Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

Pomoč pri pisanju diplomske, magistrske, seminarske naloge, dispozicije

DIPLOMA-VEZAVA, DIPLOMA-LEKTURA,DIPLOMA-POMOČ,DIPLOMSKA NALOGA

MojSTUDIJ.com - ŠTUDENTJE, DIPLOMANTI, PODJETNIKI, STARŠI-POZOR!!

Spletna stran www.MojSTUDIJ.com nudi pomoč rednim in izrednim študentom pri dokončanju študijskih obveznosti, prav tako pa nudi ugodno VEZAVO, KOPIRANJE in POMOČ (npr. pri seminarski-seminarska, diplomi-diplomska ali magistrski nalogi-magistrska naloga).

* Ali ste že zaključili z vsemi študijskimi obveznostmi?
* Ali imate le preprosto težave pri posameznem izpitu/predmetu?
* Ali zgolj potrebujete vrhunsko lekturo Vašega teksta?
* Morda le pomoč pri oblikovanju ali pri pripravi prezentacije?
* Ali Vam manjka le še zaključno diplomska naloga (ugodna vezava)?
* Ali zaradi predolgih delavnikov preprosto ne najdete časa za pripravo sklepnega študijskega dejanja-diplome?
* In ob vsem tem Vas še preganja čas, ker imate obilo obveznosti doma ali na delovnem mestu?

Ne skrbite, imamo rešitev!

MojSTUDIJ.com - Vrhunska pomoč in svetovanje pri študiju !!

Kontakt:

info@mojstudij.com
http://www.mojstudij.com

mojstudij

NAVODILA ZA UREJANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH BESEDIL

Struktura in ureditev besedila

Znanstveno in strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od ostalih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire.

V nadaljevanju sledijo pravila in zgledi, ki veljajo za navajanje virov v diplomskih in magistrskih delih ter doktorskih disertacijah, izdelanih na Fakulteti za družbene vede. Za specifična navodila glede strukture in ureditve besedila je treba pogledati tudi pravilnike o diplomskem, magistrskem in doktorskem delu. Prav tako je za pisanje člankov treba pogledati navodila posamezne revije (Teorija in praksa, Družboslovne razprave), pri pisanju seminarskih nalog in ostalih pisnih nalog pri posameznih predmetih pa upoštevati še strukturne zahteve, ki jih postavljajo njihovi nosilci in izvajalci.

Za vsa besedila velja, da morajo biti napisana z obojestransko poravnano, velikost črk naj bo 12, razmik med vrsticami pa 1,5.

Diplomsko delo, magistrsko / specialistično delo ali doktorska disertacija ima, skladno s pravilnikom, ki ureja izdelavo posameznega dela, naslednje zaporedje:

naslovnica,
prva notranja stran,
obrazec Izjava o avtorstvu, ki ga najdete na strani obrazcev za dodiplomski oz. podiplomski študij,
povzetek (z enojnim razmiku med vrsticami), naslov in 3–5 ključnih besed v slovenščini in angleščini (za diplomsko delo: povzetka na eni strani, od 150 do 200 besed; za magistrsko delo 2. stopnje: povzetka na eni strani, od 150–250 besed, za znanstveno magistrsko delo: povzetka na dveh ločenih straneh, do 500 besed; za doktorsko disertacijo: povzetka od 2-4 strani),
kazalo,
uvod,
glavno besedilo,
sklep,
seznam virov,
morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne tabele).

Če želi avtor v diplomsko, magistrsko / specialistično delo ali doktorsko disertacijo dodati tudi zahvalo, je ta pred izjavo o avtorstvu.

Strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami od prve notranje do zadnje strani, zaporedna številka stoji na sredini spodaj, pri čemer se številka izpisuje od vključno kazala naprej (za navodila za številčenje strani klikni [tukaj]). Diplomska, magistrska, specialistična in doktorska dela morajo biti natiskana dvostransko (od kazala dalje). Uvod je prva dvostransko natisnjena stran. Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja, ki so zaporedno oštevilčena z arabskimi številkami, in sicer na način 1, 1.1, 1.2 itd. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, pač pa so naslovljene in – če jih je več – označene z velikimi črkami (npr. Priloga A: Vprašalnik o političnih stališčih prebivalcev Ljubljane, pri tem je treba upoštevati tudi prilogo Č). Pri naštevanju se posamezne enote nadaljnje označujejo z arabskimi številkami (npr. Priloga A.1).

Tabele in slike

Tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene dvoštevilčno in naslovljene. Njihov naslov mora biti nad tabelo ali sliko. Prva zaporedna številka označuje številko poglavja, druga pa tabelo ali sliko (npr. Tabela 1.1: Gibanje rodnosti v Skandinaviji). Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka, npr. (glej Tabelo 1.1).

Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir – npr. Vir: Zavod Republike Slovenije za statistko (1991, 34) in vključen v seznam virov, npr. Zavod Republike Slovenije za statistiko. 1991. Statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Citiranje in povzemanje

Velja splošno pravilo: karkoli nelastnega avtor besedila uporabi pri pisanju, je to vedno treba označiti s citatom oz. sklicem na primernem mestu v besedilu, in to ne glede na vir (internet, knjiga, revija, zbornik, časopis itd.). To velja tako za neposredne navedke (citiranje) kot tudi za uporabo idej in ugotovitev drugih avtorjev z lastnimi besedami (povzemanje).

Krajši citati (pet vrstic ali manj) so vključeni v besedilo brez presledka ali nove vrstice. Začetek in konec citata sta označena z dvojnimi narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno naveden vir po pravilih za navajanje literature. Če je citat daljši od petih vrstic, ga je treba postaviti v novo vrsto s povečanim odmikom od levega roba in ga izpisati v pomanjšanem ali poševnem tisku. V tem primeru se citat ne označi z narekovaji.

Tudi pri povzemanju ali sklicevanju (brez dobesednega citiranja) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru.

Navajanje virov:
Fakulteta za družbene vede za navajanje virov in literature uporablja Chicago Manual of Style (CMS), 16. izdajo. Č (03)8 Chicago. Nadaljnja navodila CMS so dostopna prek: http://www.chicagomanualofstyle.org.

Navajanje virov je sestavljeno iz dveh delov: oznake v oklepajih v besedilu (t. i. navedenke), ki daje kratko informacijo o avtorju, letnici vira in mesta v viru (predvsem strani), ter seznama virov, ki daje popolno bibliografsko informacijo. Vse, kar je navedeno v oklepajih v besedilu, mora biti natančno navedeno v seznamu virov, ter vse, kar je v seznamu virov, mora biti navedeno in uporabljeno v besedilu.

Kako navajati v besedilu:

Samostojni avtor

(Katuranić 1993)

Dva avtorja

(Berger in Luckmann 1988)

Trije ali več avtorjev

(Mowbray in drugi 1996)
V tem primeru morajo biti v seznamu virov navedeni vsi avtorji.

Navajanje točno določene strani ali razpona strani

(Katuranić 1993, 23)
(Katuranić 1993, 15–21)
Točno določene strani morajo biti navedene vedno, ko gre za citat, ko se sklicujemo na določeno misel ali ko gre za podatek, ki smo ga pridobili iz navedenega vira. Za razpon strani uporabimo stični pomišljaj.

Navajanje določenih delov besedila, če zaradi elektronskega dostopa ali narave besedila (če so npr. pomembnejša poglavja, odstavki, členi ali točke ipd.) ni mogoče ali pa ni smiselno navajati strani

(Waltz 1979, 1. pogl.)

Organizacija ali skupina kot avtor

(Global Environment Coordination 1994)

Organizacija ali skupina kot avtor, ko ni znano leto nastanka vira

(Amnesty International, 7 tč.)

Primarni vir (dokument) namesto individualnega ali kolektivnega avtorja

(Ustanovna listina Združenih narodov, 51. čl.)

Navajanje po drugem (sekundarnem) viru

(Mannheim v Jambrek 1992, 33)
Če je le mogoče, preverimo in uporabimo prvotni vir. Ko to ni mogoče ali smiselno, moramo natančno navesti tudi stran(i) v sekundarnem viru, kjer je povzet ali citiran prvotni vir.

Več del istega avtorja z enako letnico (k letnici se dodajo še črke po abecednem redu)

(Luckmann 1988a, 101)

Hkratno navajanje več virov (ločimo jih s podpičji)

(Luckmann 1996; Benko 1997; Bučar 1997)
Najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje.

Navajanje internetnih virov
(Sistema se je potrebno držati skozi celotno besedilo. Vse internetne vire se v enotnem končnem seznamu Literature na koncu besedila navede po abecedi skupaj z ostalimi viri.)

po avtorju ali nosilcu spletne strani/ članka/ prispevka... npr. (Luckmann 1996, 16) ali (RTVSLO 2008, 11. april);
če ni avtorja, z naslovom dokumenta/ zakona oz. z naslovom časopisnega članka, ki nima avtorja npr. (Splošna deklaracija človekovih pravic 1948) ALI (Chicago Tribune 1994);
če se navaja internetno stran kot celoto pa npr. (World Health Organization).

Seznam virov:
Splošno pravilo je, da so s poševnim tiskom poudarjeni tisti deli virov, ki nam omogočajo, da jih najlažje najdemo. V primeru knjig so to njihovi naslovi, v primeru zbornikov naslovi zbornikov in v primeru člankov iz revij naslovi revij.

Vse v besedilu (tako v glavnem besedilu kot v opombah) uporabljene vire uredimo v enoten seznam virov na koncu besedila, ki je urejen po abecedi priimkov avtorjev, imen institucij in naslovov dokumentov. Seznam o virih na koncu ima naslov Literatura. Več virov istega avtorja uredimo po starosti od starejših k novejšim. Če se avtorji ali institucije ponavljajo, jih v celoti zapišemo le prvič in potem uporabimo ---:

Benko, Vlado. 1997a. Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: FDV.
--- 1997b. Zgodovina mednarodnih odnosov. Ljubljana: ZPS.

Sicer pa sledimo naslednjim zgledom (za posebne primere glej tudi CMS):

Knjige:

Samostojni avtor

Jambrek, Peter. 1992. Uvod v sociologijo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Dva avtorja

Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1966/1988. Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Trije ali več avtorjev

Mowbray, Carol T., Susan Lanir in Marilyn Hulce, ur. 1985. Women and mental health: new directions for change. New York: Harrington Park Press.

Zbornik

Hewson, Martin in Timothy J. Sinclair, ur. 1999. Approaches to Global Governance Theory. Albany: State University of New York Press.

Organizacija ali skupina kot avtor

Global Environment Coordination. 1994. Facing the global environment challenge: A progress report on World Bank global environmental operations. Washington: Global Environment Coordination Division, Environment Dept., The World Bank.

Poglavje v zborniku

Palan, Ronen. 1999. Global Governance and Social Closure or Who is to Governed in an Era of Global Governance? V Approaches to Global Governance Theory, ur. Martin Hewson in Timothy J. Sinclair, 55–72. Albany: State University of New York Press.

Knjiga, dostopna tudi v e-obliki

Baker, Christopher Paul. 2002. Absolutism and the Scientific Revolution, 1600–1720: A Biographical Dictionary. Westport: Greenwood Publishing Group. Dostopno prek: NetLibrary.

Članki:

Članek v znanstveni reviji (samostojni avtor)

Katunarić, Vjeran. 1993. Interkulturalizem. Teorija in praksa 30 (1–2): 14–25.

Članek v znanstveni reviji (več avtorjev)

Bachrach, Peter in Morton S. Baratz. 1963. Decisions and Nondecisions: An Analytical Framework. American Political Science Review 57 (3): 632–642.

Članek v časopisu

Daalder, Ivo in James M. Lindsay. 2003. American Empire, Not 'If' but 'What Kind'. The New York Times, B9 (10. maj).

Časopisni članek (brez navedbe avtorja)

Chicago Tribune. 1994. Gun injuries take financial toll on hospitals, 13 (24. februar).

Članek v reviji, dostopni tudi prek interneta

Hoffmann, Stanley. 2003. America Goes Backward. The New York Review of Books 50 (10). Dostopno prek: http://www.nybooks.com/articles/16350 (18. marec 2008).

Članek v časopisu, dostopnem tudi prek interneta

Cooper, Robert. 2002. Why We Still Need Empires. The Guardian Unlimited, 7. april. Dostopno prek: http://www.guardian.co.uk/Archive/Article/0,4273,4388915,00.hml (18. marec 2008).

Primarni (dokumenti) in ostali viri: Pri primarnih virih (zlasti dokumentih) je najpomembnejši naslov dokumenta ali zbirke dokumentov, zato so ti izpisani poševno. Upoštevamo uradno sprejete zapise posameznih dokumentov, ker jih je na ta način najlažje najti in preveriti našo uporabo. Na ta način upoštevamo tudi uveljavljene kratične naslove. Internetni viri: Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, naredimo presledek po /, _, = ali . (v tem zaporedju). V končnem besedilu odpravimo tudi internetne hiperpovezave.

Internetna stran, posamezna

Prodi, Romano. 2001. An Enlarged and More United Europe, A Global Player: Challenges and Opportunities in the New Century. Dostopno prek: http://www.europa.eu.int/comm/laeken_council/ bruges_en.htm (9. september 2002).

Internetna stran, celotna

World Health Organization. Dostopno prek: http://www.who.int (17. junij 2006).

Internetna stran, ni avtorja

Splošna deklaracija človekovih pravic. 1948. Dostopno prek: http://www.unhchr.ch/ udhr/lang/slv.htm (10. julij 2005).

Članek iz e-revije, brez strani

Makiya, Kanan. 2008. How Did I Get Iraq Wrong? Slate, 17. marec. Dostopno prek: http://www.slate.com/id/2186763 (19. april 2008).

Uradni viri:

Gradivo za seje parlamenta in delovnih teles

Državni zbor Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose. 1997. Ocena stanja mednarodnih odnosov Republike Slovenije, 1. oktober.

Vladni dokumenti

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. 2008. Prednostne naloge. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/si/eu2008_mddsz/ prednostne_naloge/ (3. april 2008).

Zakoni v Uradnem listu

Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003 (20. november 2003).

Zakoni na internetu

Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3826.html (18. marec 2008).

Mednarodne pogodbe
v zbirki

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. 729 UNTS 161.

Mednarodne pogodbe na internetu

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. Dostopno prek: http://www.fas.org/nuke/control/npt/text/npt2.htm (18. marec 2008).

Sodbe sodišč v zbirki

Military and Paramilitary Activities (Nikaragua proti ZDA). 1986 ICJ 4.

Dokumenti mednarodnih institucij

Evropska Komisija. 2004. Commission Staff Working Paper: Bosnia and Herzegovina – Stabilisation and Association Report 2004. Dostopno prek: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/ rep3/co_BiH.pdf (12. april 2004).

Odločitve mednarodnih institucij – pomemben naslov

Združeni narodi. Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation Among States in Accordance with the Charter of the United Nations. Resolucija2526 (XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/
348/90/IMG/NR034890.pdf?OpenElement (2. avgust 2004).

Resolucije mednarodnih organizacij – pomembna zaporedna številka

Varnostni svet. 1998. Resolucija 1174, S/RES/1174/1998. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/N98/167/58/PDF/N9816758.pdf? OpenElement (20. avgust 2004).

Resolucije mednarodnih organizacij – pomemben tudi naslov resolucije

Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation among States in accordance with the Charter of the United Nations – Deklaracija načel mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami v skladu z UL OZN, GA/RES/2526(XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http://www1.umn.edu/humanrts/instree/ principles1970.html (8. marec 2006).

Neobjavljeni viri:

Intervju

Novak, Janez. 2006. Intervju z avtorjem. Celje, 15. maj.

Drugi elektronski viri:
Televizijski prispevek

TV Slovenija, 1. program. 2007. Dnevnik. Ljubljana, 13. april.

Radijski prispevek

Radio Slovenija, 1. program. 2006. Studio ob 17-ih. Ljubljana, 13. maj.

Arhiv družboslovnih podatkov:
Datoteka podatkov ADP

Kos, Drago in skupina. 2009. Socialno prostorski vpliv avtocest v Sloveniji. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnozicnih komunikacij, Center za prostorsko sociologijo. Ljubljana: Arhiv druzboslovnih podatkov. Dostopno prek: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/ceste02/ (1. februar 2011).

Interno glasilo

Interno glasilo organizacije

Lek d.d. 2011. Poročilo o uspešnosti podjetja. Ljubljana: interno gradivo.

Navajanje več istih tiskanih izvodov revij v celoti
Celotno analizirano besedilo mesečnika

Cosmopolitan. 2010. Analizirano besedilo mesečnika (maj-december). Ljubljana: Adria Media Ljubljana.

Opombe pod črto

Citirani viri se ne navajajo pod črto. V opombi pod črto se sproti navajajo le vsebinske opombe. V opombah navajamo podrobnejše podatke o primarnih virih (npr. datum uveljavitve pogodb in število pogodbenic), če so ti pomembni za obravnavo. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila z arabskimi številkami.

Navodila za oštevilčenje strani

Postavite se na konec 3. strani (oz. 4. strani, če ste v besedilo vezali tudi zahvalo) in izberite Vstavljanje/Prelom. Odpre se novo okno, kje obvezno izberite 4. možnost Vrste prelomov odsekov – Naslednja stran. Program vam bo vstavil novo stran.
Pogled nastavite na Pogled/Navaden. Kot vidite, je sedaj med 3. in 4. stranjo vidna črta, na kateri piše Prelom odseka (naslednja stran). Dokument se je razdelil na dva odseka. (Če je vmes nastala še dodatna prazna stran, potem je ob že omenjeni črti še črta, kjer piše Prelom strani. V tem primeru odstranite ta odvečni prelom, prelom odseka pa mora ostati.)
Postavite se na 3. oz. 4. stran in izberite Vstavljanje/Številke strani. Odpre se novo okno, kjer odkljukajte možnost Pokaži številko prve strani in pritisnite gumb Oblika ... Spet se odpre novo okno, kjer lahko določite obliko številk, predvsem pa je pomembno, da spodaj izberete Oštevilčenje strani – začni z in tam vpišete 4 oz. 5.
Postavite se na 4. oz. 5. stran in izberite Pogled/Glava in noga. Postavite se v nogo, kjer je tudi številka strani (1). Na vrhu obrobe glave piše Enak kot prejšnji, kar pomeni, da je noga na 4. oz. 5. strani oblikovana enako kot noga na 3. oz. 4. To pa seveda ni dobro, saj na 3. oz. 4. strani nočemo številčenja. Ko ste izbrali pogled glave/noge se je odprla tudi nova orodjarna. Sedaj na njej poiščite gumb, ki je vdrt, in če se zapeljete nanj, piše Poveži s prejšnjim. Kliknite ga in s tem boste prekinili povezavo med obema odsekoma. Sedaj nad nogo ne piše več Enak kot prejšnji.
Pojdite na 4. stran in iz noge izbrišite številko strani.

mojstudij

PRAVILNIK
O POSTOPKU PRIPRAVE IN ZAGOVORA MAGISTRSKEGA DELA NA ŠTUDIJSKEM
PROGRAMU 2. STOPNJE NA FAKULTETI ZA ORGANIZACIJSKE VEDE V KRANJU
Na podlagi 18. tocke 314. clena Statuta Univerze v Mariboru in na osnovi dolocila 3.
odstavka 1. clena Pravilnika o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na
študijskem programu 2. stopnje, ki ga je Univerza v Mariboru sprejela dne 20.02.2007,
je Senat Fakultete za organizacijske vede v Kranju na svoji 14. redni Seji, dne
28.11.2008 sprejel naslednji
PRAVILNIK
o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu
2. stopnje na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju
1 SPLOŠNA DOLOCILA
1. clen
S tem pravilnikom se ureja postopek pri izbiri in prijavi teme magistrskega dela,
njegova okvirna vsebinska in formalna priprava, okvirni postopek pri zagovoru
magistrskega dela in postopek podelitev diplom o magisteriju študentom, ki koncajo
drugo stopnjo študija (magistrski študijski program).
S tem pravilnikom se ureja tudi postopek priprave in zagovora magistrskega dela za
študente, ki opravljajo obveznosti v okviru izmenjave študentov ali po skupnih
študijskih programih (joint degree programe).
2 PRIJAVA MAGISTRSKEGA DELA
2. clen
Študent lahko prijavi temo ob soglasju predvidenega mentorja ob vpisu v drugi letnik
vendar najkasneje do takrat, ko opravi vse s študijskim programom predvidene
obveznosti.
Magistrsko delo je lahko tudi skupinski raziskovalni projekt vecih študentov, pri cemer
mora biti iz prijave teme in magistrskega dela jasno razviden raziskovalni prispevek in
obseg dela vsakega posameznega clana skupine.
Študent mora v primeru, da teme ne prijavi v zgoraj navedenih rokih, na komisijo za
znanstveno raziskovalne zadeve nasloviti pisno obrazloženo vlogo, za dovolitev
prijave teme magistrskega dela.
2.1 Izbira teme
3. clen
Študent izbere temo magistrskega dela na osnovi razpisanih tem ali po lastni presoji.
V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje
predvidenega mentorja.
Študent izbira temo magistrskega dela iz vsebine magistrskih predmetov študijskega
programa oz. smeri, ki jo je vpisal. Študent lahko izbere temo tudi iz vsebin drugih
predmetov maticnega študijskega programa ali iz vsebin drugih študijskih
programov, tudi v tujini, vendar pa mora biti raziskovalni problem magistrskega dela
iz študijskega programa oz. smeri, ki jo je vpisal.
4. clen
Mentor pri izdelavi magistrskega dela je lahko visokošolski ucitelj z nazivom redni
profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na podrocju znanstvene
discipline, na kateri temelji magistrsko delo.
2.2 Prijava teme
5. clen
Študent prijavi temo na posebnem obrazcu (priloga A1) podpisanem s strani
mentorja. Mentor lahko predlaga somentorja. Obrazec je sestavni del tega
pravilnika.
Študent odda obrazec v dveh izvodih in v elektronski obliki (wordov dokument) v
referat za študentske zadeve, na el. naslov: mag@fov.uni-mb.si.
K obrazcu mora priložiti dispozicijo magistrskega dela, ki naj praviloma ne preseže 15
strani in naj vsebuje naslednje tocke:
1 naslov magistrskega dela, v slovenskem in angleškem jeziku
2 opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja,
3 cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela,
4 predpostavke in omejitve raziskave,
5 predvidene metode raziskovanja,
6 predvidena struktura poglavij (kazalo),
7 seznam predvidenih virov.
2.3 Potrditev teme magistrskega dela
6. clen
Ko referat za študentske zadeve prejme prijavo teme magistrskega dela, preveri, ali
študent izpolnjuje pogoje za potrditev teme magistrskega dela. V primeru
izpolnjevanja posreduje predvidenemu predstojniku katedre, prijavo teme z vsemi
prilogami in obrazec »Sklep o magistrskem delu« (priloga A2).
Predstojnik katedre, s podpisom potrdi izbiro teme, mentorja in morebitnega
somentorja, lahko pa predlaga spremembo naslova ali vsebine magistrskega dela,
ali pa predlaga drugega mentorja oz. somentorja. Kadar ima predstojnik katedre,
pripombe na dispozicijo ali imenovanje mentorja, referat o tem obvesti
predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezne dopolnitve prijave.

mojstudij

Predlagano temo magistrskega dela s potrjenim mentorjem in somentorjem preveri
prodekan za raziskovalno dejavnost, ki lahko prijavo vrne predstojniku katedre,
oddelka oz. inštituta, ce se z njo ne strinja. Ce nima pripomb, jo s podpisom sklepa o
magistrskem delu (priloga A2) dokoncno potrdi.
Kandidat za somentorja je lahko, kdor izpolnjuje enega od spodaj navedenih
pogojev:
• Je habilitiran ucitelj z nazivom docent, izredni profesor oz. redni profesor, ki izvaja
pedagoški proces s predmetnega podrocja, v katerega je uvršcen magistrski
predmet, oz. je zaslužni profesor. Ce študent v okviru magistrskega dela obdela
vsebine, ki se prepletajo z drugimi predmeti, je lahko somentor tudi z drugega
predmetnega podrocja.
• Je visokošolski ucitelj za predmet, ki ni v študijskem programu, v katerega je vpisan
študent, ce je magistrsko delo zasnovano interdisciplinarno.
• Je visokošolski ucitelj iz tujine in je vkljucen v izvedbo študijskega programa, v
katerega je vpisan študent. To je lahko gostujoci profesor ali profesor na tuji
univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (npr. projekt
Socrates/Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami).
• Somentor je lahko asistent z doktoratom znanosti pri predmetu, pri katerem
študent pripravlja magistrsko delo, ce bo s tem bistveno doprinesel h kakovosti
magistrskega dela.
2.4 Evidentiranje potrjene teme magistrskega dela
7. clen
Referat za študentske zadeve evidentira potrjeno prijavo teme magistrskega dela.
Originalni izvod potrjene prijave (sklepa obrazec A2) pošlje študentu, kopijo mentorju
in morebitnemu somentorju, en izvod pa arhivira.
3 PRIPRAVA MAGISTRSKEGA DELA
3.1 Vsebina in oblika magistrskega dela
8. clen
Na podlagi potrjene teme magistrskega dela študent po mentorjevih navodilih
oblikuje vsebino magistrskega dela, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi
spremeni, ce to zahteva narava raziskovanja in ce k temu podata soglasje mentor in
morebitni somentor.
Veljavnost teme je omejena na najvec eno leto, od datuma, ko je bila tema
potrjena. Ce študent po poteku roka, ki je dolocen v izdanem sklepu o magistrskem
delu ob potrditvi teme magistrskega dela, ne magistrira oz. ne odda magistrskega
dela, se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu.

mojstudij

Prodekan za raziskovalno dejavnost lahko na osnovi utemeljenih razlogov, ki so
razvidni iz vloge kandidata, in presoje aktualnosti teme s sklepom podaljša veljavnost
teme.
9. clen
Študenti pripravijo magistrsko delo v slovenskem jeziku s povzetkom v angleškem ali
nemškem jeziku.
Tako tuji kot domaci študenti, ki želijo pripraviti magistrsko delo v tujem jeziku
(praviloma angleškem ali nemškem) s povzetkom v slovenšcini, naslovijo prošnjo za
odobritev izbire tujega jezika magistrskega dela na komisijo za raziskovalno dejavnost
FOV.
Magistrsko delo sme praviloma obsegati najvec 80 strani.
3.2 Evidentiranje prispelega magistrskega dela
10. clen
Študent odda tri trdo vezane izvode magistrskega dela v referat za študentske
zadeve. K originalnemu izvodu, ki je namenjen mentorju, se priloži elektronska verzija
magistrskega dela na primernem elektronskem mediju v PDF obliki.
Referat za študentske zadeve predano magistrsko delo evidentira in pošlje izvod
magistrskega dela mentorju in somentorju, ce je bil leta imenovan. Ko je imenovana
komisija za zagovor magistrskega dela, referat posreduje clanom komisije preostale
izvode.
Po zagovoru referat za študentske zadeve pošlje en vezan izvod magistrskega dela v
knjižnico FOV, drug vezan izvod pa v (Univerzitetna knjižnica Maribor) UKM. K izvodu,
ki je namenjen knjižnici FOV, se priloži elektronska verzija magistrskega dela, na
primernem elektronskem mediju.
3.3 Imenovanje komisije za zagovor magistrskega dela
11. clen
Komisijo za zagovor magistrskega dela imenuje dekan FOV na predlog predstojnika
katedre (priloga B1).
Komisija za zagovor magistrskega dela je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh
clanov. Mentor ne more biti predsednik komisije, temvec je njen clan. V komisiji
morata biti vsaj dva visokošolska ucitelja s predmetnega podrocja, v katero je
uvršceno magistrsko delo.
V odlocbi o imenovanju komisije se hkrati doloci tudi datum in kraj zagovora
magistrskega dela. Odlocbo prejmejo clani komisije in študent – kandidat. Zagovor
se objavi na oglasni deski fakultete.
4 ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA
4.1 Jezik zagovora
12. clen
Zagovor magistrskega dela poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v tistem
tujem jeziku, v katerem je bilo magistrsko delo napisano, ce je izpolnjen eden izmed
naslednjih pogojev:
• magistrsko delo zagovarja tuji študent, ki je študiral na Univerzi v Mariboru v okviru
izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programe),
• mentor oz. somentor pri pripravi magistrskega dela je ucitelj iz tujine,
• pri pripravi magistrskega dela sodeluje gostujoci visokošolski ucitelj ali visokošolski
ucitelj iz tujine,
• magistrsko delo se opravlja pri programih tujih jezikov.
4.2 Postopek zagovora
13. clen
Zagovor magistrskega dela je javen in se izvede, kot sledi:
1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni
pogoji za zagovor magistrskega dela, in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Mentor pripravi porocilo o pripravi magistrskega dela in ga predstavi na
zagovoru.
3. Študent predstavi svoje magistrsko delo, zlasti motiv za izbiro teme,
najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
4. Cas predstavitve magistrskega dela naj bo 20–30 minut.
5. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi
preostali clani komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi
prisotni.
6. Študent odgovori na zastavljena vprašanja. Nato komisija v odsotnosti
študenta in drugih navzocih sklepa o skupni oceni magistrskega dela in
ustnega zagovora. Predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik o zagovoru
magistrskega dela, ki ga podpišejo vsi clani komisije (priloga B2).
7. Predsednik komisije za zagovor magistrskega dela v navzocnosti javnosti
sporoci študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.
8. Skupni cas zagovora magistrskega dela praviloma ne presega 120 minut.
9. Po uspešno opravljenem zagovoru referat za študentske zadeve izracuna
zakljucno oceno študija kandidata in mu izstavi potrdilo o magistriranju
(priloga C1).
Ocenjevanje magistrskega dela V primeru, da bi se med zagovorom dela ugotovile
napr. slovnicne, tiskarske ali podobne napake se delo vsebinsko lahko oceni kot
pozitivno, zagovor pa kot pogojno zadovoljiv. Predsednik komisije lahko v takem
primeru doloci rok in zahteva od kandidata odpravo napak v tem roku. Mentor nato
oceni ali je kandidat napake odpravil, ter to sporoci predsedniku komisije in referatu
za študentske zadeve. Po odpravi napak, predsednik komisije odredi, da referat za
študentske zadeve izda potrdila o uspešno koncanem magistrskem študiju.
Ce komisija za zagovor ugotovi, da kandidat v magistrskem delu navaja precejšnje
dele besedila iz literature in že izdelanih ekspertiz in pri tem ne navaja vir in strani
literature ali dela v delu naloge, kjer vire navaja, komisija delo zavrne in ga oceni z
negativno oceno.
V kolikor kandidat ne pride na zagovor magistrskega dela in svoje odsotnosti ne
opravici, sprejme komisija sklep, da je kandidat od zagovora magistrskega dela
odstopil.

mojstudij

MojSTUDIJ.com - Vrhunska pomoč in svetovanje pri študiju !!

Kontakt:

info@mojstudij.com
http://www.mojstudij.com

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli