Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. kar pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
a) Diplomsko delo
Praviloma diplomsko delo obsega od 70.000 - 110.000 znakov (to je 45 do 60 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg diplomskega dela.
b) Magistrsko delo
Praviloma je obseg magistrskega dela od 150.000 – 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg magistrskega dela.
c) Doktorsko delo
Praviloma je doktorska disertacija dolga od 250.000 – 350.000 znakov (to je od 150 do 210 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg doktorskega dela.

2 STRUKTURA ZAKLJUČNIH NALOG

Zaključna naloga ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov zaključnih nalog. Struktura zaključnih nalog zajema vse sestavine oz. prvine zaključne naloge:

2.1 POVZETEK

Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o zaključni nalogi in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words. Skupaj s ključnimi besedami obsega od 15 do 20 vrstic.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2.2 KAZALO (VSEBINA)

Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. zaključne naloge, s pomočjo katerih se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani.

2.3 UVOD

Obvezna sestavina dela je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja zaključno nalogo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo zaključne naloge. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:

a) Uvod diplomskega dela:
• Opredelitev teme naloge.
• Namen in cilje naloge.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dosedanjih raziskovanj
• Metode dela.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega dela.

b) Uvod magistrskega dela:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metodo raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega besedila.

Uvod doktorskega dela: glej točko b

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2.4 VSEBINSKI DEL BESEDILA

2.4.1 Vsebina diplomskega dela

Vsebinski del besedila diplomskega dela praviloma obsega zgodovinsko - teoretični del, analitično - eksperimentalni del in zaključni ali perspektivni del.

Navedeni deli vsebinskega besedila diplomskega dela pomenijo vsebinske sklope, ki imajo lahko več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. Primerno je, da je celotna tematika diplomskega dela obdelana v do pet medsebojno povezanih delov (poglavij), ki se lahko členijo naprej v do tri podpoglavja. Poglavja in podpoglavja diplomskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino diplomskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 itn, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itd.).

Zgodovinsko - teoretični deli je namenjen prikazu razvoja obravnavane teme in prikazu dosedanjih teoretičnih spoznanj v zvezi z njo.

Analitično – eksperimentalni del diplomskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, izkušnje, kritičnost in ustvarjalnost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju teme diplomskega dela in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V tem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.

V zaključnem ali perspektivnem delu diplomskega dela študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu diplomskega dela. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi diplomskega dela v odstavkih.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Ovitek diplomskega dela po vzorcu (prikazuje Slika 1). Ovitek naj bo temno modre barve, napisi na njem zlate barve.

2.3. PODPOGLAVJE ...

Morebitne sprotne opombe številčimo avtomatsko in izpisujemo na dnu strani. Preveč opomb ni zaželenih.

Itd.

3. OBSTOJEČE STANJE ...

3.1. POSNETEK STANJA ...

Kadar govorimo o prenovi procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.

Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov (Slika 2). Posnetek komentiramo tudi besedno.

Slika 2: Naziv slike ...
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi prerisane), v podpisu k sliki obvezno navedemo vir.

Slike številčimo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Vse slike z naslovi navedemo v kazalu slik na koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike. Na vse grafe, slike, tabele se morate sklicevati nekje v besedilu. Npr.: To in to prikazuje Slika 1.

Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso zaželene.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Slika 3: To in to (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je treba ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo vsi bibliografski podatki (glej primer).

Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze pojasnimo na koncu dela.

Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju) glavnino naloge – ok. 30 % naloge.

3.2. KRITIČNA ANALIZA ...

3.2.1. PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!)

V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti obstoječega stanja.

AAA BBB CCC ...
111 121 131 ...
112 122 132 ...
113 123 133 ...
... ... ...
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo segati preko roba strani. Za tabele, ki segajo čez desni rob, uporabimo ležečo postavitev strani.

Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.

Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na konec besedila in navedemo v spisku prilog.

3.2.2. PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!)

Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)

Besedilo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Na podlagi 19. člena statuta Evropske pravne fakultete v Novi Gorici (čistopis z dne 21.12.2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici dne 27.11.2013 sprejel naslednja

NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG

1 OBLIKOVNA PRAVILA

Standard papirja: A4.

Format strani: pokončen.

Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.

Pisava:
• Tip pisave: Priporočamo tip Arial.
• Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular).
• 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing).
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify).
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen).

Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih izvodih in enostranski v trdo vezanih izvodih.

Vezava
a) Diplomsko delo
Diplomsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s srebrnimi črkami.
b) Magistrsko delo
Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjeni s srebrnimi črkami.
c) Doktorsko delo
Doktorsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjeni s srebrnimi črkami.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. kar pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
a) Diplomsko delo
Praviloma diplomsko delo obsega od 70.000 - 110.000 znakov (to je 45 do 60 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg diplomskega dela.
b) Magistrsko delo
Praviloma je obseg magistrskega dela od 150.000 – 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg magistrskega dela.
c) Doktorsko delo
Praviloma je doktorska disertacija dolga od 250.000 – 350.000 znakov (to je od 150 do 210 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg doktorskega dela.

2 STRUKTURA ZAKLJUČNIH NALOG

Zaključna naloga ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov zaključnih nalog. Struktura zaključnih nalog zajema vse sestavine oz. prvine zaključne naloge:

2.1 POVZETEK

Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o zaključni nalogi in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words. Skupaj s ključnimi besedami obsega od 15 do 20 vrstic.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2.2 KAZALO (VSEBINA)

Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. zaključne naloge, s pomočjo katerih se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani.

2.3 UVOD

Obvezna sestavina dela je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja zaključno nalogo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo zaključne naloge. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:

a) Uvod diplomskega dela:
• Opredelitev teme naloge.
• Namen in cilje naloge.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dosedanjih raziskovanj
• Metode dela.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega dela.

b) Uvod magistrskega dela:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metodo raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega besedila.

Uvod doktorskega dela: glej točko b

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2.4 VSEBINSKI DEL BESEDILA

2.4.1 Vsebina diplomskega dela

Vsebinski del besedila diplomskega dela praviloma obsega zgodovinsko - teoretični del, analitično - eksperimentalni del in zaključni ali perspektivni del.

Navedeni deli vsebinskega besedila diplomskega dela pomenijo vsebinske sklope, ki imajo lahko več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. Primerno je, da je celotna tematika diplomskega dela obdelana v do pet medsebojno povezanih delov (poglavij), ki se lahko členijo naprej v do tri podpoglavja. Poglavja in podpoglavja diplomskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino diplomskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 itn, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itd.).

Zgodovinsko - teoretični deli je namenjen prikazu razvoja obravnavane teme in prikazu dosedanjih teoretičnih spoznanj v zvezi z njo.

Analitično – eksperimentalni del diplomskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, izkušnje, kritičnost in ustvarjalnost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju teme diplomskega dela in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V tem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.

V zaključnem ali perspektivnem delu diplomskega dela študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu diplomskega dela. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi diplomskega dela v odstavkih.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

Seznam uporabljene literature in virov
Ob koncu diplomskega dela je treba navesti vso uporabljeno literaturo in vire. Literatura mora biti navedena po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčena z zaporedno številko. Viri morajo biti navedeni ločeno po skupinah. Spisek mora obsegati najmanj 10 enot.

Seznam slik in tabel (po potrebi na koncu Kazala)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst diplomskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi na koncu Kazala)

Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog na koncu naloge.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja (pred povzetkoma)
V izjavi kandidat navede sledeče:

S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo zaključno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije;
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) - Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 - ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 - ZUE, 139/2006, 68/2008);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________;
• študent levo pod izjavo napiše kraj in datum, desno pa ime in priimek ter podčrtaj, in se pod izjavo ročno podpiše.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

2.4.2 Vsebina magistrskega dela

Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
• zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del,
• analitično-eksperimentalni del,
• zaključni ali perspektivni del.

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobsežnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 itd., sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itd.).

Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.

V zaključnem delu magistrskega dela morajo biti vključeni:
• Doseženi rezultati in cilji raziskave.
• Preveritev hipotez ali odgovor na raziskovalno vprašanje.
• Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki.
• Uporabnost rezultatov raziskave.

V zaključnem ali perspektivnem delu magistrskega dela študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.

Seznam uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.

Seznam slik in tabel (po potrebi na koncu Kazala)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi na koncu Kazala)

Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog na koncu naloge.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja (pred povzetkoma)
V izjavi kandidat navede sledeče:

S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo zaključno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije.
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) - Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 - ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 - ZUE, 139/2006, 68/2008);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________;

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

• študent levo pod izjavo napiše kraj in datum, desno pa ime in priimek ter podčrtaj, in se pod izjavo ročno podpiše.

2.4.3 Vsebina doktorskega dela

Glej točko 2.4.2.

3 DOKUMENTACIJSKA PODLAGA ROKOPISA ZAKLJUČNE NALOGE

Dokumentacijska podlaga rokopisa zaključne naloge je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.
Slovarček izrazov po SSKJ:
- citát : dobesedna navedba tujega besedila;
- referénca: v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje;
- opómba: krajše pojasnilo k tekstu.

3.1 CITIRANJE

Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to povzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu služi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v ležečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor želi poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v ležečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

navesti v opombi pod črto. Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno vključeni v tekst in povezani s temo diplomskega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrazira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrazirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).

Obstaja več načinov oz. sistemov citiranja. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema pisanja sklicnih opomb:
• evropski način (citiranje pod črto)
• ameriški oz. harvardski način (citiranje na koncu stavka v okroglem oklepaju)

Priporoča se evropski način citiranja oz. način citiranja po priporočilu mentorja.

3.2 REFERENCE IN OPOMBE

Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

Obstajata dve vrsti opomb, ki so praviloma pod črto, in sicer:
• Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazložitve posameznih delov obrazložitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu.
• Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.

Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, oddvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolžine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela in brez oklepajev. Razmak med opombami je ena vrstica.

ninanana123 · Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:45 Prispevkov: 1007

PRAVILA PISANJA CITATOV, REFERENC IN OPOMB:
• Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (T. Jerovšek, 2006, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (T. Jerovšek in J. Čebulj, 1995, str. 125). Če so avtorji trije, zapišemo vse tri (T. Jerovšek, J. Čebulj in P. Jambrek, 1995, str. 125).
• Pri besedilih z več kot tremi avtorji se navede naslov dela v celoti (Komentar ustave RS, 2011, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej P. Jambrek, 2007, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. T. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. J. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »V:« in navede priimek avtorja dela (T. Jerovšek V: J. Čebulj, 1998, str. 20).
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (P. Jambrek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navedkov, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po P. Jambrek, 1998, str. 62).
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (P. Jambrek, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi P. Jambrek(2006, str. 307), ki pravi, da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri uporabi literature, ki je bila objavljena na internetu, veljajo enaka pravila navajanja kot za tiskane vire (avtor, leto, stran) povsod, kje je to mogoče. Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor oz. naslov uporabljenega vira, zato namesto njega zapišemo
naslov spletnega integrirnega vira oz. nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic.
V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Na koncu opombe dodamo v oklepaj (e-vir).
• Dokument v PDF-u na spletu pišemo v enaki obliki kot bi bil v tiskani obliki (B. Grum, 2010, str. 13). Če strani niso oštevilčene, jih preštejemo sami in postavimo v oglati oklepaj. Na koncu opombe dodamo v oklepaj (e-vir).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli