 |
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934
|
 Objavljeno: 16 Okt 2011 15:53 Naslov sporočila: PRAVILNIK O MAGISTRSKEM IN SPECIALISTIČNEM ŠTUDIJU I. SPLOŠN |
 |
|
V skladu s 14. členom statuta Fakultete za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, je
senat Fakultete za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, na 131. seji sprejel naslednji
PRAVILNIK O MAGISTRSKEM IN
SPECIALISTIČNEM ŠTUDIJU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu fakulteta),
organizira podiplomsko izobraževanje za pridobitev magisterija in za pridobitev specializacije
skladno s predpisi na tistih področjih in iz tistih znanstvenih disciplin, na katerih v skladu s
statutom opravlja znanstvenoraziskovalno dejavnost.
2. člen
Magistrski in specialistični študij potekata skladno s sprejetimi študijskimi programi.
3. člen
Ta pravilnik podrobneje določa:
pogoje za pridobitev stopnje magisterija in specializacije;
minimalne kriterije za neposreden prehod z magistrskega na doktorski študij;
postopek za prijavo teme magistrskega in specialističnega dela;
postopek za odobritev teme magistrskega in specialističnega dela ter način zagovora
magistrskega in specialističnega dela;
postopek za odvzem naziva magistra oz. magister znanosti ali specialist oz. specialistka.
II. MAGISTRSKI ŠTUDIJ
1. POGOJI ZA PRIDOBITEV MAGISTERIJA
4. člen
Magistrski študij je zasnovan tako, da izobražuje slušatelje in slušateljice magistrskih
programov za samostojne raziskovalce in raziskovalke na področju absolviranih programov.
V magistrskem delu morajo kandidati in kandidatke pokazati sposobnost samostojne uporabe
strokovnega znanja na določenem raziskovalnem področju.
5. člen
Za pridobitev magisterija morajo kandidati in kandidatke opraviti vse obveznosti, določene s
študijskim programom, in uspešno zagovarjati magistrsko delo.
Pogoji za vpis (vrsta univerzitetne diplome, uspešnost na dodiplomskem študiju itd.) na
magistrski študij so določeni v posameznih študijskih programih. Ti programi lahko tudi
določajo, v katerih primerih so kandidati in kandidatke dolžni opravljati dodatne
(diferencialne) izpite. Te izpite je potrebno opraviti pred ostalimi študijskimi obveznostmi.
6. člen
Kandidatom in kandidatkam, ki so na magistrskem študiju opravili vse predpisane obveznosti
razen izdelave magistrskega dela in pri tem dosegli nadpovprečne rezultate (visoke izpitne
ocene, nadpovprečne raziskovalne rezultate, ki morajo biti javno preverljivi oz. objavljeni v
znanstvenih revijah itd.), se lahko omogoči neposreden prehod z magistrskega na doktorski
študij. Predlog senatu poda koordinator ali koordinatorka študijskega programa (oz. smeri), na
katerega je kandidat oz. kandidatka vpisan/a oz. mentor ali mentorica, če je ta že določen/a.
Če po odobrenem prehodu na doktorski študij senat zavrne predlagano temo doktorske teze in
so izčrpane vse pritožbene poti določene v 10. členu pravilnika o doktorskem študiju, se študij
kandidata oz. kandidatke vrne na magisterij in se predlagano temo lahko predela v temo
magistrske naloge.
Če komisija za oceno disertacije po opravljenem doktorskem študiju ugotovi, da delo ne
ustreza zahtevnosti doktorske disertacije, lahko senat fakultete odloči, da se predložena
disertacija oceni kot magistrsko delo.
2. POSTOPEK PRIJAVE TEME IN ODDAJE MAGISTRSKEGA DELA
7. člen
Kandidat oz. kandidatka prijavi temo magistrskega dela praviloma do zaključka tretjega
semestra magistrskega študija, a najkasneje v 6 mesecih po zaključenem četrtem semestru, in
sicer pod pogoji, ki jih določa študijski program. Pred prijavo magistrskega dela morajo biti
opravljene obveznosti iz 4 modulov, določenih v enotnem ali individualnem študijskem
programu.
Prijava teme magistrskega dela mora obsegati:
vlogo kandidatke oz. kandidata za odobritev teme in navedbo mentorice oz. mentorja
(mentor in mentorica mora sodelovati v kandidatkinem oz. kandidatovem študijskem
programu, za komentorico oz. komentorja pa te omejitve ni);
obrazložitev raziskovalne relevantnosti predlagane teme, delovne hipoteze in predvideno
strukturo;
seznam temeljne literature;
soglasje koordinatorke oz. koordinatorja na izbranem programu ali smeri magistrskega
študija;
soglasje predlagane/ga mentorice oz. mentorja;
morebitno prošnjo za pisanje magistrske naloge v tujem jeziku.
Prijava je praviloma napisana v slovenščini, v tujem jeziku pa s soglasjem senata fakultete.
Kandidat oz. kandidatka odda prijavo v dveh izvodih referatu za študentske zadeve.
8. člen
Prijavo teme magistrskega dela obravnava senat na prvi redni seji po oddaji prijave teme
magistrskega dela. Senat ugotovi, ali prijava ustreza akademskim merilom, in po obravnavi
prijavljeno temo sprejme, zavrne ali pa zahteva njeno dodatno utemeljitev in dopolnitev.
Če senat temo zavrne, ima kandidat oz. kandidatka pravico do pritožbe, ki jo mora skupaj z
utemeljitvijo oddati najkasneje v roku 8 dni od datuma izdaje sklepa. Če senat zahteva
dodatne utemeljitve in dopolnitve, ima kandidat oz. kandidatka zanje 1 mesec časa od datuma
izdaje sklepa.
Če senat prijavljeno temo sprejme, imenuje tudi mentorico oz. mentorja in po potrebi tudi
komentorico oz. komentorja. Mentor oz. mentorica in morebiten komentor oz. komentorica je
lahko znanstvenik oz. znanstvenica z doktoratom in habilitacijo v znanstveni ali pedagoški
naziv.
9. člen
Magistrsko delo mora biti samostojen in izviren rezultat kandidatkinega oz. kandidatovega
raziskovalnega dela. Z njim mora dokazati, da obvlada področje, s katerega je tema njenega
oz. njegovega dela, in metodo znanstvenoraziskovalnega dela.
Magistrskemu delu mora biti priloženo zagotovilo avtorja oz. avtorice, da je pripravljal/a delo
samostojno in ob virih, ki so navedeni.
Magistrsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov oz. kandidatk ali raziskovalne
skupine, pri čemer pa mora biti iz njega razviden prispevek posamezne/ga kandidatke oz.
kandidata.
10. člen
Kandidat oz. kandidatka lahko odda magistrsko delo, ko ima opravljene vse druge obveznosti,
določene s študijskim programom.
Magistrsko delo mora biti oddano v dveh letih po koncu četrtega semestra. Po tem času lahko
kandidat oz. kandidatka zaprosi senat fakultete za podaljšanje roka za izdelavo magistrskega
dela. Prošnji mora biti priloženo mnenje mentorice oz. mentorja. Če tega ne stori, se šteje, da
je kandidat oz. kandidatka temo opustila.
Magistrsko delo je praviloma napisano v slovenščini, s soglasjem senata pa lahko tudi v
drugem jeziku. Če ni napisano v slovenščini, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem
jeziku v obsegu 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z
besedilom magistrske naloge.
Magistrsko delo mora biti napisano v formatu A4 in vezano. Na eni strani mora imeti
približno 2000 znakov. Na naslovni strani magisterija mora biti v sredini zgoraj z velikimi
tiskanimi črkami napisano Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski
humanistični študij, Ljubljana. Na sredini strani naj bosta kandidatkina oz. kandidatova ime in
priimek, pod njima naslov magisterija, pod naslovom pa napis: magistrsko delo. Če je delo
napisano v tujem jeziku, mora biti pod naslovom dela v tujem jeziku v oglatih oklepajih
dodan še slovenski prevod dela. Spodaj na sredini strani naj bosta navedena kraj (Ljubljana)
in letnica. Prva stran dela je enaka naslovnici, le da sta na njej pod imenom kandidatke oz.
kandidata navedena še mentor oz. mentorica in komentor oz. komentorica naloge s celotnim
pedagoškim nazivom.
Magistrsko delo je sestavljeno iz kazala, uvoda, glavnega besedila, sklepa, seznama citirane
literature in morebitnega povzetka po tretjem odstavku tega člena. Magistrsko delo obsega
najmanj 80 strani. Z utemeljitvijo mentorja oz. mentorice lahko izjemoma obsega manj strani.
Za jezikovno pravilnost dela je odgovorna/odgovoren kandidatka oz. kandidat, komisija za
oceno magistrskega dela pa ga lahko zavrne, če ni pripravljeno v skladu z navodili iz tega
člena.
11. člen
Kandidat oz. kandidatka odda najprej tri nevezane izvode magistrskega dela v referat za
študentske zadeve.
Senat na prvi seji po oddaji nevezanih izvodov imenuje strokovno komisijo za oceno
magistrskega dela, ki jo sestavljajo najmanj trije visokošolski učitelji in učiteljice ali
znanstveni delavci in delavke z ustreznega znanstvenega področja. Mentor oz. mentorica in
komentor oz. komentorica sta člana/članici komisije po položaju.
Za predsednika oz. predsednico komisije senat praviloma določi člana oz. članico, ki je vsaj
tretjinsko zaposlen/a na fakulteti. Enega izmed članov oz. članic komisije imenuje za
poročevalko ali poročevalca, ki je odgovorna/odgovoren za končno obliko poročila ter za
usklajeno delo med člani in članicami komisije pri pripravi poročila.
Poročilo mora vsebovati oceno o teoretski širini in poglobljenosti dela, o primernosti
uporabljenih metod ter oceno samostojnosti in analitske sposobnosti kandidatke oz. kandidata.
Strokovna komisija mora poročilo z oceno magistrskega dela predložiti senatu v roku dveh
mesecev od imenovanja.
Senat na podlagi predloženega poročila magistrsko delo sprejme, zavrne ali vrne kandidatki
oz. kandidatu v dopolnitev.
Če senat magistrsko delo zavrne, ima kandidat oz. kandidatka pravico do pritožbe, ki jo mora
skupaj z utemeljitvijo oddati najkasneje v roku 8 dni od datuma izdaje sklepa. Če senat
zahteva dodatne utemeljitve in dopolnitve magistrske naloge, ima kandidat oz. kandidatka
zanje 1 mesec časa od datuma izdaje sklepa.
Če senat magistrsko delo sprejme, imenuje hkrati tudi komisijo za zagovor magistrskega dela.
Člani in članice komisije za zagovor so lahko isti kot za oceno magistrskega dela.
12. člen
Kandidat oz. kandidatka najkasneje v 30 dneh po sprejemu magistrskega dela odda 4 vezane
izvode v referatu za študentske zadeve in magistrsko delo v elektronski obliki.
3. ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA
13. člen
Dekan oz. dekanica v sodelovanju s komisijo za zagovor magistrskega dela razpiše datum
javnega zagovora. Zagovor mora biti praviloma v roku dveh mesecev od dneva, ko je bilo
magistrsko delo sprejeto na senatu.
Zagovor magistrskega dela je praviloma v slovenščini ali v jeziku, ki ga je senat odobril za
izdelavo.
Zagovor se začne s kratko predstavitvijo kandidatkinega oz. kandidatovega življenjepisa,
naslova in področja magistrskega dela ter dotedanjega postopka njegovega sprejemanja. Pri
tem kandidat oz kandidatka in predsednica oz. predsednik komisije, ki opravi predstavitev,
stojita.
Nato poročevalka oz. poročevalec predstavi analizo in sklepno oceno dela.
Kandidat oz. kandidatka ima pravico predstaviti svoje delo v 30 minutah, pri tem pa lahko
uporablja različne avdiovizualne pripomočke. V svoji predstavitvi se lahko odzove na
pripombe poročevalke oz. poročevalca.
Nato imajo člani in članice komisije možnost postavljati vprašanja, za njimi pa z odobritvijo
predsednice oz. predsednika komisije tudi navzoči pri zagovoru. Vprašanja naj bi bila
zastavljena tako, da lahko kandidat oz. kandidatka nanje odgovori v največ eni uri.
Pred zagovorom ima kandidat oz. kandidatka pravico do 30-minutnega odmora za pripravo.
Po zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor magistrskega dela in sprejme sklep o
uspešnosti zagovora. V sklepu navede podatke o naslovu magistrskega dela in kandidatki oz.
kandidatu, sklep z obrazložitvijo ter imena članov in članic komisije z navedbo njihovih vlog.
Sklep, ki ga morajo člani in članice komisije podpisati, prebere predsednica oz. predsednik
komisije kandidatki oz. kandidatu in navzočim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.
Sklep o uspešnosti zagovora magistrskega dela je sestavni del zapisnika o zagovoru, ki poleg
navedenega vsebuje še vprašanja, postavljena kandidatki oz. kandidatu.
14. člen
Zagovora magistrskega dela, ki ga je komisija ocenila za neuspešnega, ni mogoče ponoviti.
15. člen
Po uspešno končanem izobraževanju za pridobitev magisterija fakulteta poskrbi za izdajo
diplome o podelitvi strokovnega naslova “magistra/magister znanosti” z oznako programa ter
morebitne smeri.
Fakulteta vodi register magistrov in magister znanosti ter magisterijev.
16. člen
Strokovni naziv magistra ali magister znanosti se lahko odvzame, če se ugotovi, da
magistrsko delo ni rezultat kandidatkinega oz. kandidatovega lastnega dela. Pri tem se
smiselno uporabijo postopki, ki veljajo za odvzem doktorata znanosti.
III. SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ
17. člen
Specialistični študij usposablja strokovnjake in strokovnjakinje za posamezna ožja področja
znanstvenih disciplin, ki jih goji fakulteta, in poteka v skladu s sprejetimi študijskimi
programi.
Pogoji za pridobitev specializacije ter postopek za prijavo, oddajo in zagovor specialističnega
dela ter odvzem naziva so enaki kot pri magisteriju. Razlika je le to, da zaključno
specialistično delo obsega od 50-100 strani, njegova vsebina pa je praviloma aplikativna.
IV. KONČNE DOLOČBE
18. člen
Določbe tega pravilnika tolmači senat fakultete.
19. člen
Ta pravilnik začne veljati 8 dni po sprejemu na senatu fakultete.
Pravilnik je sprejel senat Institutum Studiorum Humanitatis, Fakultete za podiplomski
humanistični študij, Ljubljana na 2. seji dne, 10. 07. 1997, spremembe in dopolnitve
pravilnika pa na 131. seji dne 17. 03. 2008.
Dekanja:
Red. prof. dr. Svetlana Slapšak |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
