Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

EKONOMSKA ŠOLA
MURSKA SOBOTA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
IN
OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA
Murska Sobota, oktober 2008
I
KAZALO VSEBINE
1 DIPLOMSKI IZPIT .......................................................................................................... 2
2 DIPLOMSKA NALOGA .................................................................................................. 3
2.1 VRSTE DIPLOMSKIH NALOG.................................................................................. 3
2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKE NALOGE ............................................... 3
2.3 ODOBRITEV NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE ................................. 3
2.4 SESTAVNI DELI IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE .......................................... 3
2.5 PRIPRAVA POSAMEZNIH DELOV DIPLOMSKE NALOGE ................................ 4
2.5.1 Kazalo ..................................................................................................................... 4
2.5.2 Povzetek ................................................................................................................. 4
2.5.3 Uvod ....................................................................................................................... 4
2.5.4 Glavni del (jedro).................................................................................................... 4
2.5.5 Zaključek (sklep) .................................................................................................... 5
2.5.6 Literatura in viri ...................................................................................................... 5
2.5.7 Priloge ..................................................................................................................... 8
2.6 TEHNIČNA NAVODILA ............................................................................................ 8
2.6.1 Vezava in napis na platnici ..................................................................................... 8
2.6.2 Oblikovanje ponovljene naslovne strani ................................................................ 8
2.6.3 Število izvodov ....................................................................................................... 9
2.6.4 Obseg naloge .......................................................................................................... 9
2.6.5 Oblikovanje strani .................................................................................................. 9
2.6.6 Oblikovanje poglavij .............................................................................................. 9
2.6.7 Tabele v nalogi ....................................................................................................... 9
2.6.8 Grafikoni in slike .................................................................................................. 10
2.6.9 Opombe ................................................................................................................ 11
2.6.10 Štetje in številčenje strani ..................................................................................... 11
2.6.11 Lektoriranje naloge ............................................................................................... 11
3 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ........................................................................... 12
3.1 PRIJAVA K ZAGOVORU DIPLOMSKE NALOGE ................................................ 12
3.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKE NALOGE ....................................................... 12
PRILOGE
2
1 DIPLOMSKI IZPIT
V skladu z izobraţevalnim programom za pridobitev višje strokovne izobrazbe v programih Komercialist, Računovodja, Poslovni sekretar in Ekonomist morajo študentje za dokončanje izobraţevanja in pridobitev izobrazbe poleg uspešno opravljenega izobraţevanja in vseh izpitov opraviti diplomski izpit.
Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te.
Diplomska naloga je samostojno strokovno delo, v katerem študent obdela odobreno temo po teh navodilih.
Diplomsko nalogo diplomant praviloma izdela v organizaciji, kjer opravlja praktično izobraţevanje.
Zagovor diplomske naloge, tudi zagovor praktične storitve, poteka pred diplomsko komisijo in je javen.
Roki za opravljanje diplomskega izpita so določeni s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah in Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
3
2 DIPLOMSKA NALOGA
2.1 VRSTE DIPLOMSKIH NALOG
Vrste diplomskih nalog in izbor teme so opredeljeni s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Študent mora vloţiti Študijski komisiji Predlog naslova in teme diplomske naloge najkasneje do konca praktičnega izobraţevanja.
Ko se študent odloči za izbrano temo, jo uskladi z mentorjem v organizaciji in nato z mentorjem–predavateljem. Tako usklajeno temo predloţi študijski komisiji v potrditev. Vlogo s predlogom teme in predlogom naslova diplomske naloge odda v referatu šole na ustreznem obrazcu (VSŠ-D-1). Vlogi priloţi po navodilih izdelano dispozicijo in sicer za 1. redni rok za diplomski izpit do konca aprila, za 2. redni rok do konca junija, za izredni rok pa vsaj dva meseca pred rokom.
2.3 ODOBRITEV NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE
Študent po uskladitvi z mentorjem–predavateljem in mentorjem praktičnega izobraţevanja v podjetju prijavi naslov in temo diplomske naloge na obrazcu VSŠ-D-1. K obrazcu priloţi po pravilih izdelano dispozicijo. Študijska komisija pregleda prijavo z dispozicijo in če ta ustreza, izda sklep o odobritvi teme diplomske naloge. Sklep o odobritvi naslova in teme sporoči študentu na obrazcu VSŠ-D-2.
Študent lahko izjemoma (objektivni razlogi) zamenja ţe odobreno temo diplomske naloge (VSŠ-D-4) ali izbranega mentorja (VSŠ-D-5) ali podaljša veljavnost dispozicije (VSŠ-D-6).
Če študent v roku enega leta po odobritvi teme na predloţi diplomske naloge, sklep o odobritvi teme preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja.
2.4 SESTAVNI DELI IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga obvezno obsega:
- naslovno stran na platnici (priloga 1),
- prazen list,
- ponovljeno naslovno stran z navedbo (priloga 2):
o študenta(-ke)
o mentorja–predavatelja višje šole (in somentorja),
o mentorja v organizaciji (in somentorja),
o lektorja,
- kazalo vsebine,
- kazalo slik in kazalo tabel,
- povzetek v slovenskem jeziku,
- povzetek v tujem jeziku,
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
4
- besedilo diplomske naloge,
- seznam literature in virov,
- kazalo prilog in priloge (kadar so potrebne).
Besedilo naj bo napisano v prvi osebi mnoţine (izogibajte se prvi osebi ednine). Uporabljamo strokovne izraze v njihovem pravilnem pomenu. Simbole in kratice razloţimo na mestu, kjer se prvič pojavljajo v besedilu.
2.5 PRIPRAVA POSAMEZNIH DELOV DIPLOMSKE NALOGE
2.5.1 Kazalo
Kazalo naj vsebuje kazalo vsebine ter kazalo slik in kazalo tabel. Pri izdelavi kazala vsebine uporabite moţnost samodejnega vstavljanja Kazala vsebine v računalniku. Naslove glavnih poglavij pišite z velikimi črkami 12 pt krepko, naslove podpoglavij z velikimi črkami 12 pt navadno, naslove podpodpoglavij pa z malimi črkami 12 pt navadno. Pri pisanju naslovov uporabljajte sloge, zaradi laţjega oblikovanja kazala vsebine.
Primer:
1 TRŢNOKOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA ............................................... 23
2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE ........................................................................ 24
2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja ....................................................... 26
2.5.2 Povzetek
Kratek povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in ciljih naloge, uporabljeni metodologiji ter bistvene zaključke diplomske naloge, napisan naj bo na eni strani, do 250 besed v slovenskem jeziku in do 250 besed v tujem jeziku (STJ 1 ali STJ 2).
2.5.3 Uvod
Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen. Obsega lahko največ do 2 strani. Uvod mora obsegati opredelitev problema, namen in cilje naloge, uporabljene metode in oblike dela ter zastavljene hipoteze.
Predvsem naj bo iz besedila razvidno, kaj bo diplomska naloga prinesla novega, oziroma postavite hipoteze ali hipotezo, ki jih boste dokazovali.
2.5.4 Glavni del (jedro)
Glavni del naloge obsega naslednje sestavine:
- TEORETIČNE OSNOVE NALOGE: opredelite in predstavite teoretična izhodišča, na katerih bodo temeljili analitični del naloge, rezultati in razprava. Obsega lahko največ tretjino naloge.
- ANALITIČNI DEL: v tem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije in podobno. Testirajte v uvodu postavljeno trditev oziroma hipotezo. Trditev lahko dokaţete ali ovrţete.
- LASTNI PREDLOGI, REŠITVE IN IZBOLJŠAVE: na osnovi analize rezultatov predlagajte rešitve, ukrepe ali aktivnosti za uporabo v praksi. Rezultati so najpomembnejši
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
5
del naloge, lastni prispevek avtorja, ki kaţe vašo sposobnost apliciranja teoretičnih znanj na praktični primer.
2.5.5 Zaključek (sklep)
V zaključku so podani odgovori na ključna vprašanja, ki so bila zastavljena na začetku (teza, hipoteza). Kritično so povzete in ovrednotene ugotovitve in rezultati. V zaključku torej zapišemo novo pridobljena (lastna!) spoznanja, sklepne misli. Opozorimo na nerešena vprašanja in nakaţemo smeri nadaljnjega reševanja problema. Obsega lahko največ do dve strani in naj bo povsem vaš, torej avtorski. Torej v zaključku ne ponavljamo vsebine iz jedra, niti je ne povzemamo, ne navajamo novih podatkov ali dokazov.
2.5.6 Literatura in viri
Ob dodelitvi teme za diplomsko nalogo dobi študent od mentorjev navodila za pridobitev temeljne literature. Seznam literature še sam dopolni tako, da pregleda katalog razpoloţljive bibliografije. V seznamu literature in virov mora biti navedena vsa uporabljena literatura in viri.
Literatura so knjige (monografije), prispevki v zbornikih, referati na kongresih ali posvetovanjih in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko uporabljal pri svojem delu.
Viri so interna poročila, zakoni, pravilniki, uredbe, poslovniki, članki v serijskih publikacijah (časopisi oziroma revije), spletne strani in ostali dokumenti, iz katerih je študent pridobil podatke. Literaturo in vire navedemo po abecednem redu avtorjev.
Navajanje literature in virov je v nalogi dvojno:
- v besedilu (citiranje ali povzemanje),
- v seznamu literature in virov na koncu naloge.
V seznamu literature in virov najprej navedemo uporabljeno literaturo, urejeno po abecednem redu priimkov avtorjev. Nato navedemo vire, prav tako urejene po abecednem redu.
Tuje misli lahko prevzemamo iz literature in virov dobesedno (citiramo), kar pomeni, da dobesedno prepišemo del tujega besedila ali pa nedobesedno (povzemamo), kar pomeni, da s svojimi besedami opišemo tuje misli.
Če ne navedemo avtorje ali vira iz katerega smo prevzeli del besedila, je to početje tatvina in pomeni kršenje avtorskih pravic. Bralcu naše naloge mora biti jasno, katere misli so naše in katere smo prevzeli ali citirali.
Pri citiranju zapišemo v oklepaju avtorja, letnico dela in stran. Citat tudi označimo z narekovaji. Če avtorja povzamemo, navedemo le avtorja in leto izida dela, brez narekovajev.
Primer citiranja
»Oznaka CE je edina obvezna oznaka skladnosti« (Prešern, 2004, 23).
ali
Kot navaja Prešernova (2004, 23): »Oznaka CE je edina obvezna oznaka skladnosti.«
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
6
Primer povzemanja
Kakor navaja Prešernova na več mestih (2004) je na določene proizvode potrebno namestiti samo oznako CE, ostale oznake pa proizvajalci prostovoljno nameščajo.
Primeri navajanja literature
Knjiga – en avtor
V seznamu literature in virov
Priimek avtorja, I. Naslov dela: podnaslov. Kraj: Zaloţba, leto izdaje.
Ţiţmond, E. Ekonomika narodnega gospodarstva. Maribor: Zaloţba Obzorja, 1989.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto izdaje, stran
(Ţiţmond, 1989, 45)
Povzemanje: priimek avtorja, leto izdaje
(Ţiţmond, 1989)
Knjiga – dva avtorja
V seznamu literature in virov
Priimek 1. avtorja, I., in priimek 2. avtorja, I. Naslov dela. Kraj: Zaloţba, leto izdaje.
Hrastelj, T., in Makovec, M. Mednarodno trženje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1999.
V besedilu
Citiranje: priimek 1. avtorja in priimek 2. avtorja, leto izdaje, stran
(Hrastelj in Makovec, 1999, 34)
Povzemanje: Priimek 1. avtorja in priimek 2. avtorja, leto izdaje
(Hrastelj in Makovec, 1999)
Knjiga – trije in več avtorjev
V seznamu literature in virov
Priimek 1. avtorja, I., et. al. Naslov dela. Kraj: Zaloţba, leto izdaje.
Schneider, W., et al. Gospodarsko poslovanje 1. Celovec: Mohorjeva druţba, 1999.
V besedilu
Citiranje: priimek 1. avtorja et al., leto izdaje, stran
(Schneider et al., 1999, 47)
Povzemanje: Priimek 1. avtorja in drugi, leto izdaje.
(Schneider e tal., 1999)
Prispevki v zbornikih
V seznamu literature in virov
Priimek, I. Naslov prispevka. V: Naslov publikacije. Kraj: izdajatelj, leto izdaje, strani na katerih je natisnjen celoten prispevek.
Kolar, N. Najboljši cvetovi nekega naroda so ţene. V: Izobraževanje in zaposlovanje ženski nekoč in danes, zv. 2. Ptuj: Zgodovinski arhiv, 1988, str. 73–100.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave prispevka, stran na kateri je citirano besedilo
(Kolar, 1988, 76)
Povzemanje: priimek avtorja, leto objave prispevka, strani na katerih je natisnjen celoten prispevek
(Kolar, 1988, 73–100)
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
7
Referati na kongresih, posvetovanjih
Priimek, P. Naslov referata oz. prispevka. V: Naslov posvetovanja oz. kongresa. Kraj in datum, kje in kdaj je potekal kongres ali posvetovanje. Kraj: izdajatelj, leto objave referata ali prispevka, strani na katerih je natisnjen celoten prispevek.
Juţnič, P. Informacijska pismenost kot pogoj Informacijske druţbe. V: Digitalna knjižnica. Radenci, 10. do 12. oktober 2001. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2001, str. 27–39.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave referata oz. prispevka, stran na kateri je citirano besedilo
(Juţnič, 2001, 30)
Povzemanje: priimek avtorja, leto objave referata ali prispevka
(Juţnič, 2001)
Primeri navajanja virov
Članki v serijskih publikacijah (časopisi oziroma revije) nimajo navedbe kraja izida in zaloţbe. Pri časopisu je bistveni podatek datum izdaje.
Članki v revijah
Priimek, I. Naslov članka. Naslov revije, letnica izida, letnik, številka revije, strani na katerih je natisnjen celoten članek.
Grubiša, N. Preprečiti razloge za reklamacijo. Profesionalna prodaja, 1999, IV, 4, str. 17–19.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave članka, stran na kateri je citirano besedilo
(Grubiša, 1999, 1 Cool

Povzemanje: priimek avtorja, leto objave članka
(Grubiša, 1999)
Članki v časopisu
Priimek, I. Naslov članka. Naslov časnika, leto izdaje, dan, mesec, strani na katerih je natisnjen celoten članek.
Crnica, S. Po znanje tudi v tujino. Delo, 2003, 11. januar, str. 6.
V besedilu
Citiranje: priimek avtorja, leto objave članka, stran na kateri je citirano besedilo.
(Crnica, 2003, 6)
Povzemanje: priimek avtorja, leto objave članka
(Crnica, 2003)
Zakonodaja
Ime zakona, pravilnika oz. uredbe. Uradni list RS številka/leto izdaje.
Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Uradni list RS 44/02.
V besedilu
Citiranje: Ime zakona, pravilnika oz. uredbe, leto izdaje, člen
(Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, 2002, 3. člen)
Povzemanje: Ime zakona, pravilnika oz. uredbe, leto izdaje
(Zakon o lastninskem preoblikovanju, 2002)
Opomba: Pri zakonih lahko pri navajanju v besedilu uporabljamo tudi kratico, če smo jo pred tem ţe pojasnili.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
8
Elektronske publikacije
Pri teh publikacijah podatkov o izidu ni, zato navedemo natančne podatke o dostopu do njih. Prav tako je razlika ali poznamo avtorja ali ne oziroma ali gre za elektronsko publikacijo – knjiga, zbornik, diplomsko delo in tako dalje ali za spletne strani, na katerih smo poiskali določene podatke, informacije.
Priimek, I. Naslov. Letnica. Dostopno na spletnem naslovu: spletni naslov (dan, mesec, leto prevzema).
Račič, M. Kakovost življenja – sreča, primerjava med Slovenijo in Dansko. 2007. (citirano 10.10. 2008). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.fdvinfo.net/uploadi/editor /1209406846Racic-Martina.pdf .
V besedilu
Citiranje: Priimek avtorja, leto nastanka dela, stran
(Račič, 2007, 34)
Povzemanje: Priimek avtorja, leto nastanka dela.
(Račič, 2007)
ali
Spletni naslov (dan, mesec, leto prevzema).
http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ (10. 10. 2008).
V besedilu
Citiranje: spletna stran
(http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/)
Povzemanje: spletna stran
(http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/)
2.5.7 Priloge
Priloge so anketni vprašalniki, obseţnejše tabele z izvirnimi podatki, katalogi, ceniki in podobno. Iz besedila naloge mora biti dovolj jasno razvidna potreba po prilogah, ki so dodane nalogi. Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru naloge. Zato morajo biti zaporedno oštevilčene in podnaslovljene na vrhu priloge.
2.6 TEHNIČNA NAVODILA
Diplomska naloga mora biti izdelana v skladu s tehničnimi navodili. Po lektoriranju je potrebno nalogo oddati v tehnični pregled, ki se opravi na višji strokovni šoli (VSŠ-D-20).
2.6.1 Vezava in napis na platnici
Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice, modro platno, napis na platnicah naj bo v zlati barvi (priloga 1).
2.6.2 Oblikovanje ponovljene naslovne strani
Vsebina, oblika in velikost črk na tej strani je razvidna iz priloge 2.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
9
2.6.3 Število izvodov
Diplomant je dolţan oddati tri vezane izvode diplomske naloge v referatu Višje strokovne šole Murska Sobota. Po zagovoru naloge dva oddana vezana izvoda študent prejme za lastno uporabo ali za uporabo v organizaciji za katero je izdelal diplomsko nalogo.
2.6.4 Obseg naloge
Diplomska naloga naj obsega od 30 do 35 strani.
2.6.5 Oblikovanje strani
Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman, velikost črk 12 pt, obojestranska poravnava, enojni razmik med vrsticami. Razmik med odstavki je ena prazna vrstica, med poglavji in podpoglavji dve prazni vrstici, med podpodpoglavji pa ena prazna vrstica (priloga 3). Vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran. Celotno besedilo naj bo obojestransko poravnano.
Širina robov: levi rob 3 cm, desni 2 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji od roba papirja do številke strani 2 cm
Posebnosti v oblikovanju veljajo za naslove. Glavna poglavja velike črke in 14 pt krepko, podpoglavja velike črke in 12 pt krepko, podpodpoglavja male črke in 12 pt krepko. Priporoča se delitev poglavij do tretjega nivoja.
2 TRŢNO-KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA (14 pt krepko)
2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE (12 pt krepko)
2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja (12 pt krepko)
2.1.1.1 Oglaševanje (12 pt navadno)
2.1.1.2 Neposredno trţenje (12 pt navadno)
2.6.6 Oblikovanje poglavij
Poglavja oštevilčimo samo z enim številom (1, 2, 3 …) in z vsakim poglavjem nadaljujemo tako, da besedilo teče neprekinjeno od uvoda do zaključka. Obseţna poglavja so preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2 …). Delitev je smiselna, če imate vsaj dve podpoglavji.
2.6.7 Tabele v nalogi
Tabele številčimo od 1 naprej skozi celo nalogo. Naslov pišemo nad tabelo po naslednjem primeru.
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
10
Primer:
Tabela 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrstah medijev v podjetju Vino v letih
2000 in 2004 Vrsta medija Deleţ v odstotku 2000 2004
Radio
11
9
Televizija
38
45
Časopisi
7
6
Revije
24
28
Ostalo
20
12
Skupaj
100
100
Vir: Rezultati raziskave v podjetju Vino, maj 2005
Pri sestavljanju tabele pazite na poravnavo podatkov. Pod tabelo navedite vir, iz katerega ste vzeli podatke. Če uporabljate podatke iz lastnega vira, ki ga boste predstavili v tabeli in v grafikonu, se pod grafikon (označen kot slika) sklicujete na številko tabele.
Primeri:
- Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2006, 194
- Vir: Ivanko (2004, 87)
- Vir: http://www.vs-es.ms.edus.si
- Vir: Lasten (Navedite, če uporabljate lasten vir in ţelite poudariti avtorstvo)
2.6.8 Grafikoni in slike
Grafikone (ki jih v nalogi imenujemo slike) in slike številčimo tekoče od 1 naprej skozi celotno diplomsko nalogo. Številko slike in naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj predstavlja, pišemo pod sliko. V besedilo morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene. Slike v nalogi so lahko samo tiskane, in ne lepljene. V primeru, da grafikon dopolnjuje tabelo, ali če je grafikon samostojen, vir navedemo pod njim (glej 2.6.7). Prav tako moramo navesti vir, če smo kakšno sliko, shemo in podobno, vzeli iz spletnih strani.
Vsi grafikoni v besedilu so lahko dvodimenzionalni. Tridimenzionalnih grafikonov ne uporabljamo, saj so podatki iz njih teţko berljivi.
Primeri:
0%20%40%60%80%100%20002004letoOstaloRevijeČasopisiTelevizijaRadio
Slika 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrsti medijev v podjetju vino
v letih 2000 in 2004
Vir: Tabela 1
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
11
43%57%MoškiŢenske
Slika 3: Jedilnica Ekonomske šole Murska Sobota
Vir: http://picasaweb.google.com/ekonomskasms
2.6.9 Opombe
Opombe, označene v besedilu, naj bodo navedene na vsaki strani posebej spodaj pod črto (noga – opomba) z velikostjo pisave 10 pt.
2.6.10 Štetje in številčenje strani
Naslovna stran diplomske naloge ni oštevilčena. Kazalo številčimo z rimskimi številkami (I, II). Povzetek diplomske naloge se prične s številko 2. Zadnja številčena stran je poglavje »LITERATURA IN VIRI«. Priloge ne številčimo, prav tako tudi ne seznama prilog.
2.6.11 Lektoriranje naloge
Nalogo mora pregledati profesor slovenskega jezika, kar tudi potrdi na obrazcu VSŠ-D-3.
Slika 2: Struktura zaposlenih po spolu
Vir: Anketni vprašalnik, 2008
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
12
3 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
3.1 PRIJAVA K ZAGOVORU DIPLOMSKE NALOGE
Prijava k diplomskemu izpitu (VSŠ-D-3) z oddajo 3 izvodov trdo vezane diplomske naloge je hkrati prijava k zagovoru diplomske naloge. Prijavo lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraţevalnega programa, zbere vse podpise na obrazcu VSŠ-D-3 in predloţi indeks. Referent za študijske zadeve na obrazcu VSŠ-D-3 potrdi izpolnitev vseh obveznosti, kar je pogoj za pristop k zagovoru naloge.
3.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKE NALOGE
Potek zagovora diplomske naloge je določen s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Pri predstavitvi diplomske naloge lahko študent uporablja avdiovizualne pripomočke.
PRILOGE
Priloga 1: Naslovna stran diplome
Priloga 2: Ponovljena naslovna stran diplome
Priloga 3: Razmiki med poglavji
Priloga 1: Naslovna stran diplome
EKONOMSKA ŠOLA
MURSKA SOBOTA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
(16 pt krepko)
15 x 14 pt spuščenih vrstic
DIPLOMSKA NALOGA
(24 pt krepko)
19 x 14 pt spuščenih vrstic
Murska Sobota, oktober 2008 Primoţ Kuhar
(16 pt krepko)
Priloga 2: Ponovljena naslovna stran diplome
EKONOMSKA ŠOLA
MURSKA SOBOTA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
(16 krepko)
6 x 14 pt spuščenih vrstic
Diplomska naloga višjega strokovnega izobraţevanja
(20 krepko)
6 x 14 pt spuščenih vrstic
POSLOVNI NAČRT ZA USTANOVITEV PODJETJA ZA PREVOZNE STORITVE
(18 pt krepko)
11 x 14 pt spuščenih vrstic
Študent: Primoţ Kuhar
Mentor v šoli: mag. Janez Oblak, univ. dipl. ekon.
Mentorica v organizaciji: Nada Lebar, univ. dipl. ing. rač.
Lektorica: Darja Novak, prof. slov. j.
(14 pt krepko)
3 x 14 pt spuščenih vrstic
Murska Sobota, oktober 2008
(14 pt krepko)
Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Priloga 3: Razmiki med poglavji
4 VHODNA OBDELAVA DOKUMENTARNEGA GRADIVA (pt 14)
(ena prazna vrstica pt 12)
Enoto, kjer se pošta sprejema in se obdeluje dokumentarno gradivo imenujemo vhodna enota. V občinski upravi To je lahko glavna pisarna, kje sta zaposleni dve usluţbenki, in sicer svetovalka za stranke in dokumentalistka. Večina dokumentov, ki pridejo ali nastanejo v ustanovi, je še vedno v papirni obliki, vse pomembnejši pa postajajo elektronski dokumenti.
(dve prazni vrstici pt 12)
4.1 SPREJEMANJE POŠTE V UPRAVI (pt 12)
(ena prazna vrstica pt 12)
Vsa pošta se mora evidentirati v glavni pisarni, zato lahko vsak javni usluţbenec v vsakem trenutku ugotovi, ali je iskano gradivo v občinska uprava prejela ali ne. Dobra povezanost obdelave dokumentarnega gradiva s pomočjo računalniškega programa omogoča stalen in celoten pregled nad dokumentarnih gradivom.
(dve prazni vrstici pt 12)
4.2 PREGLEDOVANJE POŠTE V PRAVI (pt 12)
(ena prazna vrstica pt 12)
Pregledovanje pošte v upravi se opravlja v glavni pisarni in sicer ves poslovni čas.
(ena prazna vrstica pt 12)
4.2.1 Splošna skrb za prejete dokumente (pt 12)
(ena prazna vrstica pt 12)
Pošiljke, ki jih stranke prinesejo osebno, ter vlogo, ki jih stranke izpolnijo na obrazcu je potrebno v glavni pisarni pregledati takoj, da bi vlagatelja lahko opozorili na očitne pomanjkljivosti.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli