|
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mojstudij Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07 Prispevkov: 934
|
Objavljeno: 02 Nov 2010 07:13 Naslov sporočila: N A V O D I L A ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA IN IZDEL |
|
|
N A V O D I L A
ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA
IN IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
Bled, oktober 2009
KAZALO
PREDGOVOR
1 DIPLOMSKI IZPIT
1.1 Splošno
1.2 Pravilnik o diplomskem izpitu
1.3 Roki za opravljanje diplomskega izpita
2 DIPLOMSKO DELO
2.1 Vrste diplomskega dela
2.2 Izbor teme in naslov diplomskega dela
2.3 Odobritev naslova diplomskega dela
2.4 Sestavni deli in pisanje diplomskega dela
2.5 Oblikovanje in tehnična ureditev besedila
3 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA
3.1 Prijava k zagovoru diplomskega dela
3.2 Prijava k zagovoru diplomskega dela
3.3 Ocena diplomskega izpita
4 PODELITEV DIPLOMSKE LISTINE
5 DODATEK
Študij na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled se zaključuje z diplomskim izpitom. Izpit je sestavljen iz diplomskega dela, ki lahko vključuje izdelek ali storitev, in njenega zagovora.
Navodila so študentom v pomoč pri pripravi na diplomski izpit, še posebej pri pisanju diplomskega dela in praktičnega prikaza obravnavane vsebine. Dobro napisano in zagovarjano diplomsko delo odločilno vpliva na uspeh diplomskega izpita kot celote.
Diplomsko delo je resen, vsebinsko in oblikovno dovršen izdelek. Prikazuje pridobljeno strokovno-teoretično in praktično znanje za vodenje in upravljanje procesov v gostinstvu in turizmu.
Prav gotovo bodo Navodila koristen pripomoček tudi predavateljem - mentorjem pri diplomskih delih in mentorjem praktičnega izobraževanja v organizaciji pri njihovem mentorskem delu.
Navodila in Pravilnik zagotavljata enotnost tehničnih kriterijev pri opravljanju diplomskega izpita ter pri napotkih za izdelavo diplomskega dela.
Navodila niso obvezen obrazec, razen pri tistih elementih, kjer je to posebej poudarjeno. So splošna priporočila, po katerem lahko mentor praktičnega izobraževanja v podjetju in predavatelj višje šole - mentor prilagajata svoje zahteve vsebini posameznega diplomskega dela.
1 DIPLOMSKI IZPIT
1.1 Splošno
V skladu z izobraževalnim programom za pridobitev višje strokovne izobrazbe GOSTINSTVO IN TURIZEM morajo študentje za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe poleg uspešno opravljenega izobraževanja in vseh izpitov opraviti diplomski izpit.
Diplomski izpit je sestavljen iz diplomskega dela, predmetnega izpita, če diplomsko delo vključuje praktično storitev ali izdelavo izdelka iz določenega predmeta; in zagovora diplomskega dela.
Diplomsko delo je samostojno strokovno delo, v kateri študent obdela odobreno temo po teh navodilih. Lahko je teoretična razprava na osnovi literature ali analiza študentovega praktičnega izobraževanja oziroma praktičnega dela na projektu.
Diplomsko delo izdela diplomant praviloma v organizaciji, kjer opravlja praktično izobraževanje.
Pomemben del diplomskega dela je prikaz praktične storitve iz teme diplomskega dela, ki predstavlja določeno praktično vrednost.
V okviru diplomskega izpita študentje lahko opravljajo tudi predmetni izpit iz strokovnega predmeta, iz katerega je bila opravljena praktična storitev v okviru diplomskega izpita.
Zagovor diplomskega dela, tudi zagovor praktične storitve, poteka pred diplomsko komisijo in je javen.
1.2 Pravilnik o diplomskem izpitu
(Pravilnik je priloga navodilom)
1.3 Roki za opravljanje diplomskega izpita
V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah se diplomski izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih do izteka študijskega leta zaključnega letnika in najmanj v enem roku v 30 dneh po izteku študijskega leta. Roki so opredeljeni v letnem delovnem načrtu.
Če je diplomski izpit sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela, se lahko opravlja v dveh delih, v dveh zaporednih rokih.
Če je sestavni del diplomskega dela storitev, jo lahko študent opravlja predhodno, zagovor dela s storitvijo pa po opravljenih vseh obveznostih po izobraževalnem programu.
2 DIPLOMSKO DELO
2.1 Vrste diplomskega dela
Vrste in vsebine diplomskih del so povezane z delovnimi področji v podjetju, kjer študent opravlja praktično izobraževanje s strokovno teoretičnimi predmeti programa šole.
Diplomsko delo je samostojna strokovno teoretična obravnava določenega problema iz gostinskega ali turističnega področja, ki lahko vključuje praktično delo, izdelek ali storitev, nastop, pripravo in izdelavo načrta ali storitve ali drugo obliko prikaza dela iz strokovnega področja - v nadaljevanju storitev.
Diplomsko delo naj bo praktično uporabno in interdisciplinarno, pomembno za prakso in teorijo.
Z diplomskim delom študent dokaže določeno raven znanja in sposobnosti za uporabo teoretičnega in praktičnega znanja ter sposobnost za uporabo domače in tuje strokovne literature pri pisni obravnavi teme.
Izjemoma je lahko diplomsko delo tudi skupinsko delo, če se vsebinsko da povsem jasno ločiti njegove sestavne dele in avtorje teh delov.
2.2 Izbor teme in naslov diplomska dela
Temo za diplomsko delo izbere študent v sodelovanju z mentorjem praktičnega izobraževanja v podjetju, kjer študent opravlja praktično izobraževanje, in predavateljem višje šole.
Pri izbiri teme je odločilnega pomena delo, ki ga opravlja študent v času praktičnega izobraževanja v podjetju, dejavnost podjetja in osebno zanimanje študenta za določeno strokovno področje. Problematika, ki jo bo diplomant obravnaval, mora biti interdisciplinarna, povezana z delovnimi področji v organizacijah in strokovnimi predmeti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled.
Teme morajo biti pripravljene tako, da jih je mogoče obdelati med dvomesečnim praktičnem izobraževanjem na koncu II. letnika študija.
Študent mora imeti izbrano temo diplomskega dela najkasneje ob odhodu na drugi del praktičnega izobraževanja v II.letniku.
Izbrana tema se lahko navezuje na že uspešno opravljeno seminarsko nalogo v času študija.
Ko se študent odloči za izbrano temo, izdela dispozicijo dela. Obseg dispozicije je 1,5 do 2 tipkani strani. V uvodu študent predstavi namen in cilje, ki jih želi doseči z delom. V glavnem delu predstavi temo in način, kako bo temo obdeloval (podatki iz literature, analize, izračuni, predstavitve, postopki, utemeljitve). Opiše tudi plan praktične storitve. V zaključnem delu opiše kakšne rezultate, ki jih želi doseči z nalogo, pričakuje.
Vlogo s predlogom teme in predlogom naslova diplomskega dela odda v referatu šole na ustreznem obrazcu (D-1).
2.3 Odobritev naslova diplomskega dela
Študijska komisija izda sklep o odobritvi teme diplomskega dela, z istim sklepom potrdi tudi mentorje za nalogo. Sklep o odobritvi naslova sporoči študentu v mesecu dni od datuma vložene vloge.
Če študent v roku 2. let po odobritvi teme ne predloži diplomskega dela, sklep o odobritvi teme preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja.
2.4 Sestavni deli in pisanje diplomskega dela
Diplomsko delo obvezno obsega:
a. naslovno stran na platnici,
b. prazen list,
c. notranjo naslovno stran z navedbo :
• mentorja - predavatelja višje šole,
• mentorja PRI v podjetju,
• podjetja, kjer opravlja praktično izobraževanje (P-2),
d. stran z zahvalo mentorju - predavatelju višje šole, mentorju PRI v podjetju, podjetju, ostalim, ki so bili študentu v pomoč, .... (ni obvezno),
e. vsebino diplomskega dela:
KAZALO
Kazalo naj vsebuje:
kazalo vsebine,
kazalo slik, grafov …, in
kazalo prilog
POVZETEK
Kratek povzetek – 150 besed v slovenskem in 150 besed v tujem jeziku (STJ 1); tu se na kratko predstavi vsebino naloge in končne ugotovitve v slovenskem in tujem jeziku. Povzetek se piše v sedanjiku v trpnem načinu (v tretji osebi). Povzema naj bistvo naloge in mora biti razumljiv sam po sebi, brez branja celotnega besedila diplomskega dela. Na koncu povzetka se doda do 6 ključnih besed. Povzetek v prvem tujem jeziku je bodisi ABSTRACT ali ZUSAMENFASSUNG. Lektoriran slovenski povzetek študent sam smiselno prevede in da v pregled predavatelju tujega jezika, ki v besedilu odpravi pomanjkljivosti, ne sme pa ga v celoti prevajati.
1 UVOD
1.1 NAMEN DELA: V uvodu naj bo navedeni namen in cilji dela, kjer se obrazloži kako in zakaj bo študent obdelal določeno temo, kaj je njegov cilj. Piše se v prvi osebi prihodnjika.
1.2 OPREDELITEV PROBLEMA: Opredeljen naj bo problem, ki ga bo obravnavalo diplomsko delo in naj bo razvidno, kaj bo diplomsko delo prineslo novega.
2 GLAVNI DEL
2.1 POROČILO: V glavnem delu je predstavljeno poročilo o opravljenem delu, opis metodologije, kako je bil obravnavan problem oz. problematika. Poleg metod in postopkov navedemo tudi sredstva, orodja, materiale, po potrebi izdelamo načrt in rešimo zastavljene naloge. Predstavi se objekt obravnave; i.e. podjetje, kraj, destinacija, dogodek, ipd ter se umesti v strukturo dela; vrstni red je odvisen od vsebine in dogovora z mentorjem na šoli in podjetju. Glavni del predstavi tudi rezultate obravnave problema in predlog praktičnega prikaza.
2.2 REZULTATI IN RAZPRAVA: Rezultati so najvažnejši del diplomskega dela, ker vsebujejo izsledke naloge, dela in izdelka. Sledi analiza rezultatov, v katerih opišemo pomen posameznih rezultatov, postopkov dela in dosežke. Iz analize rezultatov sledi sklep, ki odgovarja na zastavljen problem v uvodu.
2.3 OPIS PRAKTIČNE STORITVE: V primeru praktične storitve (empirične ali izkustvene) v delu navedemo tudi postopek izvedbe storitve ter komentar rezultatov.
Diplomsko delo se praviloma piše v prvi osebi ednine v pretekliku; izjeme so možne pri skupinskem opravljanju diplomskega dela in praktične izvedbe storitve.
3 ZAKLJUČEK
3.1 SKLEP: V zaključku so podani odgovori na ključna vprašanja, ki so bila zastavljena na začetku. Napiše naj se povzetek glavnih ugotovitev, njihova skladnost s teoretičnimi spoznanji ter predlogi za spremembe. Kritično so povzete in ovrednotene metode dela, ugotovitve in rezultati.
4 LITERATURA IN VIRI
4.1 SEZNAM LITERATURE: Ob dodelitvi teme za diplomsko nalogo dobi študent od mentorjev navodila za pridobitev temeljne literature. Seznam literature še sam dopolni tako, da pregleda katalog razpoložljive bibliografije. Literatura so monografske publikacije (knjige, zborniki, interna gradiva, diplomske naloge), viri pa ostalo: članki, internetni naslovi, interna gradiva podjetij, intervjuji, ipd. Literaturo uredi diplomant po abecedi priimkov avtorjev, letnico izdaje (v okroglem oklepaju), sledi naslov dela (knjige, revije, članka, zakona ...), ime izdajatelja, kraj izdaje, založbo, (pri revijah, zakonih --- zaporedno številko) in navedbo strani. V seznamu literature mora biti navedena vsa uporabljena literatura, ki je oštevilčena z zaporednimi številkami [ ].
4.2 NAVAJANJE LITERATURE
4.2.1 Primer literature:
[1] Nemanič, J. (1996). Spoznajmo vino. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 178 str.
4.2.2 Primer virov:
[2] Hribar, J. (1987). Vloga encimov v predelavi sadja in zelenjave. Bitenčevi živilski dnevi. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 10, str. 71 – 74
[3] Bled skozi čas. Bled: Turizem Bled. Zavod za pospeševanje turizma. Pridobljeno 23.9.2002 s spletne strani: http://www.bled.si
PODATKI ZA INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJO
Opis diplomskega dela za obdelavo zaključenih publikacij (navodila in primer na obrazcu D-9)
IZJAVA O AVTORSTVU
Izjava o avtorstvu diplomskega dela (prosto po obrazcu D-4).
PRILOGE
Delu so na koncu dodane priloge, ki vsebinsko dopolnjujejo tekst diplomskega dela; nimajo oštevilčenih strani. Ankete oz. anketni vprašalniki se nahajajo v prilogi.
Pri označevanju sestavnih delov diplomskega dela oz. poglavij ter podpoglavij in s tem razporejanjem snovi v poglavja, podpoglavja uporabljamo dekadni sistem, ki je uporabljen tudi v navodilih.Za zadnjo številko ni pike.
(primer)
KAZALO
POVZETEK
ABSTRACT
1 UVOD
2 GLAVNI DEL
3 ZAKLJUČEK
4 LITERATURA IN VIRI
4.1 LITERATURA
4.2 Primer literature
[1] Nemanič, J.: …
PODATKI ZA INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJO
IZJAVA O AVTORSTVU
PRILOGE
2.5. Oblikovanje in tehnična ureditev besedila
2.5.1 Vezava in napis na platnicah
Diplomsko delo naj bo vezana v trde platnice, oblika naj bo v skladu s celostno podobo šole (vezano v acrolin Verona 26/21, z vročim tiskom s srebrno folijo).
2.5.2 Število izvodov
Diplomant je dolžan oddati tri vezane izvode diplomskega dela in kopijo dela na elektronskem mediju v referatu Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32, Bled.
Priporočljivo je, da dodatni izvod odda podjetju, v katerem je pripravljal diplomsko delo.
2.5.3 Obseg dela
Diplomsko delo naj obsega okvirno od 25 do 50 strani.
2.5.4 Obseg povzetka
Povzetek je sestavljen v obsegu do 150 besed v slovenskem in 150 besed v tujem jeziku (angleški ali nemški jezik - STJ 1) z do 6 ključnimi besedami.
2.5.5 Oblikovanje strani
Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman, velikost črk 12 pt; razmak med vrsticami 1 ½, obojestranska poravnava.
Naslovi naj bodo v naslednjih oblikah in velikosti:
1. naslov: (14 pt, VELIKE ČRKE, KREPKO),
2. naslov: (12 pt, VELIKE ČRKE),
3. naslov: (12 pt, male črke, krepko),
4. naslov: (12 pt, male črke).
Razmaki med poglavji: za vsakim naslovom je spuščena vrstica,
1. naslov: (zgoraj 2 prazni vrsti, spodaj 1 vrsta),
2. naslov: (zgoraj 1 vrsta, spodaj 1 vrsta),
3.,4. naslov: (zgoraj 1 vrsta, spodaj brez).
Robovi: levi 3 cm, desni 2,5 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji od roba do številke strani 2 cm, na robovih ni nobenih dodatnih oznak
Odstavki: med odstavki je 1 prazna vrsta
Barva pisave: črna
2.5.6 Oblikovanje poglavij
Poglavja oštevilčimo samo z enim številom (1,2,3, ...) in z vsakim poglavjem nadaljujemo tako, da tekst teče neprekinjeno od uvoda do zaključka. Prvi naslovi poglavij niso v vprašalni obliki in so vedno na novi strani.
Obsežnejša poglavja so čitljivejša, če jih razčlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2, 1.2.1,…-za zadnjo številko ni pike). Med dvema naslovoma podpoglavij mora biti nekaj veznih stavkov. En stavek še ni odstavek.
2.5.7 Citiranje in navajanje virov v besedilu
Citati v besedilu naj bodo opremljeni z navedbo vira. Obstaja več načinov citiranja in navajanja virov v besedilu. Dva najpogostejša načina sta bodisi v oklepaju med besedilom ali tradicionalni način z opombami pod črto oz. na koncu besedila. Priporočamo uporabo navajanja virov v okroglem oklepaju med besedilom: avtor, letnica, stran. Citate navajamo dobesedno in citiramo le javnosti dostopne vire. Pri delih z več avtorji prvič navedemo vse, v naslednjem navajanju istega vira pa le prvega s pripisom »et al.« Če nastopi organizacija kot avtor, običajno navajamo polno ime organizacije, ki je avtor vira.
Primer citiranja z navajanjem vira: »Količina povpraševanja po poslovnem turizmu je odvisna …« (Planina, 1997, str. 93).
Primer navajanja virov v besedilu: …v razdalji nad 150 km pa so izletniška potovanja sorazmerno redka. (Jeršič, 1998, str. 43).
2.5.8 Navajanje slik
Slike naj bodo oštevilčene s tekočim številčenjem (od začetka do konca), vsaka mora imeti naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj slika predstavlja. Pod sliko je naveden naslov slike in vir; če niso rezultat lastnega dela pa je v primeru reprodukcije potrebno pridobiti soglasje avtorja. V besedilo morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene. Slike v nalogi so lahko samo tiskane in ne lepljene.
2.5.9 Grafi, tabele, diagrami
Grafi, tabele in diagrami naj bodo oštevilčene s tekočim številčenjem (od začetka do konca), vsak mora imeti naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj predstavlja; vsak naj bo označen z zaporedno številko od 1 naprej. Naslov je nad grafom, tabelo in diagramom, vir pa je naveden spodaj. Tabele, grafi in diagrami ne smejo biti osenčeni.
Primer: zgoraj: Tabela 1: Število prenočitev tujih gostov na Bledu v letu 2008
spodaj: Vir: www.stat.si
2.5.10 Opombe
Opombe, označene v tekstu, naj bodo navedene na vsaki strani posebej pod črto in oštevilčene z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca teksta. Vsebujejo naj samo dodatno besedilo (avtorjeve komentarje), ne pa tudi referenc.
2.5.11 Štetje in številčenje strani
Prva oštevilčena stran je povzetek v slovenskem jeziku, zadnja stran je literatura oz. viri. Zahvale, kazala v začetku ter podatkov za informacijsko dokumentacijo, izjavo o avtorstvu ter prilog se ne številči.
Številke strani naj bodo označene spodaj v sredini.
Ne pozabite na lektoriranje. Povzetek v tujem jeziku morajo lektorirati predavatelji strokovne terminologije v tujem jeziku iz višje šole.
3 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA
3.1 Prijava k zagovoru diplomskega dela
Prijava k diplomskemu izpitu (D-3, D-31, D-32) je prijava, ki omogoča oddajo dela in izpeljavo praktične storitve.
Če diplomsko delo ne vsebuje praktične storitve, je prijava k diplomskemu izpitu istočasno tudi prijava k zagovoru diplomskega dela. Prijavo lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraževalnega programa in ima poravnane vse druge obveznosti. Datum zagovora določi ravnatelj šole v skladu s pravilnikom o diplomskem izpitu.
Če diplomsko delo vsebuje praktično storitev, se študent z oddajo prijave lahko (neobvezno) prijavi k diplomskemu izpitu, ki omogoča oddajo dela in opravljanje storitve, zagovor diplomskega dela pa opravi po predložitvi potrdila, da je izpolnil vse študijske obveznosti. Datum zagovora določi ravnatelj šole v skladu s pravilnikom o diplomskem izpitu.
Študent mora opraviti diplomski izpit v roku dveh let po končanju študija, v nasprotnem primeru o pogojih zaključevanja študija odloča ravnatelj.
3.2 Potek zagovora diplomskega dela
Zagovor diplomskega dela poteka pred diplomsko komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji višje šole. Zagovor praviloma poteka v prisotnosti mentorja iz podjetja, pri katerem je bil študent na praktičnem izobraževanju in je pri njem izdelal diplomsko delo.
Zagovor je javen. Vsebuje predstavitev diplomskega dela in razgovor o njem. Traja največ 30 minut. Diplomant predstavi svojo diplomsko delo in storitev, če jo je vsebovalo delo, v največ 10 minutah. Preostali čas je namenjen razgovoru o storitvi in o diplomskem delu. Posamezni člani komisije lahko postavijo študentu največ po tri strokovna vprašanja v kontekstu diplomskega dela.
3.3 Ocena diplomskega izpita
Komisija ocenjuje diplomski izpit. Pri tem upošteva:
1. oceno diplomskega dela, ki je sestavljena iz:
a. ocene nastajanja diplomskega dela,
b. ocene strokovne vrednosti dela,
c. ocene uporabnosti dela za prakso.
2. oceno zagovora, ki je sestavljena iz:
a. ocene predstavitve diplomskega dela,
b. ocene odgovorov na zastavljena vprašanja.
Nastajanje diplomskega dela oceni predavatelj – mentor, ostale elemente ocenijo vsi člani komisije – predavatelji višje šole.
Razmerje med oceno dela in zagovora je 70% : 30%.
3. oceno predmetnega izpita - če je diplomsko delo vsebovalo praktično storitev.
Predsednik diplomske komisije nato razglasi rezultat uspešnosti diplomanta pri diplomskem izpitu.
Vse ocene so številčne od 1 do 10 in se vpišejo v Zapisnik o diplomskem izpitu (D-5) in v indeks. V indeks se vpišejo samo pozitivne ocene.
Če študent pri zagovoru diplomskega dela ni uspešen, lahko zagovor enkrat ponavlja.
V kolikor tudi drug zagovor ni uspešen, študent v skladu s temi pravili izbere novo temo in izdela novo diplomsko delo.
Diplomantu se izda Potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled (D-6).
Diplomant si pridobi ustrezen naziv strokovne izobrazbe.
4 PODELITEV DIPLOMSKE LISTINE
Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu se diplomantu podeli diplomska listina - Diploma. Diplomske listine podeli ravnatelj vsaj enkrat na leto na svečan način.
5 DODATEK
V dodatku prilagamo obrazce, ki jih bo diplomant potreboval pri opravljanju diplomskega izpita.
Obrazce imajo predavatelji – mentorji in referentka za študentske in študijske zadeve..
Objavljeni so tudi na internetni strani šole – http://vgs-bled.si
Janez Šolar, prof.
ravnatelj |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|