Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Primer 10:
Ena izmed faz pri računovodstvu je računovodsko nadziranje in kontroliranje. Poteka
v odločevalni in izvajalni funkciji (Dvoršak, 2010, str. 23).
V poglavju o virih:
Dvoršak, J. (2010). Kontroling v zavarovalništvu (1. izd., 1. natis). Ljubljana:
Slovensko zavarovalno združenje.
Delo dveh avtorjev
Kadar citiramo oz. povzemamo besedilo, ki ima dva avtorja, navedemo v okroglem
oklepaju oba avtorja, leto izida in strani, na kateri se citirani oz. povzeti del nahaja.
Pri zapisovanju obeh avtorjev uporabimo veznik IN ne glede na to, v katerem jeziku
je enota, ki jo citiramo ali povzemamo (gl. Primer 11).
Primer 11:
SICRIS je eden od segmentov sistema COBISS.SI. Vodi ga Institut informacijskih
znanosti v Mariboru – bolj znan pod kratico IZUM – po pooblastilu nekdanjega
Ministrstva za znanost in tehnologijo (Devetak in Vukovič, 2002, str. 62).
V poglavju o virih:
Devetak, G. in Vukovič, G. (2002). Marketing izobraževalnih storitev. Kranj: Moderna
organizacija.
Delo treh do petih avtorjev
Če uporabimo gradivo, ki so ga napisali trije, štirje ali pet avtorjev, je postopek
navedbe avtorstva nekoliko drugačen. Ko takšen vir navajamo v besedilu prvič,
navedemo vse avtorje, ki so navedeni (gl. Primer 12), pri nadaljnjem navajanju istega
vira pa uporabimo zgolj podatek o prvem navedenem avtorju na gradivu in pripišemo
kratico et al. (gl. Primer 13). Pri zapisovanju posameznih avtorjev
citiranega/povzetega besedila (gl. Primer 12) pred navedbo zadnjega zapišemo
veznik IN, ne glede na jezik vira.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Primer 12 – navedba vira prvič:
»Tržna naravnanost organizacij je objekt intenzivnega teoretičnega in empiričnega
proučevanja številnih avtorjev zlasti v zadnjih petnajstih letih« (Trnavčevič, Biloslavo,
Snoj, Logaj in Kodrič, 2007, str. 65).
Primer 13 – ponovna navedba vira:
Zadovoljstvo ciljnih skupin se meri zato, da se pridobi informacije o tem, kako
uspešno organizacija dela, razume in zadovoljuje potrebe, pričakovanja, preference
in hotenja svoje ciljne skupine ter odpravi morebitne pomanjkljivosti, s čimer postane
še boljša (Trnavčevič et al., 2007, str. 121).
V poglavju o virih:
Trnavčevič, A., Biloslavo, R., Snoj, B., Logaj, V. in Kodrič, B. (2007). Ko država
šepeta: marketinška kultura v šoli. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola
za ravnatelje.
Delo več kot šestih avtorjev
Ko imamo pred sabo gradivo, ki ga je napisalo šest ali več avtorjev, prepišemo samo
prvega avtorja, ki je naveden na naslovni strani, in dodamo kratico et al. (gl. Primer
14).
Primer 14:
Razvoj strateškega menedžmenta v organizaciji poteka v štirih korakih (Buble et al.,
2005, str. 13):
1. temeljno finančno planiranje;
2. planiranje zasnovano na predvidevanju;
3. ekstremno naravnano planiranje;
4. strateški menedžment.
V poglavju o virih:
Buble, M. et al. (2005). Strateški menadžment. Zagreb: Sinergija.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Delo anonimnega avtorstva
Če avtor gradiva ni naveden na naslovni strani oz. katerem koli drugem delu
publikacije, uporabimo pri sprotnem citiranju naslov vira. Tako v okroglem oklepaju
najprej navedemo naslov vira, sledi leto izida in številka strani. Naslov publikacije v
oklepaju ni zapisan ležeče (gl. Primer 15).
Primer 15:
Obdavčitve storitev so vezane na kraj, kjer ima sedež izvajalec storitev. Posebna
politika obdavčitve storitev pa velja za storitve povezane z nepremičninami, storitve v
zvezi s prevozom potnikov in blaga ter pri obdavčitvi kulturnih in podobnih storitev
(DDV in poslovanje s tujino, 2007, str. 6).
V poglavju o virih:
DDV in poslovanje s tujino: preproste rešitve, kje in kdaj nastane obveznost
obračuna DDV. (2007). Ljubljana: Dashöfer.
Korporativni avtor
Kadar je avtor gradiva, ki ga navajamo, korporacija, neka organizacija, navedemo kot
avtorja organizacijo, sledita leto izida in številka strani (gl. Primer 16).
Primer 16:
»Osnovni cilj visokošolskega študijskega programa Fakultete za komercialne in
poslovne vede je izobrazba študentov za opravljanje visokostrokovnega dela in nalog
s področja komercialnega poslovanja« (Fakulteta za komercialne in poslovne vede,
2014, str. 7).
V poglavju o virih:
Fakulteta za komercialne in poslovne vede. (2014). Študijski vodnik. Celje: Fakulteta
za komercialne in poslovne vede.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

3.2.7 Prispevek v zborniku referatov ali poglavje v knjigi več avtorjev
Če citiramo/povzemamo prispevek določenega avtorja iz zbornika referatov ali
poglavje iz knjige več avtorjev, pri katerem je jasno razvidno, kdo je avtor poglavja,
kot avtorja navedemo avtorja prispevka/poglavja, leto izida zbornika/knjige in strani,
na katerih se prispevek nahaja (gl. Primer 17).
Primer 17:
»Gospodarska kriminaliteta se je močno povečala s privatizacijo družbenega
premoženja, ustanavljanjem velikega števila gospodarskih družb, predvsem z
omejeno odgovornostjo in minimalnim ustanovnim kapitalom« (Demšar, 2011, str.
66).
V poglavju o virih:
Demšar, J. (2011). Menedžment, poslovna morala in gospodarski kriminal. V M.
Merkač Skok in M. Cingula (ur.), Znanje in poslovni izzivi globalizacije v letu 2011
(str. 65–74). Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
3.2.8 Navajanje prispevka s spleta
Pri prispevkih ali slikah s spleta, ki jih uporabimo pri pisanju svojega izdelka, moramo
prav tako navesti na koga se sklicujemo, in sicer tako, da navedemo za uporabljenim
virom v okroglem oklepaju direktni spletni naslov (hiperpovezavo), ki ne sme biti
aktivna (ne sme biti obarvana in podčrtana) (gl. Primer 1 Cool

.
Primer 18:
»Recesíja pomeni nazadovanje, upadanje gospodarske aktivnosti« (http://bos.zrcsazu.
si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=recesija&hs=1).
V poglavju o virih:
Recesija. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pridobljeno 28. 5. 2013 s spletne strani http://bos.zrcsazu.
si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=recesija&hs=1.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

!!! Kadar navajamo prispevek s spleta, ki obstaja tudi v tiskani obliki (npr.
elektronske oblike zakonov iz Uradnega lista, člankov iz revij, poročil,
diplomskih/magistrskih/doktorskih nalog, poglavij iz knjig ali celotnih knjig), pri
sprotnem navajanju literature ne navedemo hiperpovezave, ampak podatek o
avtorju, letu izida in straneh (pri zakonih členu), kot da bi pregledovali tiskano
različico dokumenta.
3.2.9 Navajanje članka iz baz celih besedil (npr. ProQuest, SpringerLink,
Emerald … )
Članki, ki jih najdemo v bazah polnih besedil, praviloma niso objavljeni samo v
elektronski obliki, saj je elektronska različica objavljenega besedila nastala z
namenom lažje dostopnosti širšemu krogu uporabnikov. Ker gre primarno za članek,
objavljen v tiskanem dokumentu, uporabimo pri sprotnem navajanju literature obliko,
ki je značilna za navajanje tiskanih del (gl. Primer 19).
Primer 19:
Zdravje na delovnem mestu je pravica in hkrati dolžnost vsakega posameznika,
kakor tudi izbira življenjskega sloga, ki si ga lahko posameznik izbere sam (Karpljuk,
Meško in Videmšek, 2010, str. 112).
V poglavju o virih:
Karpljuk, D., Meško, M. in Videmšek, M. (2010). Življenjski slog zaposlenih v
igralništvu = Lifestyle among casino employees. Raziskave in razprave, 3(1), 103–
114.
3.2.10 Citiranje ustnega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir
za naše delo. Ustnega vira v seznamu literature in virov ne navajamo, saj gre za vir,
za katerega ne moremo zagotoviti dostopnosti v fizični obliki (gl. Primer 20).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Primer 20:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi ipd.) Janeza Kopača avtorju dne 14.
avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, čigar izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje za objavo.
Avtorizirana izjava ima večjo težo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.
3.3 Bibliografija
Običajno dobi kandidat v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno
literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat pripravi seznam ustrezne
literature tako, da pregleda razpoložljive bibliografije in kazala zadnjih letnikov
specializiranih revij. Pri tem si lahko pomaga tudi z bibliografijami, se pravi
seznamom literature in virov v že najdenih enotah.
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz
zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat
smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno
v seznam literature, omenjeno v besedilu naloge. V seznam literature uvrstimo tudi
diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela. Naj na tem mestu znova
opozorimo bralca, da se povzemanju sekundarnega vira izogibamo in ga
uporabimo le, kadar je to nujno potrebno zaradi nedostopnosti originalnega vira. Opis
teoretičnih izhodišč v tuji diplomski ali magistrski nalogi naj bo piscu lastnega dela
zgolj v pomoč in napotilo na primarne avtorje in njihova originalna dela. Če
povzemamo teoretična dela drugih avtorjev iz tuje diplomske ali magistrske oziroma
doktorske naloge, citiramo, kot je razvidno iz primera 7.
Med vire uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne
ureditve, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
Literaturo uredi kandidat po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v
posebnem poglavju na koncu naloge. Enote tudi oštevilči. Bibliografske podatke
posamezne enote gradiva kandidat skrbno in natančno prepiše. Večkrat se zgodi, da

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

kakšno gradivo nima navedenih vseh podatkov, ki jih naj bi kandidat navedel. V tem
primeru navede tisto, kar lahko razbere iz gradiva, ki ga ima pred sabo.
Kandidat pa lahko naleti tudi na gradivo, ki vsebuje več podatkov istega območja
bibliografskega opisa (npr. založba, kraj izida …). V tem primeru navede vse
podatke, ki jih lahko prepiše z gradiva.
3.3.1 Monografije
Monografije – en avtor
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida:
Založba.
Primer:
Hawking, S. (2002). Vesolje v orehovi lupini. Tržič: Učila International.
Primer:
Krajnc, V. (ur.). (2009). Kako do diplome na magistrskem študiju: priročnik za
študente (2., dopolnjena izd.). Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
Monografije – dva avtorja
Če imamo pred sabo monografijo dveh avtorjev, vedno navedemo oba. Navedbo
obeh avtorjev povezuje veznik in, ki ga uporabimo ne glede na jezik publikacije.
Priimek, Začetnica imena in Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela:
podnaslov (izdaja). Kraj izida: Založba.
Primer:
Haralambos, M. in Holborn, M. (1999). Sociologija: teme in pogledi (1. izd., 1. natis).
Ljubljana: DZS.
Monografije – trije do pet avtorjev
V tem primeru se navajajo vsi avtorji. Med posameznimi navedbami stoji vejica, pred
zadnjo navedbo pa veznik in ne glede na jezik publikacije.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Priimek, Začetnica imena, Priimek, Začetnica imena, Priimek, Začetnica imena,
Priimek, Začetnica imena in Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela:
podnaslov (izdaja). Kraj izida: Založba.
Primer:
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki
slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna
knjižnica.
Monografije – več kot šest avtorjev
Kadar je avtorjev več kot šest, navedemo prvega in na več kot 6 avtorjev opozorimo
s kratico et al.
Priimek, Začetnica imena et al. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida:
Založba.
Primer:
Buble, M. et al. (2005). Strateški menadžment. Zagreb: Sinergija.
Monografije – anonimno avtorstvo
Če avtorja publikacije, ki je pred nami ne moremo določiti, je prvi element navedbe
naslov publikacije.
Naslov dela: podnaslov (izdaja). (Leto). Kraj izida: Založba.
Primer:
Publication manual of the American Psychological Association (6th ed.). (2010).
Washington, DC: American Psychological Association.
3.3.2 Več kot en kraj izida, več kot ena založba
Če je publikacija izšla v založbi, ki ima sedež v dveh ali treh krajih, navedemo oba
oz. vse tri kraje izida (Primer A). Kadar publikacijo izdaja založba, ki ima sedež v več
kot treh krajih, navedemo prvi kraj izida in dodamo kratico [etc.] (Primer B).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Primer A:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1; Kraj
izida 2; Kraj izida 3: Založba.
Venison, P. (2005). 100 tips for hoteliers: what every successful hotel professional
needs to know and do. New York; Lincoln; Shanghai: iUniverse.
Primer B:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1 [etc.]:
Založba.
Michelli, J. A. (2007). The starbucks experience: 5 principles for turning ordinary into
extraordinary. New York [etc.]: McGraw-Hill.
Kadar določena publikacija izide v istem kraju, vendar v sodelovanju dveh ali treh
različnih založb, navedemo vse založbe. Ločilo, ki ga pri navedbi uporabimo je
dvopičje ( Smile

(Primer C).
Primer C:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida: Založba
1: Založba 2.
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki
slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna
knjižnica.
!!! Redko se zgodi, da izide publikacija v več kot treh založbah, ki imajo isti kraj izida.
V tem primeru navedemo prvo založbo in dodamo kratico [etc.].
Pogosto se zgodi, da gradivo izda več založb, ki imajo sedež v več različnih krajih. V
tem primeru navedemo do tri kraje izida in založbe. Posamezne enote ločuje
podpičje ( Wink

(gl. Primer D).

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Primer D:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1:
Založba 1; Kraj izida 2: Založba 2.
Trnavčevič, A., Biloslavo, R., Snoj, B., Logaj, V. in Kodrič, B. (2007). Ko država
šepeta: marketinška kultura v šoli. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola
za ravnatelje.
3.3.3 Diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov (Vrsta
naloge). Kraj izida: [Začetnica avtorjevega imena. Priimek avtorja]. Pridobljeno DD.
MM. LLLL s spletne strani http:www.primer.si/diplomsko delo.pdf.
Primer:
Svetlin, M. (2010). Analiza naročniških paketov mobilnih operaterjev v pogojih
asimetrije cen zaključevanja klicev (Diplomska naloga). Celje: [M. Svetlin].
Primer:
Grabnar, T. (2009). Večkriterijski model za ocenjevanje fungicidov proti jablanovemu
škrlupu (Venturia inaequalis) = Multi-attribute model for evaluation of fungicides
against apple scrab (Venturia inaequalis) (Magistrska naloga). Hoče: [T. Grabnar].
Pridobljeno 10. 2. 2012 s spletne strani http://dkum.unimb.
si/Dokument.php?id=7767.
3.3.4 Raziskovalna poročila
Tiskana oblika
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov
(Raziskovalno poročilo št. XX). Kraj izida: Založnik.
Primer:
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (Raziskovalno
poročilo). Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Spletna oblika
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov
(Raziskovalno poročilo št. XX). Kraj izida: Založnik. Pridobljeno DD. MM. LLLL s
spletne strani http:www.primer.si/raziskovalno poročilo.pdf.
Primer:
Knaflič, L., Mirčeva, J. in Možina, E. (2001). Temeljno znanje in spretnosti mladih,
brezposelnih in staršev šolskih otrok (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Andragoški
center Slovenije. Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani
http://porocila.acs.si/datoteke/CELOTA18.pdf.
Primer:
Pikalo, J. et al. (2011). Vsebinski okvir državljanske vzgoje državah Evropske unije:
mednarodna primerjalna analiza (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede. Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani http://www.drzavljanskavzgoja.
org/Portals/0/Dokumenti/Predstavitve/poročila/mednarodna%20primerjalna%2
0analiza.pdf.
3.3.5 E–knjige
Ta vrsta gradiva se navaja na podoben način kot tiskane knjige. Različen je samo
tisti del navedka, ki se nanaša na dostopnost gradiva. Podatek o času dostopanja do
tovrstnega gradiva je zelo pomemben, saj gre za gradivo, ki se zaradi svoje narave in
lahke možnosti spreminjanja lahko zelo hitro spremeni, umakne s spleta …
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida:
Založba. Pridobljeno DD. MM. LLLL s spletne strani http://www.primer.si/primer.
Primer:
Bennett, A. (2000). How to live on twenty-four hours a day. Pridobljeno 10. 2. 2012 s
spletne strani http://www.gutenberg.org/files/2274/2274-h/2274-h.htm.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

!!! Povezava do vira mora biti navedena tako, da ni podčrtana. Pri zapisovanju
povezav je potrebno navesti natančno povezavo, ki bralca naloge popelje direktno
do uporabljenega vira.
3.3.6 Prispevek v zborniku, poglavje v monografiji
Pri navajanju članka v zborniku oz. poglavja v monografiji se najprej navaja podatke
o avtorju prispevka, šele nato pa podatke, ki se tičejo zbornika ali monografije. V tem
primeru je z ležečo pisavo označen naslov zbornika oz. monografije in ne naslov
prispevka.
Prispevek v zborniku
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov prispevka: podnaslov
prispevka. V Urednikova začetnica imena. Urednikov priimek (ur.), Naslov zbornika:
podnaslov zbornika (str.). Kraj izida: Založba.
Primer:
Teršek, A. (2010). Je turizem (tudi) odraz našega etičnega sporazumevanja? = Is
tourism (also) a reflection of our ethical self-understanding? V A. Brezovec in J.
Mekinc (ur.), Management, izobraževanje in turizem: družbena odgovornost za
trajnostni razvoj: 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, Portorož, 21.–
22. oktober 2010 (str. 52–62). Portorož: Turistica.
!!! Kadar je naslov prispevka naveden v dveh jezikih, navedemo obe različici naslova,
med njiju pa postavimo enačaj (=).
!!! Kadar podatka o urednikih ne najdemo na naslovni strani, pogledamo v kolofon ali
na hrbet naslovne strani. Redko se zgodi, da podatka o uredniku zbornika ne
moremo ugotoviti, zato navedbo tega podatka izpustimo, če ga res ne najdemo
nikjer v publikaciji.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Poglavje v monografiji
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov prispevka: podnaslov
prispevka. V Avtorjeva začetnica imena. Avtorjev priimek, Naslov monografije:
podnaslov monografije (izdaja) (str.). Kraj izida: Založba.
Primer:
Biloslavo, R. (2007). Kultura organizacije. V A. Trnavčevič, R. Biloslavo, B. Snoj, V.
Logaj in B. Kodrič, Ko država šepeta: marketinška kultura v šoli (str. 29–56). Koper:
Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje.
3.3.7 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida in
naslova članka navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični
publikaciji.
Članek v časniku
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (DD. MM. LLLL). Naslov članka:
podnaslov članka. Naslov časnika: podnaslov časnika, strani.
Primer:
Hladnik-Milharčič, E. (20. 11. 2003). V senci Winstona Churchilla. Delo, str. 4.
Članek v časniku na spletu
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (DD. MM. LLLL). Naslov članka:
podnaslov članka. Naslov časnika: podnaslov časnika. Pridobljeno DD. MM. LLLL s
spletne strani http://www.primer.si/primer.
Primer:
Lončar, A. in Rednak, A. (10. 2. 2012). Lek povišal cene nekaterih zdravil brez
recepta. Finance. Pridobljeno 10. 2. 2012 s spletne strani
http://www.finance.si/339961/Lek-povi%C5%A1al-cene-nekaterih-zdravil-brezrecepta.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Članek v reviji
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov članka: podnaslov
članka. Naslov revije: podnaslov revije, letnik(zaporedna številka revije), strani.
Primer:
Bračič, B. (2003). Pošta nekoč in danes. Gea, 13(1), 14–23.
Članek iz revije v bazah podatkov
V bazah celih besedil, kot so npr. ProQuest, SpringerLink, Emerald …, so objavljeni
članki, ki so hkrati objavljeni tudi v tiskani različici revije. Čeprav pregledujemo
elektronsko različico članka, na končni seznam literature navedemo podatke, kot da
bi navajali članek v tiskani reviji.
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov članka: podnaslov
članka. Naslov revije: podnaslov revije, letnik(zaporedna številka revije), strani.
Primer:
Lamers, M., Haase, D. in Amelung, B. (2008). Facing the elements: analysing trends
in Antarctic tourism. Tourism review, 63(1), 15–27.
Članek v spletni reviji
Kadar uporabimo članke, ki so dostopni samo v elektronski različici, navajamo poleg
osnovnih podatkov še podatek o datumu pregledovanja in spletni lokaciji prispevki
(direktna povezava).
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov članka: podnaslov
članka. Naslov revije: podnaslov revije, letnik(zaporedna številka revije), strani.
Pridobljeno DD. MM. LLLL s spletne strani http://www.primer.si/primer.
Primer:
Nureev, R. (2010). Human capital development vs. raw materials specialisation:
Russian case. Journal of international research publication: economy & business,
5(1), 78–107. Pridobljeno 28. 2. 2013 s spletne strani http://www.economybusiness.
eu/volume-5/economy-5-6.swf.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

3.3.8 Prispevki v uradnem dokumentu, zakoni
Tiskana oblika dokumenta
Naslov zakona. (Leto). Naslov uradnega dokumenta, številka, strani.
Primer:
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. (2002). Uradni list RS, št. 56, str. 5879–
5887.
Spletna oblika dokumenta
Naslov zakona. (Leto). Naslov uradnega dokumenta, številka. Pridobljeno DD. MM.
LLLL s spletne strani http://www.primer.si/primer.pdf.
Primer:
Zakon o delovnih razmerjih. (2002). Uradni list RS, št. 42. Pridobljeno 10. 2. 2012 s
spletne strani http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006.
Sprotno navajanje zakonov ne glede na obliko dokumenta
(Naslov zakona, leto izida, str. ali člen)
Primera:
(Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, 2002, str. 5880–5881)
(Zakon o delovnih razmerjih, 2002, čl. 5–7)
Recenzija knjige
Priimek recenzenta, Začetnica imena recenzenta. (Leto izida recenzije). Naslov
recenzije [Recenzija knjige Naslov knjige Avtorja knjige]. Naslov vira, letnik(številka),
strani.
Primer:
Rugelj, S. (2012). Zgodovina medicine 20. stoletja [Recenzija knjige Zgodovina
medicine 20. stoletja G. Pivca]. Bukla, 8(74–75), 25.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli