 |
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934
|
 Objavljeno: 27 Maj 2011 17:08 Naslov sporočila: TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA D |
 |
|
TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO
DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA TER DOKTORSKE DIZERTACIJE
Splošno
Zaključno delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava), črke na naslovni strani morajo biti v srebrnem tisku. Vsaj na enem izvodu mora biti na hrbtu zaključnega dela, od vrha proti dnu hrbta, Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI napisan priimek ter prva črka imena študenta/-tke (npr. KRANJC, M.) ter DIPLOMSKO DELO / MAGISTRSKO DELO / DOKTORSKA DISERTACIJA. Odmik od zgornjega roba hrbta mora biti 2,5 cm. Razmik med prvo črko imena ter napisom DIPLOMSKO DELO / MAGISTRSKO DELO / DOKTORSKA DISERTACIJA mora biti 2 cm.
Slika 1: Kako naj bo postavljen napis na hrbtu zaključnega dela v ležečem položaju na primeru diplomskega dela
Zaključno delo poleg naslovne in prve strani sestavljajo: izvleček z naslovom zaključnega dela in ključnimi besedami ter prevod izvlečka in naslova zaključnega dela v tujem jeziku, izjava o avtorstvu zaključnega dela, kazalo, uvod (z jasno povzeto tezo zaključnega dela), glavno besedilo, sklep ali zaključek, seznam literature in virov ter morebitni seznam ilustracij, morebitne priloge.
Zaključno delo mora biti natisnjeno enostransko ter stilno in slovnično skladno s pravili slovenskega knjižnega jezika.
Naslovna stran diplomskega in magistrskega dela
Na naslovni strani mora biti zgoraj centrirano z velikimi tiskanimi črkami (velikosti 14) napisano UNIVERZA NA PRIMORSKEM in pod tem FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER. Na sredini strani naj bosta ime in priimek študenta/-tke (velikosti 14), pod njima naslov dela (velikosti 16), pod naslovom pa napis diplomsko / magistrsko delo (velikosti 14). Spodaj, na sredini strani, naj bosta navedena kraj (Koper) in leto (velikosti 14).
Slika 2: Kakšna naj bo naslovna stran diplomskega in magistrskega dela
Prva stran diplomskega / magistrskega dela je enaka naslovnici, le da sta pod napisom DIPLOMSKO / MAGISTRSKO DELO v spodnjem kotu strani napisana tudi ime in priimek mentorja/-ice in morebitnega somentorja/-ice s celotnim pedagoškim nazivom ter študijski program.
Naslovna stran doktorske disertacije
Na naslovni strani mora biti zgoraj centrirano z velikimi tiskanimi črkami (velikosti 14) napisano UNIVERZA NA PRIMORSKEM in pod tem FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER. Na sredini strani naj bo z velikimi tiskanimi črkami napisano DOKTORSKA DISERTACIJA (velikosti 14), pod tem NASLOV DOKTORSKE DISERTACIJE (velikosti 16) in pod njim z malimi tiskanimi črkami ime in priimek študenta/-tke (velikosti 14). Spodaj, na sredini strani, naj bosta navedena kraj (Koper) in leto (velikosti 14).
Slika 3: Kakšna naj bo naslovna stran doktorske disertacije
Prva stran doktorske disertacije je enaka naslovnici, le da sta pod napisom DOKTORSKA DISERTACIJA v spodnjem kotu strani napisana tudi ime in priimek mentorja/-ice in morebitnega somentorja/-ice s celotnim pedagoškim nazivom ter študijski program.
Format in robovi
Zaključno delo mora biti napisano v formatu A4.
Desni, zgornji in spodnji rob naj merijo 30 mm, levi rob pa zaradi vezave 35 mm. Številko strani postavite na sredino spodaj, med njo in spodnjim robom pustite 15 mm.
Vrsta pisave ter oblika odstavkov in naslovov
Besedilo naj bo v pisavi Times New Roman velikosti 12. Posamezne besede in besedne zveze poudarjajte z ležečo pisavo ali krepko pisavo. Za opombe pod črto uporabljajte za 2 pt manjšo pisavo (glej opombo ).
Razmik vrstic naj bo 1,5. Prva vrstica osnovnega odstavka naj bo zamaknjena za 5-10 mm.
Izbrano vrednost uporabljajte pri vseh zamikih. Besedilo poravnajte obojestransko. Glavna poglavja naj se pričnejo na novi strani.
Pisava naslovov naj bo iste vrste kot v ostalem besedilu. Naslovi naj bodo levo poravnani. Med naslovom in besedilom naj bo razmik dveh praznih vrstic. Naslove oštevilčite po desetiškem sistemu (npr.: 1, 1.1, 1.1.1, ...). Med številko in besedilom naj bo primeren presledek.
Naslovi različnih ravni naj bodo oblikovani različno, da se ločijo med seboj (npr. naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z VERZALKAMI (velikimi tiskanimi črkami), naslovi druge ravni z malimi črkami in naslovi tretje ravni z malimi ležečimi črkami).
Slike in tabele
Slike in tabele v zaključnem delu naj bodo označene z zaporednimi številkami od prve do zadnje. Besedilo v slikah in tabelah je lahko tudi manjše kakor v drugem besedilu. Vsaka slika in tabela mora imeti svoj naslov, s katerim se opredeli vsebino slike ali tabele. Zaporedna številka ter naslov se napiše nad sliko ali tabelo, vir pa pod sliko ali tabelo, kot npr.:
Slika (ali tabela) 2: Klimatske spremembe v mesecu juliju 2001
SLIKA oz. TABELA
Vir: Podnebje Slovenske Istre, Novak D., 1993, 202.
Če ima zaključno delo več kakor pet slik ali tabel, se na posebni strani, po seznamu literature, napiše SEZNAM SLIK ali SEZNAM TABEL, v katerem so naštete slike ali tabele v takšnem zaporedju, kot se pojavljajo v delu, vključno z naslovi in številko strani, na kateri se nahajajo.
Alineje
Uporabite lahko oštevilčene alineje in alineje z vrstičnimi oznakami. Ustrezen in povsod enak naj bo razmik med številko in besedilom alineje. Pred in za seznamom pustite razmik ene prazne vrstice.
1. Primer oštevilčene alineje.
- Primer alineje z vrstično oznako.
Navajanje
Navajamo med besedilom. Bibliografsko opombo sestavljajo naslednji podatki:
Avtor, leto izida in – le če citiramo točno določeni del besedila – tudi navedba strani. Celotni bibliografski podatki citiranih in uporabljenih virov so navedeni v poglavju Literatura.
Primer citata med besedilom:
(Grafenauer, 1993, 11).
Primer navajanja vira kot celote, brez citiranja:
(Grafenauer, 1993).
Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem. Primer:
(Gombač, 1996; Grafenauer, 1993b).
Seznam literature
Seznam literature se nahaja na koncu zaključnega dela. Razvrščen je abecedno po priimkih avtorjev ter ni oštevilčen.
PRIMER NAVAJANJA ZAKLJUČENE PUBLIKACIJE KOT CELOTE – KNJIGE:
Avtor (leto izida): Naslov. Zbirka. Kraj, Založba.
Npr.: Merku, P. (2005): Mednarodna diplomacija sprave. Trst, Mladika.
Če navajamo določen del iz zaključene publikacije, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo prevzeli navedbo.
PRIMER NAVAJANJA PRISPEVKA V ZAKLJUČENI PUBLIKACIJI – NPR. PRISPEVKA V ZBORNIKU:
Avtor (leto izida): Naslov prispevka. V: Urednik zbornika: Naslov zbornika. Izdaja. Kraj, Založba, strani od-do.
Npr: Tomc, G. (2002): Moderna kultura. V: Debeljak, A. et al.: Cooltura. Uvod v kulturne študije. Študentska založba. Ljubljana, 121–156.
PRIMER NAVAJANJA ČLANKA V REVIJI:
Avtor (leto izida): Naslov članka: podnaslov. Naslov revije, let¬nik, številka. Kraj, strani od-do.
Npr: Sedmak, M. (2002a): Etnično mešane zakonske zveze kot oblika medkulturnega soočenja: primer Slovenske Istre. Družboslovne razprave, XVIII, 39, Ljubljana, 35-37.
PRIMER NAVAJANJA USTNEGA VIRA:
Informator (leto izporočila): Ime in priimek informatorja, leto rojstva, vloga, funkcija ali položaj. Način pričevanja. Oblika in kraj nahajanja zapisa.
Npr: Baf, A. (1998): Alojzij Baf, r. 1930, župnik v Vižinadi. Ustno izporočilo. Magnetofonski zapis pri avtorju.
PRIMER NAVAJANJA INTERNETNEGA VIRA:
Avtor ali ustanova lastnik strani (leto–mesec izpisa): Naslov članka. HTTP:// celoten naslov podstrani.
Npr: UP ZRS (2005-01): Retorike deviantnosti. Http:// http://www.zrs-kp.si/Kongresi/Informacije_slo.pdf. http://www.slo-istra.com/koper/zrs/zrs.html
Priloge
Priloge zaključnega dela sodijo pod samostojno poglavje na konec dela. K prilogam sodi tisto gradivo, ki ga zaradi obsežnosti, dimenzij ali česa drugega v besedilu ni možno predstaviti s slikami ali tabelami. Priloge so lahko izpolnjen anketni obrazec, zemljepisne karte, sheme, obsežnejši diagrami ...
Priloge se označi z zaporedno številko in naslovom.
Tovrstne informacije lahko najdete tudi v naslednjih virih in literaturi:
Bajt, D. (1994): Pišem, torej sem: priročnik za pisanje. Maribor, Obzorja.
Hladnik, M. (1991): Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. Ljubljana, samozaložba.
Kobeja, B. (2001): Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper, Visoka šola za management.
Navodila avtorjem. Annales. Anali za istrske in mediteranske študije: Series historia et sociologia, 16, 2. Koper 2006, 523-524
(http://www.zrs-kp.si/SL/Zaloznistvo/annales/navodila.pdf) |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
