Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE
NALOGE
Velenje, marec 2010
SEMINARSKA NALOGA
pri predmetu: vpiši ime predmeta
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
Študent(-ka): ime in priimek študenta(-ke) in e-mail naslov
Številka indeksa: vpišite številko vašega indeksa
Vrsta študija: redni/izredni
Mentor: ime in priimek mentorja, strokovni naziv
Velenje, marec2010
I
VSEBINA
1 UVOD...........................................................................................................................1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA ..............................................................2
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE............................................................................3
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ...................................................................3
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE .....................................................................4
2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE ............................................................................5
3 PRIPRAVA ZA TISK .................................................................................................8
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE.......................................................................................8
3.2 OBLIKA STRANI...........................................................................................................9
4 DODATNE ZAHTEVE.............................................................................................10
4.1 SLIKE IN TABELE .......................................................................................................10
4.2 ŠTEVILČENJE.............................................................................................................13
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE............................................................................................14
4.4 CITIRANJE IN POVZEMANJE .............................................................................14
4.4.1 Povzemanje ......................................................................................................15
4.4.2 Citiranje ...........................................................................................................18
5 VIRI, LITERATURA................................................................................................19
SEZNAM SLIK..................................................................................................................23
SEZNAM PREGLEDNIC.................................................................................................24
PRILOGE..........................................................................................................................25
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 1
1 UVOD
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj
zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno raziskovalnega dela. Študent z
izdelavo in predstavitvijo naloge izkaže svojo zmožnost samostojnega dela pri obdelavi v
naprej določene teme. Naslov naloge lahko predlaga študent, nato pa ga potrdi učitelj
predmeta.
Smoter naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v
okviru študijskega programa, da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se pripravi za
pisanje seminarske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu z učnimi cilji, se študent
pripravi in izvede predstavitev doseženih rezultatov naloge na seminarskih vajah.
Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu
z naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati že ob izbiri naslova. Študent naj si
izbere naslov tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno literaturo, vire in konkretne
podatke. Neujemanje vsebine z naslovom naloge je največkrat odraz nesamostojnega dela
pri njeni izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent izkaže obvladovanje veščin pisnega
komuniciranja. Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična sredstva in svojo
ustvarjalnost ob doslednem upoštevanju teh navodil.
Upoštevati je potrebno tudi naslednja pravila:
• Seminarske naloge naj bodo pripravljene v Word dokumentu, ločeno za slovenski
in angleški jezik
• Ime datoteke naj bo sestavljeno iz imena in priimka študenta, treh do štirih uvodnih
besed iz naslova seminarske naloge in letnice oddaje naloge v ustreznem jeziku (v
slovenščini oz. angleščini)
• Glava dokumenta naj bo v ustreznem jeziku (slovenskem ali angleškem, brez
navedb v drugem jeziku, z glavo VŠVO, letnico oddaje naloge)
• Pri navajanju virov v angleški verziji naj bodo naslovi knjig, člankov ali drugih
(recimo internetnih virov) prevedeni v angleški jezik, kar bo bralcem olajšalo
razumevanje naloge
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 2
• Na koncu naloge naj bo naveden spletni naslov avtorja seminarske naloge, da se
mu/ji bralci lahko oglasijo
• Obvezno mora biti na prvi strani e-naslov avtorja seminarske naloge
Pisni izdelek je sestavljen iz:
uvoda,
jedra – obrazložitve tematike v dveh do osmih poglavjih,
zaključka,
seznama uporabljene literature (po abecednem seznamu avtorjev),
prilog (če obstajajo).
Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisne naloge in mu na kratko pojasnimo predmet
obravnave teme v pisni nalogi.
Uvod je razdeljen v štiri dele, ki jih številčimo:
1.1 Opis področja in opredelitev problema
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
1.4 Uporabljene raziskovalne metode
Uvod je kratek in naj ne presega 10 % naloge.
Za izdelavo pisne naloge morate najti, zbrati in pregledati vire, ki so že napisani in
objavljeni na področju, ki ga obdelujte v nalogi. Viri za izdelavo naloge so lahko zelo
različni. Uporabljate lahko strokovno literaturo, statistične in druge uradne podatke,
dokumente, ki jih dobite v organizaciji, članke iz različnih revij ter seveda internet.
Zaželeno je, da za izdelavo naloge uporabite tudi čim več tuje literature.
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA
Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki
je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 3
Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo
natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo
naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Namen in cilji naloge so podati strnjen pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj
smo si izbrali takšno nalogo (namen) in katero strokovno področje je predmet našega
preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo rešiti.
Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in
načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo
pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj
obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s
pojasnili drugih avtorjev itd.).
Cilje naloge definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči. Prav tako
lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti v nalogo,
če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki
jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz
nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo
zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki
opredeljujejo neko področje, zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo
poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne
spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano
področje ali celo na posamični primer.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali
prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v
državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 4
v nalogi. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov,
poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost
odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE
Metode dela nam povedo, kako smo prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o
obravnavani temi. Kot metodo raziskovanja lahko navedemo pregled strokovne literature,
statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Metode dela preučevanja ločimo glede na temo, ki smo jo izbrali, na:
a) teoretične, kjer obravnavamo abstrakten pojem, s katerim se je verjetno ukvarjal že
kdo pred nami. Tukaj uporabimo:
o deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študijo in interpretacijo
že napisane literature;
o kavzalno (neeksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in
interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo vprašalnika, intervjuja,
reševanja nalog itd.;
b) eksperimentalne, kjer z znanstvenim postopkom raziskujemo nek problem ali
dokazujemo določene hipoteze in uporabimo:
o eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in
rezultatov iz eksperimentiranja (opazovanje, preizkušanje, testiranje v realni
ali simulirani situaciji).
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 5
2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE
Osnovno besedilo seminarske naloge zajema:
• uvod,
• jedro (obdelavo teme),
• sklep.
Glava dokumenta naj bo v ustreznem jeziku (slovenskem ali angleškem, brez navedb v
drugem jeziku, z letnico oddaje naloge).
Seminarske naloge naj bodo pripravljene v Word dokumentu, ločeno za slovenski in
angleški jezik
Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlačen za bralca in naj pri seminarski nalogi obsega
dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % seminarske naloge). Osnovno besedilo se vedno
prične z uvodom.
Jedro predstavlja najobsežnejši del pisne naloge. Predstavlja najpomembnejši in
najinventivnejši del pisnega dela. V njem podrobno opišemo izbrano temo (poslovanje
organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično
obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega
postopka, praktično uporabo transportnih naprav in sredstev, …), jo razvijamo in
pojasnjujemo. Bodite strokovni in logično povezujte spoznanja.
Jedro mora obsegati tri vsebinska področja:
• Teoretični del, v katerem strnjeno predstavimo pomembnejša teoretična izhodišča,
na katerem bosta temeljila analitični in perspektivni del. Obsega lahko 30 do 50 %
obsega seminarske naloge.
• Analitični ali analitično eksperimentalni del, v katerem analitično in sintetično
predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije
in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo določenih
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 6
znanj, modelov in metod. V analitičnem delu moramo na osnovi analize testirati
svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovržemo ali potrdimo. Obsega
lahko 30 do 55 % obsega seminarske naloge.
• Perspektivni del (predlogi in priporočila) ─ v njem predlagamo rešitve in aktivnosti
za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom seminarske naloge.
Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema
predvidoma 5 % obsega seminarske naloge.
Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da
lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj vsebinska poglavja lahko členimo še na več
podpoglavij (to še posebej velja za analitični del jedra), vendar do največ četrte ravni (na
primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski
sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno
nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo
določeno zaokroženo misel.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne
literature na izbranem področju. Pri obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta,
njegova sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev,
spoznanj in dokazov. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in
stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se
sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja.
Jedro naloge torej tvorimo po naslednjih korakih:
v njem podrobneje predstavite in analizirate naslovno temo,
vsebino ločite z naslovi in s podnaslovi,
vključite aktualne novosti,
opravite ankete, eksperimente …,
lahko dodate slike, grafe, tabele, izračune, skice.
Sklep je obvezen del vsake pisne naloge. Je zadnje poglavje ali zadnji del osnovnega
besedila. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja, sklepne misli. Zato v tem delu naloge
na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne ugotovitve in predloge, komentirajte
dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedite lastna spoznanja in odprte
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 7
probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj, podatkov, dokazov, informacij. V sklepu
lahko potrdite ali ovržete podmeno ali opozorite na probleme, s katerimi ste se srečevali pri
delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v
nalogi niste storili. V sklepnem delu naloge lahko navajate samo svoje misli. Upoštevajte,
da v sklepu jedrnato povzamete vsebino naloge in se osredotočite na najpomembnejše
izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v seminarski nalogi ne presega 5 do 10 % naloge.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 8
3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje seminarske naloge uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali
enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni
dovoljen.
Ime datoteke naj bo sestavljeno iz imena in priimka študenta, treh do štirih uvodnih besed
iz naslova seminarske naloge in letnice oddaje naloge v ustreznem jeziku (v slovenščini oz.
angleščini).
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE
Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave kot je Times (New)
Roman ali Dutch. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za
tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Poravnava besedila je obojestranska. Minimalna
velikost pisave za tabele, slike in opombe je 10 pik. Povzetek diplomskega dela v uvodnem
delu pišite z nagnjeno pisavo. Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.
Tabela 1: Primeri pisav
Velikost Komentar Videz
Pisave Nagnjeno Ravno
8 Spuščeno (subscripts) in dvignjeno (superscripts) Spuščeno
10 Opombe, slike, tabele Opombe
12 Osnovni tekst, podpoglavja in imena
avtorjev
Povzetek Podpoglavja
14 Glavna poglavja POGLAVJA
20 Naslov diplomskega dela (velikost 20) NASLOV
Vir: Lasten
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 9
3.2 OBLIKA STRANI
Stran oblikujte tako, da bodo spodnji in levi rob široki 30 mm ter desni in zgornji rob
25 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob širok 45 mm. Prav tako naj bo 45 mm zgornji rob,
če je začetek novega poglavja na novi strani (razmik: pred 48 pt, po 18 pt). Razmik med
vrsticami naj bo 1,5 vrstice, med odstavki pa 6 pt. Dolžino strani prilagodite tako, da med
poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazno vrstico.
Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa _ SKLEP (označen z ustrezno številko – brez pik).
Naslove poglavij pišemo levo poravnano, z velikimi črkami. Razmik med besedilom in
naslovom novega poglavja naj bo dve prazni vrstici nad in eno prazno vrstico pod
naslovom (razmik: pred 30 pt, po 18 pt).
Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama,
ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Razdelek
pišemo z malimi črkami. Med zadnjim besedilom, naslovom razdelka in njegovim
besedilom je po ena prazna vrstica.
Delitve na podrazdelke je možno le do četrte ravni (npr. označba 3.2.4.1).
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 10
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 SLIKE IN TABELE
Slike in tabele (grafi, grafikoni ipd.) so pomembni elementi seminarskega dela. Z njimi
avtor nazorneje prikaže in dopolni obravnavano tematiko.
Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu jih
zaporedno številčimo z arabskimi številkami in naslovimo. Morebitne legende pišemo brez
okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd.
Tabele in slike (sem sodijo še grafi, organigrami, skice …) naj bodo sredinsko poravnane,
oštevilčene in opremljene z naslovom (naslov naj bo sredinsko poravnan nad tabelo in
sredinsko poravnan pod sliko) in virom. Za naslov in vir uporabite pisavo Times New
Roman, velikost 10, ne krepko, začnete z veliko začetnico, brez končne pike. Vsebino
tabele, naslov in vir sredinsko poravnate.
Če je tabela/slika prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir, celoten zapis vira pa
naveden v spisku literature oziroma med viri. Pri viru navedemo priimek avtorja, letnico in
številko strani. Kjer avtor ni znan, navedemo naslov, letnico in številko strani. Če gre za
spletni vir, napišemo priimek avtorja ali ime podjetja, z [online] označimo, da je vir
prevzet iz spleta, nato zapišemo še povezavo do vira in v okroglem oklepaju datum
citiranja. V poglavju Viri in literatura takega vira posebej več ne omenjamo. Za naslovi in
viri ne pišemo pike.
Slika 1: Primer postavitve slike
Vir: Zavod IRC [online]. (Citirano 15. 1. 2009). Dostopno na naslovu:
http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 11
Slika 2: Letališče
Vir: Lasten (Navedemo, če uporabljamo lastne slike in želimo poudariti avtorstvo.)
Slika 3: Priprava in izvedba storitve
Vir: Tavčar, 1996, 59
Slika je prevzeta iz literature, zato je vir natančno označen (avtor, letnica, stran); v
poglavju Viri in literatura je vir izpisan v celoti, kot to zahtevajo pravila.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 12
Slika 4: Povezovalna lestvica izdelkov in storitev
Vir: povzeto in prirejeno po Potočnik, 2000, 191
1 Pri tem viru opazimo, da ga je avtor sicer prevzel po Potočniku (2000, 19), vendar je sliko delno tudi
spremenil, tj. priredil, zato je to v viru tudi zapisal.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 13
Primeri tabel:
a) tabela, prevzeta iz literature (vir je označen pod tabelo: avtor, letnica, stran)
Tabela 2: Matrika odgovornosti
Aktivnost Odgovoren Sodeluje
Kreiranje, potrjevanje in pošiljanje nabavnega naročila Nabavnik Prodajnik
Usklajevanje potrditve naročila z nabavnim naročilom Nabavnik
Ažuriranje delno prevzetega nabavnega naročila Nabavnik
Arhiviranje nabavnega naročila Nabavnik
Zapiranje nabavnih naročil Nabavnik Računovodstvo
Vir: Rak, 2008, 69
b) tabela, ki jo izdela avtor besedila sam
Tabela 3: Komunikacijski kanali in sredstva
Komunikacijski kanali Nosilci sporočil Komunikacijska sredstva
NEOSEBNI
komunikacijski kanali
Televizija, radio, časopisi,
revije, filmski trak, pošta,
internet
Televizijske in radijske
oddaje, televizijski in
radijski oglasi, filmi, plakati,
tiskani oglasi, dopisi,
katalogi, brošure, navodila
za uporabo, internetni oglasi
OSEBNI
komunikacijski kanali
Sporočevalec (zastopnik,
prijatelj, sosedje, mnenjski
voditelj)
Govor, mimika, vedenje,
govorica telesa
Vir: Lasten
4.2 ŠTEVILČENJE
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko,
naj bo številčenje na zunanjem robu strani.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 14
Opombe številčite z dvignjeno pisavo.1
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v
povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.
4.4 CITIRANJE IN POVZEMANJE
Diplomsko delo in seminarska naloga sta sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela.
Pisec diplomskega dela ali seminarske naloge mora zato za pripravo teoretičnih izhodišč
najprej poleg lastnega že usvojenega znanja z obravnavanega teoretičnega področja poznati
in preučiti še dodatno strokovno literaturo s področja, ki zadeva temo njegove naloge. Če
želi različna teoretična izhodišča drugih avtorjev predstaviti v svoji nalogi, mora poznati in
upoštevati načela in pravila citiranja in povzemanja. Misli drugih avtorjev torej v našem
besedilu ne smemo zapisati tako, kot da so naše lastne misli in spoznanja, saj bi s tem kršili
avtorske pravice. To pomeni, da moramo, kadar navajamo strokovna izhodišča drugih
avtorjev, v besedilu to natančno označiti kot povzetke (avtor, letnica, stran) oz. citate
(avtor, letnica, stran)2. Seveda morajo biti vsi avtorji, katerih misli smo kot povzetke ali
citate navedli, na koncu navedeni še v virih in/ali literaturi, tako da lahko iz polnega zapisa
(avtor, naslov, kraj, založba, leto …) nedvoumno razberemo, iz katerih strokovnih del je
pisec diplomske oz. seminarske naloge izhajal pri snovanju teoretičnih izhodišč.
Seveda pa vse to, kar smo navedli zgoraj, ne pomeni, da pisec besedila sestavi teoretični
del naloge tako, da je le-ta skupek povzetkov in citatov. Besedilo mora biti notranje in
zunanje povezano tako, da so naše lastne misli in strokovno znanje, ki smo si ga pridobili v
času šolanja, povezovalni element ali izhodišče za misli drugih avtorjev. Prav tako sami
izdelamo teoretične zaključke in ugotovitve, potem ko smo primerjali več različnih teorij
oz. misli drugih avtorjev.
1 Opombo napišite na dnu strani, na kateri jo navedete, in je ne dodajajte spisku virov oz. literature na koncu
diplomskega dela.
2 Če avtorstvo ni navedeno, zapišemo (Ime institucije, leto, stran).
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 15
4.4.1 Povzemanje
O povzemanju govorimo, kadar originalno besedilo izbranega avtorja preberemo, ga
obnovimo s svojimi besedami ter ga tako skrajšamo, lahko pa tudi izberemo samo bistvene
misli, vendar pri tem ne spreminjamo pomena avtorjevega besedila. Kadar povzemamo,
besedilo ustrezno označimo tako, da v oklepaj zapišemo priimek avtorja, letnico izida,
stran; več podatkov o avtorju in viru pa zapišemo v poglavju Viri in literatura. Kadar v
našem besedilu uporabimo več del istega avtorja z enako letnico, si pri razločevanju
pomagamo tako, da k letnici izida zapišemo črke a, b, c, …
Primeri:
(Pepevnik, 2002, 13)
(Pepevnik, 2002a, 25)
(Pepevnik, 2002b, 6 Cool

Povzete misli (torej ne dobesedni navedki) drugih avtorjev v besedilu
diplomske/seminarske naloge označimo na začetku ali na koncu odstavka.
Primeri:
Javni potniški prevoz se izvaja z javnimi prevoznimi sredstvi na javnih prometnih
površinah in mora biti pod enakimi pogoji dostopen vsem (Pepevnik, 2001, 13).
Rozman in drugi (1993, 12) definirajo vodenje kot vplivanje na obnašanje in delovanje
tako posameznika kot tudi skupine v podjetju in usmerjanje njihovega delovanja k
zastavljenim ciljem podjetja.
Simič (1993, 53) pravi, da je optimalna organizacija notranjega transporta odvisna od
dobrega poznavanja tokov premeščanja blaga v poslovnem sistemu. Racionalen tok
materiala je osnova za optimalen potek notranjega transporta.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 16
Po Simiču (1993, 51) so v notranjem transportu v ospredju prizadevanja za skrajševanje
transportnih poti in zagotavljanje čim večje prepustnosti le-teh, ki pa so odvisne od:
• tehnološkega procesa,
• razmestitve transportnih sredstev,
• vrste transportnih sredstev,
• vrste materiala,
• prostorov.
Včasih želimo povzeti del besedila nekega avtorja, ki ga v svojem delu omenja drugi avtor
(t. i. povzetek povzetka) – primer:
Vodenje ima ožji in širši pomen, kjer je glavna razlika med tema pomenoma v besedi
organizacija. Vodenje kot managemet obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije,
medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo želi vplivati na vedenje
posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso
nujno skladni s cilji organizacije (Možina, 1990, 121; povzeto po Hersey in Blanchard,
1982, 23).
Zaradi lažjega preučevanja podjetniške logistike v proizvodnem podjetju, jo bomo razdelili
po prej naštetih tipičnih dejavnostih na naslednje podsisteme (Križman in Rak, 2006, 65):
nabavna logistika,
notranja logistika,
distribucijska logistika,
poprodajna logistika.
Ko povzemamo iz elektronskih virov, prav tako zapišemo priimek avtorja ali naslov
sestavka ali ime podjetja (odvisno od tega, katere od teh podatkov lahko poiščemo na
spletni strani), v oglatem oklepaju označimo, da je besedilo iz elektronskega vira in stran,
če jo lahko razberemo. Vse ostale podatke podrobneje zapišemo v poglavju Viri in
literatura (datum citiranja, dostopnost, …).
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 17
Primer:
Seveda pa imajo ti viličarji tudi nekatere prednosti (Vilprof [online], 2008)1:
• v primerjavi z akumulatorskimi so hitrejši, motor ima večjo moč, zato je vlečna sila
večja in s tem lahko viličar premaguje tudi večje vzpone,
• so stalno sposobni za delo tudi v več izmenah.
Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih
virov, označimo take vire z besedo »prav tam«. Če pri povzemanju zapisujemo še stran, v
zgornjem primeru zadostuje že samo (prav tam), če se stran ne spreminja; drugače pa
zapišemo za vejico še stran, ki je drugačna, kot prej omenjena (prav tam, …).
Primer:
Področje varnega in zdravega dela je urejeno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, ki
ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 30. junija 1999 (Uradni list RS, št. 56/99 in
64/01). Zakon, ki je začel veljati 28. julija 1999, pomeni novo poglavje v razvoju
delovnega in socialnega prava na področju varnosti in zdravja pri delu, saj s tem, ko na
enem mestu združuje tehnični in zdravstveni vidik varnega in zdravega dela, uvaja nov
pristop pri urejanju tega področja (Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja
pri delu, 2003, 1729).
Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in
obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob
določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladuje oziroma preprečujejo
nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki
glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične
varnosti (prav tam, 1730).
1 V poglavju Viri in literatura bo ta vir zapisan takole:
Vilprof [online]. TCM viličarji. (Citirano 12. 12. 2008). Dostopno na naslovu:
http://www.vilprof.com/tcm.php?action=enter
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 18
4.4.2 Citiranje
Pri citiranju natančno in v celoti (tj. dobesedno) prepišemo besedilo iz vira ter ga
postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v
sobesedilo) ob priimku avtorja obvezno navedemo v oklepaju še letnico izida in stran.
Kadar se zaradi dolžine citata in manj pomembnih delov citata za našo trditev odločimo, da
bomo dele citata izpustili, potem take izpuščene dele označimo s poševnim oklepajem in s
tremi pikami /…/.
Pri citiranju daljših misli velja načelo, da med narekovaje postavimo besedilo, ki zajema
do pet vrstic; če je besedilo daljše, ne pišemo narekovajev, pač pa tako besedilo grafično
ločimo v poseben odstavek (zamaknjeno). Običajno ne citiramo celih strani besedila – v
takem primeru se raje odločimo za povzemanje.
»S svojo obleko pošiljamo pomembno sporočilo, zato pazimo, kaj oblečemo in za kakšno
priložnost.« (Kneževič, 2001, 15)
Kneževič (2001, 13) pravi, da je nasmeh najbolj natančno nebesedno sporočanje, »saj
izraža naše misli, čustva in hotenja.«
"Javni potniški prevoz je sestavljen iz različnih podsistemov, ki tvorijo celoto in s tem
omogočajo celovite rešitve problemov, ki nastajajo glede prevoza potnikov v mestu."
(Pepevnik, 2001, 17)
"Notranji transport je odvisen od poteka tehnološkega postopka, to je od toka materiala, ki
se obdeluje. Ta transport predstavlja povezavo med delovnimi operacijami v proizvodnji in
med proizvodnjo in uskladiščenjem materiala oz. proizvodov. Zaradi tega je za dobro
organiziranost procesa notranjega transporta neobhodno potrebno proučiti materialni tok,
to je tok materiala, ki ga prenašamo po notranjem transportu. Racionalni materialni tok je
podlaga za racionalizacijo notranjega transporta." (Koler, 2004, 11)
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 19
5 VIRI, LITERATURA
Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in točni. Ne navajajte
virov, na katere se v tekstu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost
diplomskega/seminarskega dela.
Pri navajanju virov v angleški verziji naj bodo naslovi knjig, člankov ali drugih (recimo
internetnih virov) prevedeni v angleški jezik, kar bo bralcem olajšalo razumevanje naloge.
Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. V seznamu
citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.
Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke:
a) Monografija - en avtor
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Mršić, N. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo: sistematika in ekologija s splošnim
pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997.
Weiner, A. B. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange.
Austen: University of Texass Press, 1987.
Kolarič, D. Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Koler, R. Skladiščenje in notranji transport. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Metljak, M. Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod za tehnično
izobraževanje, 1986.
Pantar, B. Viličarji v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo pri
delu, 1998.
Ogorelc, A. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta,
2004.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 20
b) Monografija - dva avtorja
Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Kovačič, A. in Bosilj-Vukšić, V. Management poslovnih procesov. Ljubljana: GV založba,
2005.
Gradišar, M. in Resinovič, G. Informatika v organizaciji. Kranj: Založba Moderna
organizacija, 1998.
Šuhel, P. in Murovec, B. Računalniška integracija proizvodnje. Velenje: Gorenje d.d.,
Izobraževalni center, 2003.
c) Monografija - trije ali več avtorjev
Priimek, I., Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba,
letnica.
Primeri:
Kovačič, A., Jaklič, J, Indihar M, in Groznik, A. Prenova in informatizacija poslovanja.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.
Lambert, D. M., Emmelhainz, M. A. in Gardner, J. T. Developing and Implementing
Supply Chain Partneships. International Journal of Logistics Management, 7 (2), 1–17.
Hames, B. D. in ostali. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific
publishers Lt., 1999.
d) Navajanje člankov
I. Objavljenih v serijski publikaciji
Obvezni elementi so:
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 21
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov
serijske publikacije. Kraj, letnica izida, letnik, številka, strani.
Ležeče pišemo naslov serijske publikacije.
Primeri:
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za
vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev.
Maribor, 1998, let. 13, št. 46, str. 64-70.
Kovačič, A. Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo? Uporabna informatika.
Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 1997, let. 5, št.1 , str. 8-15.
Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva
slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana:
Založba Educa, 2005, let. 3, št. 1, str. 17-23.
II. Objavljenih v zbornikih
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika.
Kraj: Založba, leto, stran.
Primera:
Lavrenčič, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih
sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije.
Ljubljana: Bralno društvo Slovenije, 1998, str. 153-154.
Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In The
Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic Variables
and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific, 1998, let. 137,
str. 35.
III. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.
Primer:
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 22
Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1975, str. 81.
Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998,
str. 222.
IV. Navajanje uradnih dokumentov
Ime uradnega dokumenta. Naslov publikacije, številka/leto, str.
Primer:
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike
Slovenije, št. 12/96, str. 841-862.
e) Navajanje elektronskih virov, delov elektronskih monografij, podatkovnih baz,
računalniških programov
Avtor. Naslov dokumenta [vrsta medija]. Kraj izdaje1: Založba. (Datum citiranja).
Dostopnost
Primeri:
Bobek, S. [online]. ERP Informacijske rešitve. (Citirano 3. 5. 2008). Dostopno na naslovu:
www.epf-oi.uni-mb.si/clani/bobek/Posčinformatika/vs7gra.htm
EAN Slovenija [online]. Uporabniški priročnik. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na
naslovu: http://www.gs1si.org/doc/GUM/vsebina/00.html
Jerina, M. [online]. Uvedba celovitega informacijskega sistema. Diplomsko delo.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. (Citirano 5. 12. 2008).
Dosegljivo na naslovu: http://www.cek.ef.unilj.si/u_diplome/semolic1641.pdf
1 Pri elektronskih monografijah oz. tam, kjer zasledimo te podatke.
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 23
SEZNAM SLIK
SLIKA 1: PRIMER POSTAVITVE SLIKE.....................................................................................10
SLIKA 2: LETALIŠČE..............................................................................................................11
SLIKA 3: PRIPRAVA IN IZVEDBA STORITVE............................................................................11
SLIKA 4: POVEZOVALNA LESTVICA IZDELKOV IN STORITEV..................................................12
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 24
SEZNAM PREGLEDNIC
TABELA 1: PRIMERI PISAV.......................................................................................................8
TABELA 2: MATRIKA ODGOVORNOSTI ..................................................................................13
TABELA 3: KOMUNIKACIJSKI KANALI IN SREDSTVA..............................................................13
Navodila za izdelavo seminarske naloge Stran 25
PRILOGE
Priloge niso sestavni del seminarske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer
potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile
potek sporočila seminarske naloge. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti,
daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke itd.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli