bi bilo potrebno storiti, da bo rešitev dolgoročneje uspešna v praksi. Nakažite morebitne omejitve, ki bi lahko vplivale na uvajanje novosti, ki ste jih predlagali; predstavite dodano vrednost novosti, ki jo predlagate; nakažite, kakšen bo dolgoročen učinek predlagane rešitve (na kakšne prihodnje spremembe lahko računate v prihodnosti zaradi ugotovitev/uvedenih rešitev v sedanjosti). Prav tako lahko v zaključku predstavite morebitne slabosti, ki so se že pokazale ob uvajanju novosti/rešitve, ki jo predlagate.
 Primer
Uvajanje informacijske tehnologije v podjetje zahteva celosten pristop. V podjetju Podjetje d. o. o. je analiza potreb pokazala, da bi uvedba elektronskih obrazcev bistveno prispevala k racionalizaciji poslovanja.
Uvedba elektronskih obrazcev je pokazala, da bo potrebno zaposlene, ki jih bodo uporabljali, ustrezno usposobiti. Kljub temu da jih večina dnevno uporablja računalnik
7
in internet je za oblikovanje elektronskih obrazcev potrebno širše poznavanje izbrane programske opreme. Usposabljanje bo v prihodnje potrebno vključiti v letni načrt izobraževanja, ki ga vodstvo podjetja sprejema ob koncu koledarskega leta za prihodnje leto. Zaradi omejenega proračuna, ki ga podjetje namenja usposabljanju, bo potrebno ponovno določiti prioritete v zvezi z usposabljanjem pri tistih zaposlenih, ki bodo uporabljali elektronske obrazce.
II. Struktura pisne naloge
1. Opredelitev področja in opis problema
Preden začnete s pisanjem naloge, je smiselno najprej jasno opredeliti področje in opisati problem, ki je pritegnil vašo pozornost. Poskušajte opredeliti, kaj in zakaj vas to, kar želite preučevati, sploh zanima (zakaj bi vašo nalogo sploh kdo bral)? O tem vam bodo sicer natančnejša navodila dali učitelji, kot primere pa kratko navajamo nekaj primerov področij raziskovanja in iz njih izhajajočih problemov raziskovanja.
 področje raziskovanja: mednarodno gospodarsko pravo
problem raziskovanja: seznanjenost potrošnikov z zakonom o varstvu potrošnikov, postopek priprave prodajne pogodbe itd.
 področje raziskovanja: informatika
problem raziskovanja: intranet kot medij za učinkovitejšo komunikacijo med zaposlenimi, vpeljevanje elektronske oblike poslovanja v podjetje itd.
Opišite torej področje in problem, ki ga boste obravnavali, poskusite pojasniti dimenzije problema, pomen njegovega reševanja in podobno.
2. Naslov naloge
Če so pri predmetu določena samo tematska področja, ne pa tudi naslov naloge, vam svetujemo, da ga čim bolj konkretno opredelite. Naslov naj ne bo splošen. Iz njega naj bo razvidna problematika, ki jo boste obravnavali v nalogi.
3. Namen naloge
Ko opredeljujete namen raziskave, morate odgovoriti na vprašanje, zakaj analizirate izbrano temo. Nameni so lahko različni:
 problema ni še nihče analiziral,
 o problemu ste prebrali članek, ki vas je pritegnil,
 s problemom se srečujete pri svojem delu, zato želite …,
 dosedanje analiza/raziskave so že zelo stare,
 ne strinjate se z ugotovitvami določenih avtorjev,
 analiza problema zanima določeno podjetje ali ustanovo itd.
4. Cilji naloge
Tukaj morate navesti, kaj boste skušali z raziskavo doseči. Torej, kaj bo rezultat vaše naloge. Ciljev, zastavljenih v nalogi, je lahko več. Svetujemo vam, da jih zaradi preglednosti napišete v obliki seznama.
8
Če ste za raziskavo izbrali npr. problem »uspešnost in učinkovitost zaposlenih«, so lahko cilji naslednji:
 opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih,
 opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neuspešnost zaposlenih,
 opredeliti predloge merjenja učinkovitosti zaposlenih,
 predlagati ukrepe za zvišanje učinkovitosti zaposlenih.
V nadaljevanju vam predstavljamo primere ustrezno in neustrezno opredeljenih ciljev
Neustrezno opredeljeni cilji
Ustrezno opredeljeni cilji
 obravnavati neučinkovitost zaposlenih v podjetju X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
 ukvarjal-a se bom z odstopanji v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu
(s pojmom »ukvarjati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
 ugotavljal-a bom,kaj vpliva na zviševanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
(s pojmom ugotavljati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
 obravnavati primerno promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
 preučil bom literaturo
(preučitev literature ni cilj, ampak metoda (glejte točko 5), s katero zagotovite osnovni pogoj za obravnavo problema in opredelitev ciljev)
 anketirati zaposlene v podjetju o delovnem času in njihovem zadovoljstvu
(anketiranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
 analizirati zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X z delovnim časom
(analiziranje je metoda,s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
 izboljšati preskrbo podjetja s pomožnim materialom
(to je namen)
 opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih v podjetju X (gre za analizo in ugotovitve)
 opredeliti vzroke odstopanj v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu (to sicer ni rešitev, je pa analiza in ugotovitve)
 oblikovati predloge za zvišanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
 izdelati promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
 izdelati predlog izboljšav na podlagi analize različnih virov
 opredeliti (predstaviti) zadovoljstvo zaposlenih podjetja X z delovnim časom
 opredeliti kriterije zadovoljstva zaposlenih podjetja X z delovnim časom
 podati predloge za uspešnejšo preskrbo podjetja s pomožnim materialom
9
 analizirati uspešnost ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
(analiziranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
 primerjati zadovoljstvo kupcev z dvema različicama izdelkov
(primerjanje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
 predstaviti slabosti dosedanjih ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
 opredeliti razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
 opredeliti vzroke za razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
Nasvet: cilje opredelite konkretno: predlagati, ovrednotiti, oceniti, podati, pripraviti, izdelati, oblikovati …
Izogibajte se presplošnim opredelitvam: obravnavati, ukvarjati se, spremljati, ugotoviti …
5. Osnovne trditve (teze, hipoteze)
Trditve so vnaprej postavljene teze (hipoteze), ki jih boste skušali dokazati v svojem delu. Trditve izhajajo iz ciljev.
Primer:
Če ste si v okviru problema “uspešnost in učinkovitost zaposlenih” kot cilj zastavili primerjati uspešnost zaposlenih na enakem delovnem mestu, so lahko primeri vaših trditev naslednji:
- zaposleni so na enakih delovnih mestih različno uspešni
- uspešnost zaposlenih na enakem delovnem mestu je odvisna od finančnih spodbud
- itd.
6. Omejitve raziskave
Vsaka raziskava zahteva določene omejitve. S tem zagotovite poglobljeno obravnavo problema in ne posegate po širšem področju.
Primer konkretne omejitve, če ste na primer za raziskavo izbrali problem “uspešnost in učinkovitost zaposlenih” je ta, da se omejite le na zaposlene na določenem delovnem mestu (npr. poslovni sekretar); ali samo na zaposlene v določenem podjetju; ali samo na merjenje uspešnost in učinkovitosti v obdobju zadnjih 5 let itd.
Druge splošnejše omejitve pa so običajno: omejen dostop do podatkov; podatki so lahko skrivnost gospodarske družbe, banke, vladne agencije; pomanjkanje literature; nepripravljenost odgovornih ljudi (npr. v podjetjih, bankah, vladnih ustanovah ipd.) za razgovore in sodelovanje itd.
10
7. Predvidene metode dela
Pri pripravi naloge boste zagotovo uporabljali številne metode. Pri opredelitvi te točke odgovarjate na vprašanje, kako bomo preučevali tisto, kar nas zanima. Najverjetneje se boste srečali z naslednjimi metodami:
 študijem literature (v papirnati in elektronski obliki),
 proučevanjem letnih poročil in drugih poslovnih listin/knjig podjetja,
 deskripcijo – opisovanja določenega pojava,
 kompilacijo – združevanje,
 komparacijo – primerjave,
 anketiranjem,
 osebnim razgovorom …
Zagotovo naloga pridobi na vrednosti, če boste v nalogi uporabili različne metode dela (glej kriterije za ocenjevanje).
V primeru, da ste pri nalogi uporabili metodo anketiranja, je potrebno opredeliti tudi način zbiranja, urejanja in obdelave podatkov.
Primer:
V teoretičnem delu bom na osnovi prebrane literature, navedene v seznamu literature, z metodo deskripcije razložil osnovne pojme. Različne vire sem medsebojno primerjal in združil.
V empiričnem (praktičnem) delu bom izvedel anketiranje zaposlenih. Anketo, ki jo prilagam v nalogi, sem obdelal s pomočjo programa Excel. Podatke prikazujem tabelarično in grafično. Primerjavo (komparacijo) rezultatov ankete s podatki poslovnega poročila bom prikazal v poglavju …
8. Predvidena sestava poglavij (kazalo)
Osnovni namen kazala je jasnost in preglednost naloge. Bralcu omogoča hiter dostop do želenega poglavja. Kazalo je postavljeno na začetek vaše naloge.
Vsebovati mora naslove in podnaslove (vključno s seznami kratic, tabel, skic, virov ipd.)
Kazalo vsebuje uvod ter naslove treh ali štirih glavnih poglavij, iz katerih bo vidno, kako bo delo sestavljeno oz. kako si bodo sledila poglavja. Zadnje poglavje je sklep.
Poglavja morajo biti med seboj logično povezana, kar pomeni, da je vsako naslednje poglavje smiselno nadaljevanje prejšnjega. Tudi podpoglavja morajo biti med seboj logično povezana. To pomeni, da posamično podpoglavje ločeno obravnava določeno področje, ki spada v glavno poglavje, če je le mogoče, pa mora vsako naslednje podpoglavje smiselno nadaljevati prejšnjega.
9 Seznam virov
Sledi seznam virov, ki jih boste uporabili pri pisanju. Viri morajo biti navedeni po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev ali naslovov publikacij ali institucij. Glejte ustrezna navodila za navajanje virov v poglavju V, 3. Navajanje virov.
11
III. Nekaj o slogu pisanja
Vsaka pisna naloga je za študenta ne le preizkus strokovnega znanja, temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Je zahtevno pisno delo študenta, s katerim mora le-ta pokazati spretnost strokovnega izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega znanja, mora študent pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture.
Prvi pogoj, ki ga upoštevate pri pisanju naloge, je pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje:
- slovnične in pravopisne napake,
- strokovno neustrezne izraze,
- neustrezno stilistiko.
Stilistika je jezikovno – slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Pisna naloga zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik. Vsaka stroka ima svojo specifično terminologijo. Poleg terminologije mora avtor naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost,
- jedrnatost,
- povezanost.
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je imel avtor, ko je pisal nalogo. Avtor se mora zavedati, da ne piše zase, zato mora bralcu sporočiti svoja stališča na razumljiv način.
Jedrnatost sloga se kaže v natančnem in strnjenem besedilu. Pravilo jedrnatosti zahteva od avtorja racionalno pisanje.
Povezanost besedila pomeni, da mora imeti naloga logično povezane stavke, odstavke, poglavja in podpoglavja. Pisna naloga ni strokovna, če vsebuje le nanizane odstavke iz različnih virov, brez veznega besedila avtorja. Zato je tudi pomembno, da se odločite, katere izraze boste uporabili in jih nato uporabljali skozi celotno nalogo (uskladitev terminologije).
1. Kako pišemo?
Pri pisanju naloge ne predvidevajte, da je bralec raziskoval, tako kot vi. Ne delajte dolgih povedi. Če se vam zapišejo, jih pustite, vendar jih pozneje razstavite. V dolgih povedih bralcu ni več jasno, o čem govori avtor v nalogi.
Ni nujno, da začnete s prvim poglavjem. Morda ste bolje pripravljeni in imate več gradiva za četrto poglavje. Začnite tam, kot da bi bila prejšnja poglavja že napisana.
Ne uporabljajte treh pikic in klicajev. Jezik naj bo stvaren, ne uporabljajte besed, ki lahko imajo dvojni ali simbolni pomen. Vselej definirajte izraz, preden ga vpeljete. Če ga ne znate definirati, se mu izognite. Če gre za enega ključnih izrazov v nalogi in ga ne znate definirati, takoj vse skupaj opustite. To namreč pomeni, da si najverjetneje niste izbrali prave teme naloge, saj ne obvladate teoretičnih izhodišč.
2. Jaz ali mi? Ali moram v nalogo vključiti svoja lastna mnenja v prvi osebi?
Vi ste avtor naloge, zato uporabljajte 1. osebo ednine. Zagovarjate namreč svoje argumente. Pri tem pa pazite, da ste v svojem izražanju čim bolj nevtralni, da osebni zaimek 'jaz' ne izstopa. Torej: ne zapišete "članek, ki sem ga že navedel" dovolj je, da zapišemo "že omenjeni članek".
12
IV. O tehničnem oblikovanju naloge
1. Oblikovanje besedila
 Besedilo je pisano s pisavo Times New Roman.
 Oblika in velikost črk v glavnih naslovih je velika tiskana in 14 pt (lahko krepko). Oblika in velikost črk v vseh podnaslovih je mala tiskana 13 pt (lahko krepko, poševno …). Oblika in velikost črk v samem besedilu je mala tiskana in 12 pt.
Vrsta besedila Oblika pisave Velikost pisave (pt) Videz pisave
Naslov (poglavje)
Times New Roman
14
NASLOV
Naslov 2 (podpoglavje)
Times New Roman
13
Naslov
Naslov 3 (drugo podpoglavje)
Times New Roman
12
Naslov
Osnovno besedilo, vsebina preglednic, naslovi slik in preglednic
Times New Roman
12
Besedilo
Opombe v nogi
Times New Roman
10
opombe
Naslov slike, grafa …
Times New Roman
10
Slika 1:
 Razmik med vrsticami je 1 ½ .
 Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji 2 cm, obojestranska poravnava robov.
 Naslovi so številčeni:
1 NASLOV
1.1 Naslov 2
1.1.1 Naslov 3
Vsako novo poglavje (naslov 1, 2, 3 …) se začne na novi strani. Podpoglavja se lahko nadaljujejo na isti strani.
2. Številčenje strani:
Številčiti začnete s tisto stranjo, s katero se začne vaše besedilo naloge (z uvodom), in sicer tako, da imajo vse strani pred tem skrito številko.
Kazala vsebine (jih ne številčimo) - se delijo na kazalo vsebine in kazalo slik, kazalo tabel, kazalo grafov, kazalo prilog.
Primer zaporedja in številčenja zgoraj omenjenih strani:
5
NASLOVNICA
KAZALO VSEBINE
KAZALO SLIK
KAZALO PRILOG
ZAČETEK BESEDILA
(UVOD)
4
13
3. Preglednice in slike
Preglednice in slike številčimo. Vsaka preglednica ali slika mora imeti naslov, ki na kratko označuje vsebino preglednice ali slike.
Če v preglednicah uporabljate kratice, morate pod preglednico v legendi razložiti njihov pomen. Če slike ali podatke v preglednicah povzemate po določenem viru, morate pod sliko ali preglednico navesti vir.
PRIMERI:
Graf 5: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
0200400600800100012001400AvstrijaHrvaška ItalijaMadžarskaSkupajPo kopnemPo rekahSkupaj
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
Preglednica 13: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država
Po kopnem
Po rekah
Skupaj
Avstrija
251
79
330
Hrvaška
251
290
670
Italija
380
31
232
Madžarska
201
13
102
Skupaj
921
413
1.334
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
14
V. Navajanje virov in plagiarizem
1. Kaj je plagiarizem in zakaj je pomemben
V času študija, pri pripravi nalog, smo v stalnem stiku z idejami drugih ljudi. Beremo jih v raznih besedilih (knjigah, strokovnih revijah, časopisih, na spletnih straneh), slišimo jih na predavanjih, o njih diskutiramo in jih vključujemo v svoje pisanje. Pri tem je pomembno, da priznamo, kdo je njihov avtor. Plagiarizem je kazniv in vaša naloga se lahko zavrne, če se ugotovi, da ne vsebuje ustrezno navedenih virov.
Plagiarizem je uporaba idej in besed drugih ljudi brez jasne navedbe vira informacije.
2. Kako se izogniti plagiarizmu
Plagiarizmu se izognemo tako, da ustrezno navedemo vir, kadarkoli uporabljamo:
 ideje, mnenja, teorijo drugih ljudi,
 dejstva, statistike, grafe, risbe – kakršnekoli informacije, ki niso splošno znanje,
 citiranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi,
 parafraziranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi.
Primer neustreznega in ustreznega navajanja in interpretiranja virov
Pred vami je izvirno besedilo iz knjige Družina in zločin v zadnjem desetletju 19. stoletja – knjiga primerov, avtorja Joyce-a Williamsa in sodelavcev, 1994, stran 1, Lizzie Borden:
Vzpon industrije, rast mest in porast prebivalstva so bili trije veliki razvojni mejniki v ameriški zgodovini ob koncu 19. stoletja. Ko so nove, večje tovarne, ki so izkoriščale parno silo, postale značilnost ameriške pokrajine na vzhodu, so kmete spremenile v industrijske delavce in preskrbele delovna mesta za naraščajoči tok priseljencev. Z industrijo je prišlo do urbanizacije z rastjo velikih mest (kot na primer Fall River, Massachustetts, kjer so živeli Bordenovi), ki so postala center tako proizvodnje, kakor tudi trgovanja.
Primer nedopustnega parafraziranja/razlage z drugimi besedami, primer plagiarizma:
Porast industrije, rast mest in eksplozija prebivalstva so bili trije veliki faktorji v devetnajstem stoletju v Ameriki. Ko so postale tovarne na parni pogon bolj očitne v vzhodnem delu dežele, so spremenile kmete v tovarniške delavce in preskrbele delovna mesta za velik val priseljencev. Z industrijo je prišlo do rasti velikih mest, kot je Fall River, kjer so živeli Bordenovi, ki so se spremenila v centre trgovanja, kakor tudi proizvodnje.
Zakaj je primer tega odstavka neustrezen/plagiarizem?
 Pisec je spremenil le nekaj besed in fraz ter spremenil izvorni vrstni red stavkov.
 Pisec ni navedel vira, za katerokoli izmed idej ali dejstev.
Če storite karkoli od zgoraj navedenega, gre za plagiarizem.
15
Opomba: Ta odstavek je neresničen tudi zaradi spremembe smisla (npr. izkoriščanje parne sile ni isto kot tovarne na parni pogon ali vzpon industrije/porast industrije ali naraščajoči tok priseljencev/velik val priseljencev).
Primer ustreznega parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bil tipičen primer severovzhodnih industrijskih mest v devetnajstem stoletju. Proizvodnja, ki je tekla z izkoriščanjem parne sile, je spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in ko so priseljenci prispeli v Združene države, so našli delo v teh novih tovarnah. Rezultat je bil naraščanje prebivalstva in nastanek velikih urbanih področij. Fall River je bil eden od teh proizvodnih in trgovinskih centrov (Williams 1994, 1).
Zakaj je primer tega odstavka ustrezen?
 Pisec je natančno povzel izvirno informacijo z uporabo svojih besed.
 Pisec je bralcu navedel vir svoje informacije.
Primer ustreznega navajanja virov/citiranja in parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bilo tipično severovzhodno mesto v devetnajstem stoletju. Ko je proizvodnja na osnovi izkoriščanja parne sile spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in je prišlo do povečane potrebe po delavcih, »je kmete spremenila v industrijske delavce« ter ustvarila delovna mesta za priseljence. Prišlo je do preobrata: naraščajoča populacija je povečala velikost urbanih področij. Fall River je bilo eno od tistih proizvodnih središč, ki je bilo tudi »center trgovanja« (Williams 1994, 1).
Zakaj je primer tega citiranja in parafraziranja ustrezen?
 Pisec je natančno povzel izvirno informacijo.
 Pisec je zapisal izvor idej v tem odstavku.
 Pisec je nakazal, kateri del izvira direktno iz vira, ko je uporabil narekovaje in navedel številko strani.
2.1 Strategije za izogibanje plagiarizma
1. Dajte v narekovaje vse, kar uporabite neposredno iz besedila.
2. Parafrazirajte, ampak pri tem pazite, da ne preuredite ali nadomestite samo nekaj besed. Parafraziranje pomeni, da uporabite ideje nekoga drugega, a jih predstavite s svojimi besedami.
Namig: Natančno preberite besedilo, ki ga želite parafrazirati. Potem z roko prekrijte besedilo, tako da ga ne vidite. S svojimi besedami povzemite in napišite, kar ste si zapomnili, brez da bi pogledali besedilo.
3. Preverite svoje parafraze z originalnim besedilom, da se prepričate, da niste uporabili istih besed ali fraz in da je informacija, ki jo navajate, točna.
16
3. Navajanje virov
Navajanje virov v nalogah je pomembno, saj je dokaz zrelosti vašega strokovnega izražanja. Verjetno ste se v času študija, pa tudi kako drugače, seznanili z drugim načinom navajanja virov, vendar boste pri pisni nalogi na Visoki poslovni šoli uporabljali Harvardski pristop. Vire, na katere se sklicujete, navedite v samem besedilu in potem še po abecednem vrstnem redu na koncu vaše naloge, kot vam to predstavljamo s primeri spodaj. Ne pozabite, da vam natančno navedeni viri v nekaterih primerih lahko prinesejo 5 točk k oceni naloge.
Knjige
a) En avtor
 V nalogi:
Morgan (2004, str. 162) govori o iskanju sredstev za nadzor informacij v organizacijah.
 V seznamu literature in virov:
Morgan, G. (2004) Podobe organizacij, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje knjig:
1. Priimek avtorja/-jev, urednika/-ov s prvo črko imena ali ime institucije.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov publikacije in podnaslov (vsi naslovi morajo biti pisani ležeče).
4. Naslov zbirke in zaporedna številka, če so knjige oštevilčene (npr. 1. del).
5. Številka izdaje (če ne gre za prvo izdajo).
6. Kraj.
7. Založnik.
b) Dva avtorja
 V nalogi:
Vodopivec in Vodopivec (2004, str. 12) opozarjata na pomen načrta, preden se lotimo pisanja. Dober načrt prispeva k jasni sporočilni tehniki (ibidem1, str. 14).
 V seznamu literature in virov:
Vodopivec, M. in Vodopivec, M. (2004) Kako pišem, raziskujem, nastopam – Sporočilna tehnika pisanja, Ljubljana, Cankarjeva založba.
c) Več avtorjev
 V nalogi:
Taktično planiranje je za razliko od strateškega planiranja veliko podrobnejše in pomeni opredelitev konkretnih načrtov za poslovno leto (Bohinc et al2., 2005).
1 Beseda 'ibidem' pomeni 'prav tam' in jo uporabljamo takrat, ko isti vir ali del vira navajamo zaporedoma.
2 Okrajšava 'et al.' pomeni 'in drugi' (idr.) in jo uporabljamo za navajanje vira, ki ima več avtorjev, pri čemer v besedilu zapišemo samo prvega avtorja.
17
 V seznamu literature in virov:
Bohinc, F., Cetinski, U., Harlander, D., Ilijaš, T., Krapše, Š., Krapše, T., Lipičnik, B.,Ograjenšek, I., Pučko,D.,Zajc, N. (2005) Planiranje v neprofitnem javnem sektorju, Nova Gorica, Educa.
Članki in časopisi
 V nalogi:
V prispevku o konkurenčni klavzuli (Mežnar, 2005) lahko razberem, da …
 V seznamu literature in virov:
Mežnar, D. (2005) ’Konkurenčna klavzula’, Podjetje in delo, let. XXXI, št. 199, str. 844-849.
[Naslov članka mora biti v enojnih navednicah, ime časopisa zapišemo ležeče, zapišemo vse številke strani, na katerih se nahaja članek.]
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje člankov:
1. Priimek avtorja/-jev in prva črka imena.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov članka (v enojnih navednicah).
4. Naslov publikacije (zapisano ležeče).
5. Letnik.
6. Številka.
7. Številke strani na katerih se nahaja članek.
Publikacije ob strokovnih posvetih/konferencah
 V nalogi:
Ko zaposleni vedo, v katero smer teži organizacija, poznajo njene cilje in poti do njih, postanejo motivirani, saj delovanje v organizaciji ali skupini prav s tem dobi svoj pomen (Vukovič, 1997).
 V seznamu literature in virov:
Vukovič, G. (1997) ’Vodite, drugače boste vodeni’, XVI. Posvetovanje organizatorjev dela, Quo vadis management, Kranj, Moderna organizacija, str. 191-196.
Viri na spletu
a) Spletne strani
 V nalogi:
Na svoji spletni strani, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije, 2005) podatke o sejmih in razstavah v Sloveniji.
 V seznamu literature in virov:
Gospodarska zbornica Slovenije (2005) Elektronski vir, http://www.gzs.si/Nivo1.asp?IDpm=9, [dostop 26. junija 2005].
18
[Navedete datum, ko ste prebrali besedilo na spletu.]
b) Elektronski članki
 V nalogi:
V članku Marketing z dogodki – dobra naložba (Pahor, 2005) prepoznamo novost na področju …
 V seznamu literature in virov:
Pahor, N. (2005) ’Marketing z dogodki – dobra naložba’, Podjetnik [online], let. XIV, št. 9. Dostopno na: http://www.podjetnik.com/default.asp?KatID=269&ClanekID=2540
[dostop 8. oktobra 2005].
VI. Predstavitev pisne naloge
Tako kot pri pisanju naloge, tudi za govorni nastop veljajo pravila. Če jih boste upoštevali, boste bolje pripravljeni in bolj samozavestni.
1. Faze predstavitve
1.1 Priprava predstavitve
Najprej naredite zasnovo predstavitve. V tej fazi razmislite o namenu in glavnem sporočilu nastopa. Pripravite si vsebinski načrt in zapis nastopa, predvidite časovni razpored in pripravite pripomočke.
 Načrtovanje časa
 Dobra priprava
 upoštevajte ciljno skupino (študijski kolegi, mentor, učitelji)
 priprava predstavitvenega materiala
 ključne točke predstavitev napišemo na klasično ali elektronsko prosojnico ali flipchart list,
 pazimo, da je struktura jasna,
 pazimo, da je velikost črk ustrezna,
 ne natisnemo posameznih strani naloge na prosojnico (namen priprave predstavitvenega gradiva je, da poslušalci lažje sledijo predstavitvi in ne, da berejo nalogo na prosojnici).
1.2 Izvedba predstavitve
Navadno ima predstavitev tri dele:
1. UVOD – kaj bi rad/a povedal/a (namen)
2. GLAVNI DEL – kaj je pomembno (predstavitev vsebine)
3. ZAKLJUČEK – zakaj je to pomembno (pomen)
Poenostavljeno povedano, v uvodu napovemo vsebino, v glavnem delu jo predstavimo, v zaključku pa jo na kratko povzamemo.
 uvodni del
19
 predstavite teme naloge,
 napovejte, čemu boste dali pri predstavitvi večji poudarek in zakaj ter s čim boste zaključili; razčlemba predstavitve naj bo jasna.
 glavni del
 predstavite vsebino s pomembnimi podrobnostmi; glavno sporočilo naj bo preprosto; poudarite, kar je pomembno; ne obnavljajte celotne naloge.
 zaključek
 povzemite predstavitev, in sicer ponovite namen predstavitve in glavno sporočilo ter predloge rešitev.
Potrudite se, da bo zaključek čim bolj udaren. Bližajoči se konec predstavitve lahko nakažete, na primer: »Za konec naj povzamem svoj nastop z mislijo …«
Poudarek predstavitve naj temelji na vaših ugotovitvah oziroma predlogih izboljšav.
1.2.1 Nekaj pravil za boljšo predstavitev
Enostavnost: uporabljajte vam znane izraze in kratke stavke.
Členitev/red: potek oz. ključne točke predstavitve napišite na prosojnico; zapis naj bo pregleden, uporabljate naslove in podnaslove.
Kratkost in jedrnatost: omejite se na bistveno; vaš cilj ni, da bi predstavili celotno nalogo, izpostavite bistvene elemente ali zanimive predpostavke, ugotovitve ...
Zapomnite si: umetnost je v krajšanju.
Pestrost: predstavitev lahko dopolnite z grafi, slikami, barvami ...
Nekaj praktični nasvetov
 manj prosojnic, plakatov je boljše;
 govorite prosto;
 oporne točke si zapišite na kartončke, manjše liste;
 primerno se oblecite;
 primerno uredite prostor, ki vam je na voljo za predstavitev (listi naj bodo urejeni, prosojnice zložne, osebne predmete, kot so torbica, plašč …, odložite na stol, tako da ne zakrivajo pogleda prisotnim);
 predstavljajte stoje,
 pazite na govorico telesa (stik s poslušalci, nasmeh, ne prekrižajte rok ali nog, ne imejte roke v žepih …);
 bodite pozitivno naravnani, tudi če imate tremo;
 pričnite točno in držite se časa, ki vam je na voljo;
 govorite počasi, dovolj glasno in jasno;
 bodite sproščeni (globoko dihanje preden ste na vrsti pomaga);
 grafoskop naj bo vključen samo takrat, ko ga potrebujete;
 ne kažite na projekcijsko platno ali steno, kažite na prosojnic;i
 na prosojnico kažite s pisalom (ne z roko ali prstom;)
 pisalo držite v roki samo, če ga uporabljate za kazanje na prosojnic, ne igrajte se z njim;
 če se zmotite, se popravite in nadaljujete, ne opravičujte se.
20
Še nekaj nasvetov, kako premagati strah pred nastopom:
 načrtujte svoj govor in pogosto vadite;
 vzpostavite očesni stik s poslušalci;
 med govorom uporabljajte naravne kretnje;
 zavedajte se, da obvladate področje vaše naloge.
1.2.2 Kako narediti dobro prosojnico
Kadar pri predstavitvi naloge uporabljamo prosojnice, želimo z njimi ponazoriti, pojasniti, poudariti, dopolniti ali popestriti besedno/govorjeno sporočilo.
Kaj morate pri tem upoštevati?
Besedilo na prosojnici
 uporabljajte čim manj besed;
 namesto stavkov napišite samo ključne besede.
Slike na prosojnici
 slika in besedilo naj se dopolnjujeta;
 pri uporabi slike se vprašajte, kaj vam le-ta pove; ali je možno, da jo bodo poslušalci narobe razumeli; ali je možno, da bo odvrnila njihovo pozornost.
Uporaba grafov
 številčni podatki so veliko bolj učinkoviti, če jih prikažete v grafih, pri tem pazite, da ne bo na prosojnici preveč podatkov, ne dajte na prosojnico ničesar, kar bi lahko odvrnilo pozornost in bilo neberljivo.
Uporaba barv
 ne uporabljajte preveč barv (največ tri na prosojnico);
 uporabljajte enotne barve; naj ne bo vsaka prosojnica drugačne kombinacije barv;
 izogibajte se rumenih, oranžnih oz. svetlih barv, ker se slabše vidijo.
Uporaba črk
 male tiskane črke se lažje berejo kot velike tiskane črke;
 črke naj bodo velike vsaj 5mm;
 presledki med vrsticami naj bodo približno še enkrat večji od črk.
Pisanje prosojnic
 najprej si skicirajte prosojnico na papir, da boste znali porazdeliti prostor in izbrali pravo velikost črk ter primerne besede;
 pri pisanju bodite natančni;
 pišite v ravnih vrstah;
 ne uporabljajte izrabljenih flomastrov;
 malih črk ne pišite z debelimi flomastri, ker mogoče katere ne bodo berljive (npr.: a, e, o);
 ne pišite od roba do roba; pustite rob, velik približno 2,5 cm.
Elektronske prosojnice
21
Pri elektronski prosojnici veljajo v bistvu enaka pravila kot pri klasični prosojnici. Nekaj posebnosti vam predstavljamo v nadaljevanju:
 oblikujte nogo (matrica diapozitiva) in v njo vnesite svoje ime in priimek, naslov naloge in datum predstavitve;
 bodite pozorni na celostno podobo prosojnice: enotni tip pisave, enotni grafični elementi (ne kombinirajte npr. karikatur in fotografij, ampak uporabljajte samo ene ali druge in seveda pri tem pazite, da podpirajo vsebino in niso na prosojnici samo za okras);
 bodite zmerni pri uporabi grafike in ne uporabljajte preveč animacijskih učinkov; boljše je, če je slika bolj statična;
 ne kopirajte celih povedi iz naloge, ampak se omejite na ključne stvari, ki jih predstavitev v nekaj besedah;
 izberite pisavo Arial ali Tahoma, velikost črk naj bo 20–24, za naslove 32–36;
 na eno prosojnico ne zapišite več kot 10 vrstic.
Naš namig:
Preden se lotite izdelave prosojnice, se vprašajte:
 Kaj želim s prosojnico doseči? (podkrepiti, pojasniti, razložiti ...)
 Ali se lahko zgodi, da poslušalci sporočila na prosojnici ne bodo razumeli?
 Kaj je na prosojnici najpomembnejše?
 Ali lahko kaj izpustim?
VI. Kriteriji za samovrednotenje pisne naloge in zagovora
22
V nadaljevanju vam predstavljamo kriterije, po katerih lahko samoocenite vašo nalogo in zagovor. Kriteriji so splošni in vam lahko služijo kot vodilo pri oblikovanju naloge. Natančne kriterije, po katerih bo ocenjena vaša naloga in zagovor, vam bo predstavil učitelj pri predmetu.
 Pisni izdelek
V uvodu je jasno opredeljeno, kakšno tematiko/problematiko predstavlja naloga in kakšen pristop je pri obravnavi uporabil študent ter zakaj.
Naloga obravnava jasno opredeljen problem iz prakse, ki se neposredno navezuje na vsebino in cilje predmeta.
Študent dokazuje, da zna opredeliti, opisati, kritično ovrednotiti, prikazati, razložiti in argumentirati obravnavano tematiko. V besedilu je poleg prevzetih (citiranih, povzetih) misli prisoten tudi študentov izvirni prispevek.
Problem je jasno opredeljen, razvidne so različne metode dela, predlagana rešitev, novost izhaja iz opredeljene problematike, utemeljitve za uvedbo novosti so dobro prikazane in podprte s teorijo.
Dejstva in podatki, ki jih predstavlja študent, ter argumenti, ki jih navaja, so jasno in koherentno organizirani in izraženi.
Uporabljeni podatki, grafični elementi so neposredno vezani na vsebino naloge in jo podpirajo.
Uporabljeni so različni viri in skozi celotno besedilo je razvidno, katero besedilo je avtorjevo in katero je prevzeti (citirano, povzeto).
V zaključku so povzete glavne ugotovitve in nakazane nadaljnje možnosti razvoja ali nadgradnje predlagane rešitve, novosti.
Naloga je napisana in predstavljena v ustreznem slogu, upoštevana so slovnična in pravopisna pravila, tehnična navodila za oblikovanje naloge (odstavki, razmik med vrsticami, uporaba kazala) in
navodila za navajanje virov.
 Zagovor pisne naloge
23
Predstavitev temelji na bistvu naloge (namen, cilji, pristopi, rezultati, učinki).
Predstavitev je vsebinsko jasna, dobro organizirana in razčlenjena ter podprta s primerno uporabo vizualnih pripomočkov.
Predstavitev je pripravljena v slovnično pravilnem in lepem slovenskem jeziku ter podprta z ustrezno nebesedno komunikacijo.
Odgovori na vprašanja so jasni, konkretni in odražajo širši spekter razumevanja področja.
Pomembno:
Pisna naloga se lahko zavrne, če:
 je naloga napisana v neustreznem slogu in niso upoštevana slovnična in pravopisna pravila;
 naloga ni oblikovana v skladu z navodili;
 viri, ki ste jih uporabili pri pisanju naloge, niso navedeni (plagiarizem);
 je naloga prepisana od drugega študenta in/ali kopirana iz virov na internetu.
Horizontalni kriteriji priprave nalog
Ne glede na specifične kriterije, ki jih za pripravo pisnih nalog določijo nosilci predmetov, morajo študentje pri pripravi pisnih nalog upoštevati horizontalne kriterije, ki prispevajo k dvigu kakovosti pisnih nalog, k navajanju študentov na strokovno pisanje ter k celovitem pogledu na obravnavano tematiko. Horizontalni ocenjevalni kriteriji so:
Raznolikost vidikov (navajanje trditev, vidikov več avtorjev in upoštevanje različnih predpostavk, situacij; zagotavljanje celovitosti).
Dodana vrednost (lastno razmišljanje, spoznanja, argumentiranje, povezovanje teorije z izkušnjami, aplikacije, sinteza, ipd.; izogibanje posploševanju odgovorov – to je na splošno tako, velja vedno in v vseh situacijah).
Navajanje virov (ustrezno in korektno navajanje virov; v besedilu citati in povzemanje ter na koncu v seznamu; v Navodilih za pripravo pisnih del).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli