|
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mojstudij Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07 Prispevkov: 934
|
Objavljeno: 16 Apr 2011 09:22 Naslov sporočila: UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA NASLOV MA |
|
|
UNIVERZA V NOVI GORICI
POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA
NASLOV MAGISTRSKEGA DELA
MAGISTRSKO DELO
Ime in priimek avtorja
Mentor(ja): habilitacijski naziv, znanstveni naziv, ime in priimek
Nova Gorica, leto izida
II
III
ZAHVALA
Zahvala v magistrskem delu ni obvezna.
IV
V
NASLOV
Naslov magistrskega dela
IZVLEČEK
V izvlečku je povzeto bistvo magistrskega dela. Obsega naj najmanj 200 besed in
največ dolžino, ki zagotavlja, da so lahko naslov dela, izvleček in ključne besede vsi
na eni strani. Glejte tudi točke od 9 do 16 priloge 1 glede vsebine izvlečka.
KLJUČNE BESEDE
magistrsko delo, mentor, besedilo, objava
VI
TITLE
Master thesis title
ABSTRACT
The essence of the master thesis is summarised in the abstract. Its length should be
between 200 words and the length that guarantees that the Title, Abstract and
Keywords all fit to one page. See also points 9 through 16 of Appendix 1.
KEYWORDS
master thesis, mentor, text, publication
VII
KAZALO
1 IZBIRA TEME MAGISTRSKEGA DELA ..........................................................1
2 PRIJAVA TEME MAGISTRSKEGA DELA.......................................................2
3 NAVODILA ZA PRIPRAVO MAGISTRSKEGA DELA...................................4
4 NAVODILA ZA PISANJE MAGISTRSKEGA DELA .......................................5
4.1 Jezik in obseg ..................................................................................................5
4.2 Robovi, razmaki in pisava...............................................................................5
4.3 Številčenje poglavij.........................................................................................6
4.4 Citiranje...........................................................................................................6
4.5 Deli magistrskega dela ....................................................................................7
4.5.1 Platnice .....................................................................................................7
4.5.2 Naslovna stran ..........................................................................................7
4.5.3 Slike in tabele ...........................................................................................8
4.5.4 Matematični izrazi in enačbe....................................................................9
4.5.5 Literatura ................................................................................................10
4.5.6 Priloge ....................................................................................................11
5 ODDAJA IN ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA........................................12
6 OBJAVLJANJE UGOTOVITEV MAGISTRSKEGA DELA............................14
7 LITERATURA ....................................................................................................15
PRILOGA 1: PRAKTIČNA NAVODILA.................................................................17
VIII
KAZALO SLIK
Slika 1: Shema neenakomerne računske mreže ...........................................................8
IX
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primerjava izmerjenega in izračunanega temperaturnega polja...................9
X
1
1 IZBIRA TEME MAGISTRSKEGA DELA
Magistrsko delo je zaključna študijska obveznost študentov magistrskega študija za
pridobitev naziva magister gospodarski inženir oziroma magistrica gospodarska
inženirka. To je samostojno strokovno delo, s katerim študent dokaže, da sistemsko
uporablja pridobljena znanja za reševanje zahtevnih tehniških, tehnoloških,
poslovnih in organizacijskih problemov. V magistrskem delu študent razišče in reši
konkretno nalogo.
Študent lahko izbere temo magistrskega dela izmed predlogov, ki jih vsako študijsko
leto objavi fakulteta ali pa z mentorjem skupaj oblikujeta temo. Mentor mora imeti
doktorat znanosti. Zelo priporočljivo je, da se teme magistrskih del oblikuje kot
nadgradnje individualnega projekta.
Učitelji imajo pravico in dolžnost predlagati okvirne teme magistrskih del. Pravica
študenta je, da samostojno izbira temo.
Pri izbiri teme magistrskega dela je treba upoštevati aktualnost problema, skladnost
področja teme s študijskim programom, materialne možnosti in potreben čas za
izdelavo dela. Zahtevnost dela mora biti odmerjena tako, da ga povprečen študent
visokošolskega strokovnega študijskega programa lahko opravi v treh mesecih.
2
2 PRIJAVA TEME MAGISTRSKEGA DELA
Študent, ki izpolnjuje pogoje, določene v Pravilih študija, lahko zaprosi za odobritev
teme magistrskega dela. Prošnjo odda v tajništvu Poslovno-tehniške fakultete na
ustreznem obrazcu. Obrazec za odobritev teme magistrskega dela je mogoče dobiti v
tajništvu fakultete, v študentski pisarni in na spletni strani Poslovno-tehniške
fakultete. Prošnji priloži opis predložene teme magistrskega dela, ki mora vsebovati
predviden naslov magistrskega dela, kratek opis teme, glavne cilje magistrskega dela,
predvideno metodologijo ter seznam osnovne literature. Naslov magistrskega dela
naj bo dovolj informativen, da je v skladu z običaji določene stroke iz njega možno
dobiti predstavo o vsebini dela in o tem, kaj bo študentov prispevek. Naslov naj
praviloma ne vsebuje kratic. Če je v naslovu magistrskega dela ime podjetja, naj to
ne bo sklanjano. Npr. naslov: »Modernizacija proizvodnega postopka v Iskri
Avtoelektriki« naj bo »Modernizacija proizvodnega postopka v podjetju Iskra
Avtoelektrika«. Naslov naj ne vsebuje navedbe statusa podjetja d.d., d.o.o. ali s.p.
V prošnji mora študent navesti tudi mentorja, ki s podpisom na obrazcu potrdi, da je
pripravljen prevzeti mentorstvo. Prošnji priloži še potrdilo o opravljenih izpitih. Če je
tema vezana na problematiko oziroma podatke konkretnega podjetja, je potrebno
vlogi priložiti soglasje podjetja.
Prošnjo pregleda Komisija za študijske zadeve, ki tudi predlaga tričlansko komisijo
za zagovor magistrskega dela. Primernost teme magistrskega dela in sestavo komisije
za zagovor obravnava in potrjuje Senat Poslovno-tehniške fakultete.
Komisijo za zagovor magistrskega dela sestavljajo trije člani: predsednik, ki ga na
predlog dekana potrdi Senat Poslovno-tehniške fakultete za obdobje dveh let, mentor
in tretji član, ki je praviloma specialist s področja magistrske teme. Ker so magistrska
dela pogosto multidisciplinarna, je priporočljivo, da je tretji član komisije s
komplementarnega področja, ki ga mentor ne pokriva. Mentor ne more biti hkrati
tudi predsednik komisije za zagovor magistrskega dela. Imenuje se lahko tudi dva
mentorja. V primeru, da eden izmed mentorjev ni habilitirani učitelj, se v komisijo za
zagovor magistrskega dela namesto nehabilitiranega mentorja imenuje habilitiranega
učitelja s področja tematike magistrskega dela.
3
Z dnem, ko je tema odobrena, začne teči šestmesečni rok za izdelavo dela. V tem
roku mora študent vezano magistrsko delo oddati v tajništvo Poslovno-tehniške
fakultete. V izjemnih primerih lahko Senat Poslovno-tehniške fakultete odobri
podaljšanje. Študent, ki ne uspe zaključiti magistrskega dela v predvidenem
šestmesečnem roku, mora na Senat Poslovno-tehniške fakultete nasloviti prošnjo za
podaljšanje veljavnosti teme magistrskega dela, v kateri mora navesti razloge, ki so
mu onemogočili dokončanje dela v predvidenem roku. Prošnjo podpiše tudi mentor,
s čimer potrdi, da se s podaljšanjem strinja.
4
3 NAVODILA ZA PRIPRAVO MAGISTRSKEGA DELA
Magistrsko delo lahko kandidat izdela na Univerzi v Novi Gorici, v gospodarski
družbi, pri štipenditorju ali v katerikoli drugi primerni organizaciji, o čemer se
dogovori z mentorjem. Pri izdelavi magistrskega dela mora kandidat strogo
upoštevati pravila o varstvu pri delu in pravila hišnega reda organizacije, v kateri
delo pripravlja.
Za uspešno delo je zelo pomembno dobro sodelovanje kandidata z mentorjem. Zato
se kandidat redno in po dogovoru posvetuje s svojim mentorjem in ga sproti obvešča
o opravljenem delu.
Če pride med pripravo magistrskega dela do takega nesoglasja med kandidatom in
mentorjem, da onemogoči ustvarjalno sodelovanje, ima kandidat na podlagi sklepa
Senata Poslovno-tehniške fakultete pravico do zamenjave mentorja. Zaradi istih
razlogov in po enakem postopku lahko tudi mentor odkloni mentorstvo. V takšnem
primeru je potrebno z navedbo razlogov pisno zaprositi Senat Poslovno-tehniške
fakultete, ki odloča o zamenjavi.
Kandidat sme pravico do zamenjave mentorja uveljaviti le enkrat.
5
4 NAVODILA ZA PISANJE MAGISTRSKEGA DELA
4.1 Jezik in obseg
Magistrsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno
neoporečno. Tudi angleški naslov, izvleček in ključne besede morajo biti jezikovno
pregledani. Magistrsko delo naj vsebuje vse bistvene elemente, kot so opis problema,
ciljev in metodologije, predstavitev dobljenih rezultatov in zaključki. O obsegu
magistrskega dela odloča mentor. Priporočeni obseg pa je od 40 do 70 strani. Ta
dokument je napisan v obliki, ki jo mora imeti magistrsko delo, in je zato uporaben
kot predloga za pisanje.
4.2 Robovi, razmaki in pisava
Besedilo mora biti natisnjeno dvostransko na papirju formata A4 z robovi:
1. levi rob 3,25 cm,
2. desni rob 3,25 cm,
3. zgornji rob 3 cm,
4. spodnji rob 2 cm.
Vrstice naj bodo narazen za en in pol razmaka. Razmak med odstavki naj bo
dodatnih 12 pt oziroma dodatnih 18 pt med poglavji in podpoglavji. Odstavke se
začne pisati na levi, ne delati zamikov v desno. Besedilo naj bo poravnano v blok
(poravnan levi in desni rob). Velikost črk je 12, pisava Times New Roman.
Zagotoviti je potrebno, da poleg besedila tudi tabele, slike in materiali v prilogah ne
presegajo predpisanih robov.
Naslovna stran ni oštevilčena. Številko 1 ima stran s prvim, uvodnim poglavjem.
Strani pred tem so označene z rimskimi številkami. Številke strani so spodaj v
sredini.
6
4.3 Številčenje poglavij
Besedilo magistrskega dela naj bo smiselno razdeljeno na poglavja. Prvo poglavje
naj ima naslov UVOD, zadnje pa ZAKLJUČEK. Novo poglavje začnemo vedno na
novi strani. Poglavja številčimo z arabskimi števili. Naslove poglavij pišemo levo
poravnano. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr.
1.1).
1. poglavja 1, 2, 3 itd. VELIKE ČRKE, KREPKO, Arial
2. podpoglavja 1.1, 1.2,1.3 itd. Male črke, krepko, Arial
3. podpoglavja 1.1.1, 1.1.2 itd. Male črke, krepko, Times New Roman
4.4 Citiranje
Za kakovostno magistrsko delo je pomembna tudi uporaba vseh razpoložljivih
domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov. Vse ugotovitve, ki so navedene v
magistrskem delu, do njih pa kandidat ni prišel sam, je potrebno ustrezno citirati. Pri
citiranju literature v magistrskem delu uporabimo spodaj navedeni način, ki je
poznan kot avtorsko citiranje.
Pravila avtorskega citiranja: Začetek in konec dobesednega citata naj bo označen z
narekovaji. Na koncu citata mora biti naveden vir v oklepaju in mora obsegati:
priimek avtorja, letnico izdaje in številko strani, na kateri se nahaja citirana
ugotovitev. Več del istega avtorja v istem letu razlikujemo z oznakami a, b, c itd. Če
sta dve deli izšli v istem letu, avtorja pa imata isti priimek in drugačno ime, se doda
še kratico imena.
Primer dobesednega citata: "……citirano besedilo……" (Kotler, 1998, str. 102)
V kolikor se ugotovitev v magistrskem delu ne navaja dobesedno, se povzete
ugotovitve označi (npr. na koncu povzetega besedila) z navedbo vira na enak način,
le da se izpusti številko strani. V tem primeru besedilo ni v narekovajih.
Primer navedbe: Prof. Bizjak ugotavlja, da so si metode in tehnike reinženiringa v
različnih poslovnih procesih pogosto podobne (Bizjak, 1999). Kadar ima delo dva
7
avtorja, navajamo oba avtorja, npr. (Bizjak in Petrin, 1996). Kadar ima delo tri ali
več avtorjev, navajamo prvega in dodamo besedi »in drugi« npr. (Halliday in drugi,
1997). Kadar pa je knjiga zbornik več samostojnih avtorskih prispevkov, navajamo
urednika te knjige, npr. (Strmčnik (ur.), 1998).
Primer navedbe dela brez avtorja: Podatke o J.W. Croninu smo pridobili s spletne
strani z njegovo avtobiografijo (Autobiography, 2000).
4.5 Deli magistrskega dela
Magistrsko delo sestavljajo naslednji deli:
1. platnice,
2. naslovna stran,
3. zahvala (ni obvezna),
4. naslov, izvleček in ključne besede v slovenskem jeziku ter naslov, izvleček in
ključne besede v angleškem jeziku,
5. kazalo vsebine, kazalo slik in kazalo tabel,
6. besedilo magistrskega dela,
7. literatura,
8. priloge.
4.5.1 Platnice
Platnice so določene z vzorcem, ki se nahaja v tajništvu Poslovno-tehniške fakultete.
4.5.2 Naslovna stran
Naslovna stran mora vsebovati naslednje podatke:
1. naziv univerze in fakultete (z velikimi tiskanimi črkami 16 pt),
2. naslov magistrskega dela (z velikimi tiskanimi črkami, krepko 16 pt),
3. oznako MAGISTRSKO DELO (z velikimi tiskanimi črkami 16 pt),
8
4. ime in priimek avtorja (krepko 16 pt),
5. ime in priimek mentorja (s točnim habilitacijskim in znanstvenim nazivom, če
ju nima, pa s strokovnim 14 pt),
6. kraj in letnico nastanka dela (14 pt).
4.5.3 Slike in tabele
Slike (grafikoni spadajo med slike) in tabele morajo imeti:
1. zaporedno številko (npr. Slika 1, Slika 2, Tabela 1 itd.),
2. naslov:
a. naslov slike naj bo pod sliko,
b. naslov tabele naj bo nad tabelo.
Vrsta in velikost pisave v naslovih slik in tabel naj bo enaka kot v besedilu
magistrskega dela. Če so naslovi krajši od ene vrste, naj bodo sredinsko poravnani,
če so daljši, pa obojestransko poravnani. Horizontalna poravnava slik in tabel na
strani naj bo sredinska. Vse slike in tabele morajo biti omenjene in obrazložene v
besedilu magistrskega dela. Omenimo in razložimo jih lahko na različne načine, npr.;
Na sliki 1 je shema neenakomerne računske mreže. Slika 1 prikazuje neenakomerno
računsko mrežo. V izračunu smo uporabili neenakomerno računsko mrežo (slika 1).
Slika 1: Shema neenakomerne računske mreže
9
Enako velja za tabele. Nekaj primerov: V tabeli 1 je primerjava izmerjenega in
izračunanega temperaturnega polja. Tabela 1 podaja primerjavo izmerjenega in
izračunanega temperaturnega polja. Izmerjeno temperaturno polje smo primerjali z
izračunanim (tabela 1).
Tabela 1: Primerjava izmerjenega in izračunanega temperaturnega polja
Položaj (m) Izmerjena temperatura (K) Izračunana temperatura (K)
1,0 1097,13 1096,31
1,1 1109,67 1108,76
1,2 812,33 811,33
1,3 613,70 612,07
1,4 610,31 609,13
1,5 611,11 601,11
Slik in tabel, ki so avtorsko delo drugih, naj se v magistrskem delu praviloma ne
reproducira. V nasprotnem primeru je potrebno pisno soglasje imetnika avtorskih
pravic.
4.5.4 Matematični izrazi in enačbe
Matematične izraze in enačbe napišemo z urejevalnikom enačb. Oštevilčimo jih z
zaporednimi številkami v okroglih oklepajih in se nanje sklicujemo. Primer:
(1)
Vrednost izračunamo po enačbi (1).
10
4.5.5 Literatura
Navedejo se vsi viri, ki so uporabljeni za izdelavo dela (knjige, članki, internet itd.)
ali viri, na katere se v delu sklicuje. Seznam naj bo urejen po abecednem redu
avtorjev, če avtor ni naveden, pa po abecednem redu naslova dela.
1. Primer navajanja knjige:
z enim avtorjem:
Kotler, P. (1998). Marketing management. Ljubljana: Slovenska
knjiga.
z dvema ali več avtorji:
Bizjak, F., Petrin, T. (1996). Uspešno vodenje podjetja. 1. Natis.
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Halliday, D., Resnick, R., Walker, J. (1997). Fundamentals of
physics extended. 5. izdaja. New York: John Wiley & Sons.
brez avtorja:
Management (1994). Radovljica: Didakta.
2. Primer navajanja prispevka:
iz revije:
Mencinger, J. (2000). Iluzije denarne politike. Finance, 9 (17), str.
16.
iz zbornika:
Sreter, S. (2000). Nova politična ekonomija za nove laburiste. V:
Nova socialdemokracija – opredelitve in kontroverze tretje poti.
Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, str. 163-198.
3. Primer navajanja zakonov:
Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 43-2300/90, 2004.
4. Primer navajanja člankov s svetovnega spleta:
11
Autobiography of J. W. Cronin. Pridobljeno 24.8.2000 s svetovnega
spleta: http://www.nobel.se/physics/laureates/1980/cronin-autobio.html
5. Primer navajanja članka z znanim avtorjem s svetovnega spleta:
Marković, A. (1988) Gospodarska reforma. Pridobljeno 8.10.2008 s
svetovnega spleta: http://www.sfrj.yu/reforme.html
6. Primer navajanja diplomskega dela, internega gradiva ipd:
z znanim avtorjem:
Rijavec, M. (2006). Nastavljanje referenčnega temperaturnega
profila pretočne peči. Diplomsko delo. (Poslovno-tehniška fakulteta,
Univerza v Novi Gorici), Nova Gorica: [M. Rijavec].
brez znanega avtorja:
Vzorec magistrskega dela z navodili (2009). Interno gradivo. Nova
Gorica: Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici.
4.5.6 Priloge
Strani so oštevilčene in naslovljene (npr. PRILOGA 1: NASLOV). Vse priloge
morajo biti omenjene in obrazložene v besedilu magistrskega dela. Npr.: V prilogi 1
so podana dodatna praktična navodila za izdelavo magistrskega dela.
12
5 ODDAJA IN ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA
Kandidat praviloma zaključi magistrsko delo v roku šestih mesecev. Kandidat, ki ne
odda magistrskega dela v roku šestih mesecev, mora zaprositi Senat Poslovnotehniške
fakultete za podaljšanje veljavnosti teme. V prošnji mora navesti razloge, ki
so mu onemogočili dokončanje dela v predvidenem roku. Prošnjo podpiše tudi
mentor, s čimer potrdi, da se s podaljšanjem strinja.
Mentor je dolžan magistrsko delo pregledati tako po vsebinski kot tudi oblikovni
plati in študentu odobri oddajo dela, ko ta zadosti zahtevanemu nivoju kakovosti.
Preveriti mora tudi, da sta besedilo dela in angleški izvleček jezikovno pregledana. S
soglasjem mentorja študent nato odda nevezan izvod magistrskega dela z
mentorjevim podpisom v pregled tudi preostalima članoma komisije za zagovor
magistrskega dela. Prav tako jima posreduje elektronsko verzijo magistrskega dela.
Ko študent s soglasjem mentorja odda magistrsko delo v pregled, ga ostali člani
komisije praviloma berejo samo enkrat in na tej podlagi posredujejo svoje pripombe
mentorju. Mentor v primeru deljenih mnenj članov komisije pripombe oziroma
priporočila uskladi in jih posreduje študentu. Praviloma študent glede morebitnih
popravkov magistrskega dela komunicira zgolj s svojim mentorjem, ne pa tudi s
članoma komisije. Prav tako člana komisije glede morebitnih popravkov praviloma
kumunicirata zgolj z mentorjem, ne pa tudi s študentom.
Zahtevane manjše popravke se preveri ob zagovoru. Če so potrebni večji popravki,
lahko katerikoli član zahteva ponoven pregled. Če po ponovnem pregledu ugotovi,
da delo še vedno ne ustreza zahtevanim kriterijem, ga lahko s pisno utemeljitvijo
zavrne. V tem primeru mora študent oddati ponovno vlogo teme z dodatno
obrazložitvijo, ki jo obravnava najprej Komisija za študijske zadeve, potem pa Senat
Poslovno-tehniške fakultete.
Za odobritev vezave magistrskega dela študent odda v tajništvo Poslovno-tehniške
fakultete prošnjo s podpisom mentorja, ki s tem potrdi, da se strinja z oddajo
magistrskega dela v vezavo. Obrazec za odobritev vezave magistrskega dela je na
razpolago v tajništvu fakultete, v študentski pisarni in na spletni strani Poslovnotehniške
fakultete. Študent priloži potrdilo, da je opravil vse izpite in druge študijske
obveznosti. To potrdilo izda študentska pisarna. Na podlagi predložene
13
dokumentacije izda tajništvo Poslovno-tehniške fakultete študentu potrdilo, da lahko
dvigne platnice oziroma odda magistrsko delo v vezavo. Platnice so enotne in
vnaprej predpisane. Vsak študent prejme pet brezplačnih izvodov platnic. Študent
odda v tajništvo Poslovno-tehniške fakultete šest vezanih izvodov magistrskega dela,
elektronsko verzijo (PDF) ter prošnjo za zagovor magistrskega dela. Ustrezni
obrazec je na razpolago v tajništvu, v študentski pisarni in na spletni strani Poslovnotehniške
fakultete. Prošnji priloži potrdilo o poravnanih obveznostih v knjižnici
Univerze v Novi Gorici.
Po zagovoru obdržita po en izvod vezanega magistrskega dela mentor in predsednik
komisije za zagovor, dva izvoda dobi knjižnica Univerze v Novi Gorici, peti izvod pa
se vrne študentu.
Tajništvo uskladi termine za zagovor in o tem obvesti študenta in člane komisije.
Pred zagovorom mentor pripravi opisno oceno magistrskega dela, ki jo podpišejo
mentor in komisija. Datum zagovora je določen po oddaji magistrskega dela in po
oddaji opisne ocene magistrskega dela. Datum zagovora je javno objavljen na
razglasnem mestu v prostorih Univerze v Novi Gorici in na spletnih straneh vsaj
teden dni vnaprej. Če je zagovorov na isti dan več, si termini posameznih zagovorov
sledijo v razmiku 45 minut. Kandidat mora pravočasno preveriti audiovizualna
sredstva, ki jih potrebuje za zagovor.
Zagovor magistrskega dela je javen in ga vodi predsednik komisije. Študent ustno
predstavi temo magistrskega dela, metode, najpomembnejše ugotovitve in zaključke
v največ 20 minutah. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne in
multimedijske pripomočke, ne sme pa brati vnaprej pripravljenega besedila. Izjema
so številčni podatki in citati. Nato člani komisije zastavljajo vprašanja. Celoten
zagovor praviloma ne traja več kot 30 minut. Komisija se na samem posvetuje o
oceni. Delo oceni z »opravil(a)« ali »ni opravil(a)«. Predsednik komisije na predlog
mentorja v knjigo magisterijev zapiše, katere kompetence je pridobil(a) študent(ka).
Predsednik komisije v navzočnosti vseh prisotnih sporoči kandidatu sklep komisije o
uspešnosti zagovora.
14
6 OBJAVLJANJE UGOTOVITEV MAGISTRSKEGA DELA
Študent lahko objavi magistrsko delo v celoti ali po delih. Pri tem je dolžan na
vidnem mestu navesti polni naslov magistrskega dela, t.j. vse besedilo notranje
naslovne strani z navedbo univerze, fakultete in mentorja.
Magistrsko delo ni popolnoma samostojno študentovo delo. Študentu v večji ali
manjši meri pomaga mentor, kar je potrebno obravnavati kot njegov prispevek k
avtorskemu delu. Neredko pa je magistrsko delo tudi del širše raziskave, za katero so
tako konceptualni okvir kot tudi druge sestavine izdelali drugi. Študent pri izdelavi
magistrskega dela uporablja storitve univerzitetne knjižnice in dokumentacije in
druge tehnične možnosti, ki mu jih zagotavlja fakulteta. Zato je primerno in se
spodobi, da se študent o nameravani objavi posvetuje z mentorjem in v objavi navede
vse, ki so mu pri delu svetovali in pomagali.
Magistrsko delo ali njegovi deli se lahko uporabljajo v študijskem procesu na
Univerzi v Novi Gorici brez posebnega dovoljenja avtorja, vendar z navedbo
njegovega imena in imena mentorja. Magistrsko delo mora biti dostopno tudi drugim
raziskovalcem, da lahko na originalnem gradivu preverijo ugotovitve ali zbrano
gradivo dodatno analizirajo. Pri objavi tako dobljenih ugotovitev mora raziskovalec
navesti magistrsko delo, avtorja, mentorja, univerzo in fakulteto, na kateri je delo
nastalo.
V primeru, da se magistrsko delo nanaša na rezultate oz. podatke, ki imajo značaj
industrijske lastnine in so last gospodarske družbe, mora študent pri objavi takih
podatkov oz. rezultatov ravnati v skladu z zahtevami, ki jih določa zakon. Da se
zavarujejo interesi gospodarske družbe, pa je potrebno pri objavi takih podatkov
pridobiti soglasje te družbe, ki za vsak primer posebej tudi določi način in pogoje
uporabe te industrijske lastnine.
15
7 LITERATURA
Autobiography of J. W. Cronin. Pridobljeno 24.8.2000 s svetovnega spleta:
http://www.nobel.se/physics/laureates/1980/cronin-autobio.html
Bizjak, F., Petrin, T. (1996). Uspešno vodenje podjetja. 1. Natis. Ljubljana:
Gospodarski vestnik.
Bizjak, F. (1999). Kako voditi neprofitne organizacije. Neprofitni management, 5/6
(1), str. 7-13.
Halliday, D., Resnick, R., Walker, J. (1997). Fundamentals of physics extended. 5.
izdaja. New York: John Wiley & Sons.
Kotler, P. (1998). Marketing management. Ljubljana: Slovenska knjiga.
Management (1994). Radovljica: Didakta.
Marković, A. (1988) Gospodarska reforma. Pridobljeno 8.10.2008 s svetovnega
spleta: http://www.sfrj.yu/reforme.html
Mencinger, J. (2000). Iluzije denarne politike. Finance, 9 (17), str. 16.
Rijavec, M. (2006). Nastavljanje referenčnega temperaturnega profila pretočne peči.
Diplomsko delo. (Poslovno-tehniška fakulteta, Univerze v Novi Gorici), Nova
Gorica: [M. Rijavec].
Sreter, S. (2000). Nova politična ekonomija za nove laburiste. V: Nova
socialdemokracija - opredelitve in kontroverze tretje poti. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče, str. 163-198.
Strmčnik, S. (ur.) (1998). Celostni pristop k računalniškemu vodenju procesov.
Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.
Vzorec magistrskega dela z navodili (2009). Interno gradivo. Nova Gorica:
Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici.
Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 43-2300/90 (2004).
16
17
PRILOGA 1: PRAKTIČNA NAVODILA
Na kaj morata biti študent in mentor še posebej pozorna ob prijavi teme
magistrskega dela:
1. Motivacija za magistrsko delo. Pojasnilo, zakaj bo predlagana tema
obravnavana.
2. Razlog za magistrsko delo: npr. problem v industriji, problem v ustanovi itd.
3. Namen magistrskega dela.
4. Kako bo magistrsko delo narejeno (po katerem načinu, metodologiji itd.)?
5. Kaj predvidoma bo v magistrskem delu ugotovljeno?
6. Kaj bo v magistrskem delu morebiti rešeno na originalen način?
7. Kakšna bo praktična vrednost magistrskega dela?
8. Ali so navedeni in v prijavi magistrskega dela citirani vsi poglavitni viri?
Na kaj morata biti študent in mentor še posebej pozorna pri vsebini
izvlečka:
9. Motivacija za magistrsko delo.
10. Namen magistrskega dela.
11. Kako je bilo magistrsko delo narejeno (po katerem načinu, metodologiji itd.)?
12. Kaj je bilo v magistrskem delu ugotovljeno?
13. Kaj je bilo v magistrskem delu morebiti rešeno na originalen način?
14. Kakšna je praktična vrednost magistrskega dela?
15. Ali je angleški izvleček skladen s slovenskim?
16. Ali je slovenski lektor usposobljen tudi za prevod oziroma lektoriranje
angleščine?
Izvleček naj ne opisuje samo, kaj je bilo v okviru magistrskega dela opravljeno,
temveč kako je bilo to opravljeno in kakšni so zaključki!
18
Na kaj morata biti študent in mentor še posebej pozorna pri oblikovanju
magistrskega dela:
Ali je magistrsko delo napisano po navodilih in v ustreznem formatu? Preverite:
17. Prva stran: preglejte, ali je napisan pedagoški in znanstveni oz. strokovni
naziv mentorja.
18. Ali je kazalo (vsebine, slik, tabel) v pravi obliki?
19. Ali je kazalo skladno z dejansko vsebino (strani, slike, tabele)?
20. Ali je velikost papirja (A4) pravilna in ali so robovi besedila na strani
pravilno nastavljeni?
21. Ali so pravilni razmaki med vrsticami?
22. Ali so odstavki konsistentno oblikovani, ali so vsi odstavki poravnani na enak
način in ali so med odstavki povsod enaki razmiki?
23. Ali so reference pravilno označene (že naslov je večkrat »Literatura in viri«,
kar ni prav)?
24. Ali ste preverili: pravilno oblikovanje matematičnih oznak formul. Še posebej
v besedilu: ležeče oznake spremenljivk in neznanih funkcij (f), pokončne
številke in imena znanih funkcij (sin, log), pravilna raba indeksov in
eksponentov, pravilna uporaba znaka »minus« (ki ni enako »pomišljaj«).
25. Ali ste smiselno oblikovali strani: izogibajte se večjim prazninam na koncu
lista in ne prelamljajte tabel med stranmi, če to res ni nujno potrebno.
26. Preverite, ali je opravljeno delo napisano v preteklem času (»smo naredili«)
in ne prihodnjiku (»bomo naredili«) – to pogosto izvira iz prepisovanja
besedila iz prijave.
27. Ali so vsi viri, našteti v poglavju »Literatura«, tudi citirani v delu?
28. Ali so vsi viri, citirani v delu, navedeni tudi v poglavju »Literatura«?
29. Ali so vse slike in tabele v magistrskem delu obravnavane tudi v tekstu?
30. Ali je vsebina vseh prilog obravnavana v tekstu?
31. Ali so poglavja, formule, slike, tabele itd. pravilno oštevilčeni? Upoštevajte,
da grafikonov, pripravljenih na osnovi podatkov, ne številčimo posebej,
ampak jih štejemo kot slike. Zaporedne številke in naslovi slik naj bodo pod
slikami, zaporedne številke in naslovi tabel pa nad tabelami.
32. Ali ste pri delu uporabili slovenski črkovalnik?
19
33. Ali so med besedami nepotrebni presledki (npr. »prva beseda druga
beseda«, kar seveda ni pravilno), ki onemogočajo pravilno avtomatsko
poravnavo teksta?
34. Ali sta tip in velikost črk količin, ki nastopajo v formulah, enaka tipu in
velikosti črk istih količin, ki nastopajo v tekstu?
35. V primeru, da je bilo delo opravljeno v projektni skupini: ali je iz dela jasno
razvidno, kaj je prispevek študenta in kaj prispevek ostalih članov projektne
skupine?
36. Enote in brezdimenzijska števila se ne pišejo ležeče (italic).
37. Ali je med vrednostjo neke količine in njeno enoto en presledek?
38. Ali ste v primeru uporabe slik iz drugih virov upoštevali avtorske pravice
drugih (če je slika prekopirana, je potrebno dovoljenje nosilca avtorskih
pravic).
39. Ali ste v tekstu upoštevali avtorske pravice drugih (dobesedno povzeti
odstavki ali deli odstavkov v magistrskem delu morajo biti v navednicah)?
40. Ali so oznake na slikah in tabelah berljive?
41. Ali je pri vsakem naslovu slike ali tabele, ki je od nekod povzeta, naveden
tudi vir?
42. Ali je delo napisano v prvi osebi množine (v magistrskem delu
predstavljamo, smo naredili itd., ne pa sem naredil, sem naredila, menim
itd.)?
43. Upoštevajte, da mora biti magistrsko delo za vezavo izpisano dvostransko,
zato preverite ustreznost razporeditve besedila po lihih in sodih straneh!
44. Ali je lektor dobro opravil svoje delo?
45. Alineje naj bodo v delu označene s piko, podalineje pa z minusom. Ne
uporabljajte drugih znakov.
46. Študent se večkrat poistoveti s podjetjem, v katerem je opravljal magistrsko
delo. Tako se v magistrskem delu večkrat izraža na način » v podjetju smo
preverili...«. Študent v okviru magistrskega dela nastopa kot študent
Poslovno-tehniške fakultete, ne kot član podjetja, zato je pravilno izražanje
»v podjetju so preverili...«
20
Na kaj morata biti študent in mentor še posebej pozorna pri zaključkih
magistrskega dela:
47. Ali zaključek primerno odraža vse bistvene (ekonomske in tehnične) rezultate
dela oz. praktično vrednost dela ter predvidene nadaljnje korake?
Na kaj morata biti študent in mentor še posebej pozorna pred oddajo
magistrskega dela:
48. Ali je študent uskladil magistrsko delo glede na praktična navodila 1–47?
49. Ali je mentor preveril magistrsko delo glede na praktična navodila 1–47?
50. Ali je dokončano in lektorirano delo študent izročil članoma komisije s
soglasjem mentorja?
51. Ali so pripombe obeh članov komisije usklajene?
52. Ali se je mentor pogovoril s članoma komisije in uskladil morebitne
neusklajene pripombe?
53. Ali člana komisije zahtevata ponoven pregled dela po morebitnih popravkih
ali ne?
54. Ali se študent zaveda, da traja pregled magistrskega dela pri članih komisije
okvirno štirinajst dni? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|