Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE PROMETNA ŠOLA MARIBOR

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov -> Magistrska naloga
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934

PrispevekObjavljeno: 20 Dec 2010 10:37    Naslov sporočila: NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE PROMETNA ŠOLA MARIBOR Odgovori s citatom

PROMETNA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA PROMETNA ŠOLA
ANTON PEPEVNIK
DUŠAN KOLARIČ
GREGOR RAK
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
Maribor, oktober 2005
II
PROMETNA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA PROMETNA ŠOLA
SEMINARSKA NALOGA
pri predmetu: Vpišite ime predmeta
NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Študent: ime in priimek študenta
Številka indeksa: vpišite številko vašega indeksa
Študijski program: Promet/komunala/poštni promet (vpišite ustrezni program)
Mentor: ime in priimek mentorja, mentorjev strokovni naziv
Maribor, oktober 2005
III
KAZALO VSEBINE
1 UVOD............................................................................................................................1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA..........................................................................................2
1.2 NAMEN IN CILJ NALOGE.............................................................................................2
1.3 OMEJITEV NALOGE....................................................................................................2
1.4 METODOLOGIJA DELA...............................................................................................3
2 OSREDNJI DEL NALOGE.........................................................................................4
3 PRIPRAVA NA TISK..................................................................................................5
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE.....................................................................................5
3.2 OBLIKA STRANI.........................................................................................................6
4 DODATNE ZAHTEVE................................................................................................7
4.1 SLIKE IN TABELE.......................................................................................................7
4.2 ŠTEVILČENJE.............................................................................................................7
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE............................................................................................8
4.4 ENAČBE.....................................................................................................................8
5 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE.............................................................................9
6 SKLEP.........................................................................................................................10
7 LITERATURA, VIRI.................................................................................................11
8 PRILOGE....................................................................................................................12
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz naslov v seminarski nalogi............................................................................4
Slika 2: Stroški in koristi informacij.....................................................................................7
KAZALO TABEL
Tabela 1: Velikost uporabljenih pisav...................................................................................5
Tabela 2: Dekadni sistem za označevanje poglavij...............................................................5
Tabela 3: Število poškodovanih otrok v prometnih nesrečah................................................7
IV
UPORABLJENE KRATICE 1
1 Po dogovoru z mentorjem.
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 1
1 UVOD
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno raziskovalnega dela. Študent z izdelavo in predstavitvijo naloge izkaže svojo zmožnost samostojnega dela pri obdelavi v naprej določene teme. Naslov naloge lahko predlaga študent, nato pa ga potrdi učitelj predmeta.
Smoter naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega programa, da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se pripravi za pisanje diplomske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu z učnimi cilji, se študent pripravi in izvede predstavitev doseženih rezultatov naloge na seminarskih vajah.
Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati že ob izbiri naslova. Študent naj si izbere naslov tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno literaturo, vire in konkretne podatke. Neujemanje vsebine z naslovom naloge je največkrat odraz nesamostojnega dela pri njeni izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent izkaže obvladovanje veščin pisnega komuniciranja. Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem upoštevanju teh navodil.
Pisni izdelek je sestavljen iz:
􀂃 uvoda,
􀂃 jedra – obrazložitve tematike v dveh do osmih poglavjih,
􀂃 zaključka,
􀂃 seznama uporabljene literature (po abecednem seznamu avtorjev),
􀂃 prilog (če obstajajo).
Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisne naloge in mu na kratko pojasnimo predmet obravnave teme v pisni nalogi.
Uvod je razdeljen v štiri dele, ki jih številčimo:
1.1 Opredelitev problema,
1.2 Namen in cilj naloge,
1.3 Omejitve naloge ter
1.4 Metodologije dela.
Uvod je kratek in naj ne presega 10 % naloge.
Za izdelavo pisne naloge morate najti, zbrati in pregledati vire, ki so že napisani in objavljeni na področju, ki ga obdelujte v nalogi. Viri za izdelavo naloge so lahko zelo različni. Uporabljate lahko strokovno literaturo, statistične in druge uradne podatke, dokumente, ki jih dobite v organizaciji, članke iz različnih revij ter seveda internet. Zaželeno je, da za izdelavo naloge uporabite tudi čim več tuje literature.
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 2
1.1 Opredelitev problema
Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.
Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.
1.2 Namen in cilj naloge
Namen in cilje naloge je podati strnjen pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj smo si izbrali takšno nalogo (namen) in katero strokovno področje je predmet njegovega preučevanja oziroma kateri praktični problem namerava rešiti.
Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.).
Cilje naloge definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti v nalogo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
1.3 Omejitev naloge
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer - pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe, ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 3
državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo v nalogi. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
1.4 Metodologija dela
Metode dela nam povedo, kako smo prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Kot metodo raziskovanja lahko navedemo pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Metode dela proučevanja ločimo glede na temo, ki smo jo izbrali na:
a) teoretične, kjer obravnavamo abstrakten pojem, s katerim se je verjetno ukvarjal že kdo pred nami. Tukaj uporabimo:
􀂃 deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študijo in interpretacijo že napisane literature.
􀂃 kavzalno (neeksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo vprašalnika, intervjuja, reševanja nalog itd.
b) eksperimentalne, kjer z znanstvenim postopkom raziskujemo nek problem ali dokazujemo določene hipoteze in uporabimo:
􀂃 eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja (opazovanje, preizkušanje, testiranje v realni ali simulirani situaciji).
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 4
2 OSREDNJI DEL NALOGE
Predstavlja najobsežnejši del pisne naloge. V njem podrobneje opišemo izbrano temo (poslovanje organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega postopka, uporabo transportnih naprav in sredstev, …).
Jedro mora biti logično strukturirano, razčlenjeno na smiselna poglavja, podpoglavja do največ četrte ravni (na primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo določeno zaokroženo misel.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Pri obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja.
Jedro naloge torej tvorimo po naslednjih korakih:
􀂃 v njem podrobneje predstavite in analizirate naslovno temo,
􀂃 vsebino ločite z naslovi in s podnaslovi,
􀂃 vključite aktualne novosti,
􀂃 opravite ankete, eksperimente …,
􀂃 lahko dodate slike, grafe, tabele, izračune, skice.
Vsak naslov naloge mora imeti dva podnaslova(primer slika 1).
Slika 1: Prikaz naslov v seminarski nalogi
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 5
3 PRIPRAVA NA TISK
Za pisanje seminarske naloge uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom.
3.1 Oblika in velikost pisave
Uporabite proporcionalno obliko pisave kot je Times New Roman. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Minimalna velikost pisave za tabele, slike in opombe je 10 pik.
Tabela 1: Velikost uporabljenih pisav
Velikost
pisave
Komentar
Tip pisave
(K – krepko)
Videz
10
Opombe
Times New Roman
Opombe
10
Slike, tabele
Times New Roman (K)
Opombe
12
Osnovni tekst
Times New Roman
Osnovni tekst
16
GLAVNA POGLAVJA (TISKANO)
Times New Roman (K)
POGLAVJA
14
Podpoglavja
Times New Roman (K)
Poglavje
18
Naslov seminarske naloge
Times New Roman (K)
NASLOV
Za označevanje poglavij pisne naloge uporabljamo dekadni sistem, ki je pregleden in sistematičen. Priporočamo, da ne uporabljate več kot štiri globine sistema. Kako izvedemo številčenje poglavij v pisni nalogi, lahko vidimo v naslednji tabeli.
Tabela 2: Dekadni sistem za označevanje poglavij
ŠTEVILČENJE
VELIKOST ČRK
POGLAVJE
1
VELIKE
podpoglavje
1.1
Majhne
podpoglavje
1.1.1
Majhne
podpoglavje
1.1.1.1
Majhne
POGLAVJE
2
VELIKE
podpoglavje
2.1
Majhne
podpoglavje
2.1.1
Majhne
podpoglavje
2.1.1.1
Majhne
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 6
3.2 Oblika strani
Vsaka pisna naloga mora zadostiti določenemu oblikovnemu kriteriju. Zato pri izdelavi pisne naloge upoštevamo naslednja navodila:
􀂃 izpisujemo enostransko na papir formata A4,
􀂃 zamik robov - levi rob 3 cm, desni in zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3 cm,
􀂃 uporabljamo pisavo Times New Roman CE,
􀂃 velikost znakov pisave za tekst naj bo 12,
􀂃 naslove poglavij pišemo z velikostjo pisave 16, uporabljamo velike črke,
􀂃 naslove podpoglavij pišemo z malimi črkami in uporabljamo velikost pisave 14,
􀂃 za naslove poglavij in podpoglavij uporabimo poudarjeno pisavo,
􀂃 med odstavki naj bo razmik ena prazna vrstica, med poglavji oziroma podpoglavji pa dve prazni vrstici,
􀂃 vsako novo poglavje pišemo na novo stran,
􀂃 vsak odstavek začnemo pisati na levi in ne delamo zamika v desno,
􀂃 celotno besedilo mora imeti poravnana levi in desni rob (obojestranska poravnava),
􀂃 številčenje strani kazal se izvede z rimskimi številkami,
􀂃 številčenje strani naloge se prične pri uvodu in izvede z arabskimi številkami,
􀂃 razpredelnice, grafi, slike in fotografije naj bodo zaporedno oštevilčeni, ob tem pa morajo biti opremljeni z naslovom in drugimi potrebnimi podatki, na osnovi katerih je možno preveriti vir podatkov ali njihovo verodostojnost (opombe in pojasnila pod sliko zapišemo velikosti pisave 10 in krepko);
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 7
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 Slike in tabele
Naslovi oz. opisi slik naj bodo pod sliko; naslovi tabel (preglednic) naj bodo nad tabelami. Tabele in slike naj bodo postavljene tako, da jih boste najprej omenili v tekstu.
Primer označevanja tabel
Tabela 3: Število poškodovanih otrok v prometnih nesrečah
Starost otrok
Udeleženi kot pešci
Udeleženi kot kolesarji
Udeleženi kot sopotniki v avtomobilu
Razno
Vir: Statistični letopis 2000, SURS, str. 123
Primer označevanja slik
Slika 2: Stroški in koristi informacij
4.2 Številčenje
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih.
Strani začnete številčno številčiti z uvodom, pred uvodom pa z rimskimi črkami (I, II). Ž
Naslovna stran se ne številči.
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 8
Opombe številčite z dvignjeno pisavo2.
Vire (literaturo) številčite zaporedoma in jo navajajte v oglatih oklepajih. Sklicujte se preprosto na številko vira, npr. kot v [1]. Ne uporabljajte “vir [1]” ali “lit. [1]”.
4.3 Okrajšave in kratice
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu poglavij.
Primer: Evropska unija (EU).
4.4 Enačbe
Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških simbolov) v enaki pisavi kot tekst (4.1).
(htTGQ/3600⋅= (
4.1)
kjer je:
Q – količina tovora v tonah na uro,
G – masa tovora, ki se premešča v enem ciklusu v tonah,
T – trajanje enega ciklusa v sekundah.
Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba strani.
2 Opombo napišite na dnu strani, na kateri jo navedete in je ne dodajajte spisku virov oz. literature na koncu diplomskega dela.
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 9
5 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE
Pisni izdelek odraža tudi jezikovno kulturo študenta in njegovo poznavanje knjižnega jezika. Zato mora študent oddati mentorju besedilo seminarske naloge, napisano v skladu s pravopisnimi merili slovenskega knjižnega jezika. Mentor ima od kandidata pravico zahtevati, da popravi besedilo, ki pravopisno ni sprejemljivo.
Besedilo naloge naj bo napisano v slovenskem jeziku v prvi osebi množine. Študent(ka) mora predati vezano obliko seminarske naloge (na primer v spiralni vezavi).
Naloga naj obsega približno eno avtorsko polo oziroma 15 do 18 strani besedila (okoli 30.000 besed), pri tem pa mora biti razmik med vrsticami teksta normalen.
Študent odda natisnjen izvod naloge mentorju, na njegovo zahtevo pa priloži še nalogo na disketi ali zgoščenki.
Zavedajte se, da s tem, ko nalogo predate mentorju, potrdite, da ste jo izdelali samostojno in brez uporabe nedovoljenih sredstev in pripomočkov. Prav tako potrjujete, da ste pri njeni izdelavi upoštevali avtorske pravice avtorjev tistih del, ki ste jih je uporabili kot vire za vašo seminarsko nalogo. To pomeni, da potrjujete, da ste vsa besedila in podatke, ki ste jih prevzeli od drugih, ustrezno navedli. Potrjujete, da se zavedate vseh disciplinskih in kazenskih posledic uporabe nedovoljenih sredstev in metod pri pisanju pisne naloge.
Predavatelj lahko od študenta, pred potrditvijo teme seminarske naloge, zahteva tudi izdelavo dispozicije seminarske naloge. Navodila za pripravo dispozicije so predstavljena v navodilu za izdelavo diplomskega dela, ki je dosegljivo na spletni strani Višje prometne šole.
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 10
6 SKLEP
Sklep je obvezen del vsake pisne naloge. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja, sklepne misli. Zato v tem delu naloge na kratko analiziramo svoje delo, povzemamo osnovne ugotovitve, komentiramo dosežene cilje, navedemo lastna spoznanja in odprte probleme (največ eno stran). Potrdimo ali ovržemo lahko podmeno ali opozorimo na probleme, s katerimi smo se srečevali pri delu. Opozorimo lahko tudi na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v nalogi nismo storili. V sklepnem delu naloge lahko navajamo samo svoje misli. Po obsegu zaključek naj ne presega 10 % naloge.
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 11
7 LITERATURA, VIRI
Za izdelavo pisne naloge moramo uporabljati knjige, članke, revije, časopise, prospekte, interna gradiva podjetij in drugih ustanov, statistična poročila, internet.
Vire in literaturo navajamo po abecednem redu priimkov avtorjev. Navodila, kako navajamo literaturo, ki smo jo uporabili za izdelavo seminarske naloge, se razlikujejo po tem, ali gre za:
􀂃 samostojna dela (monografije) – knjige: priimek in ime avtorja, letnica izida, naslov dela, kraj, ime založbe;
􀂃 članke, revije, časopise: priimek in ime avtorja, letnica izida, naslov članka, naslov časopisa ali revije, kjer je članek objavljen, številka publikacije, navedba strani;
􀂃 medmrežje: naslov spletne strani, datum.
Natančnejši prikaz zapisa uporabljene literature si ogledate na primeru:
KNJIGA - EN AVTOR
[1] Horvat, Sonja. 1999. Nevarne snovi v skladišču. Maribor: Založba Polž.
KNJIGA – DVA DO TRIJE AVTORJI
[2] Zalokar, Mitja, in Karmen Žižek. 2001. Špedicija v ZDA. Maribor: Tehniška fakulteta.
ČLANEK V REVIJI
[3] Kokol, Janez. 2000. Novosti v avtomobilski industriji. Motorevija 23: 16-18.
ČLANEK V ČASOPISU
[4] Rudan, Mirko. 2002. Ionizirajoče sevanje v letalih. Večer 45, 10.
ELEKTRONSKI VIRI
[5] Večer, d.o.o. (2006). Mazda prestavila nove dizelske motorje. URL: http://www.vecer.si/ [januar 22, 2006]
Gregor Rak, Navodila za izdelavo seminarskih nalog Stran 12
8 PRILOGE
Zadnji del naloge predstavljajo priloge. Zajemajo večje slikovno gradivo, obsežnejše tabelarične prikaze, izračune, dokumente, obrazce in formularje, vprašalnike, kataloge, cenike itd.
Pred predstavitvijo prilog moramo na samostojni list z naslovom Priloge napisati še seznam prilog, ki jih bomo podali v nadaljevanju pisne naloge. Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru naloge. Zato morajo biti zaporedno oštevilčene in podnaslovljene.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov -> Magistrska naloga Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.