 |
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934
|
 Objavljeno: 01 Nov 2010 07:55 Naslov sporočila: Dodatek k diplomskem redu FF Oddelek za pedagogiko in andr |
 |
|
Dodatek k diplomskem redu FF
Oddelek za pedagogiko in andragogiko
Splošna navodila
1. Študent oziroma študentka* odda tri vezane izvode diplomskega dela, tiskanega obojestransko, tudi ko gre za dvopredmetni študij. Poleg treh vezanih izvodov študent obvezno odda še zapis na CD - el. optični disk - v pdf. formatu, ker so diplomska dela objavljena na spletni strani Oddelka.
2. Komisija za diplomski izpit z zagovorom je tričlanska tudi v primeru dvopredmetnega študija.
3. Kandidat mora vezano diplomsko delo oddati v tajništvu Oddelka do prvega v mesecu, ko je predviden zagovor.
4. Zagovor poteka na naslednji način:
5. komisija za zagovor diplomskega dela se določi na seji Sveta Oddelka;
* pred zagovorom diplomskega dela morajo vsi člani komisije pozitivno oceniti nalogo;
* zagovor diplomskega dela je javen, obvestila o zagovoru so objavljena na oglasni deski oddelka najmanj teden dni pred datumom zagovora;
* zagovor vodi in začne predsednik komisije za zagovor, ki na kratko predstavi kandidata in ugotovi, da ima opravljene vse s študijskim programom predpisane obveznosti;
* kandidat ima pravico predstaviti svoje delo v 15 minutah; sledi mentorjeva ocena naloge in vprašanja mentorja, članov in predsednika komisije, za njimi pa z odobritvijo predsednika tudi vprašanja navzočih pri zagovoru;
* vprašanja naj bodo zastavljena tako, da lahko kandidat nanje odgovori v največ 30 minutah; pred odgovarjanjem na zastavljena vprašanja ima pravico do 15-minutne priprave na zagovor;
* po opravljenem zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor diplomskega dela in se posvetuje o uspešnosti zagovora in oceni diplomskega dela, pri čemer oceno predlagajo po vrstnem redu: mentor (mentorica), člani (članice) komisije in predsednik (predsednica) komisije;
* glede ocene mora biti doseženo soglasje; če soglasja o oceni ni, se sestavi poseben zapisnik, v katerega se zapiše ločeno mnenje člana(ov) komisije, ki se z oceno ne strinja(jo); član komisije, ki se z oceno ne strinja, ima pravico zahtevati razveljavitev ocene, o čemer odloča predstojnik oddelka;
* sklep o oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik o diplomskem izpitu z zagovorom diplomskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije; ta sklep prebere predsednik komisije kandidatu in prisotnim pri zagovoru.;
* zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila postavljena pri zagovoru;
* ocena diplomskega dela in zagovora se vpiše v indeks.
6. Pri končni oceni diplomskega dela in zagovora komisija upošteva predvsem:
* širino in poglobljenost teoretsko podlage;
* metodološko ustreznost diplomskega dela;
* poznavanje domače in dostopne tuje literature;
* razčlenjevalno temeljitost;
* samostojnost, prodornost, izvirnost in ustvarjalnost pri nastajanju diplomskega dela;
* V končni oceni diplomskega izpita z zagovorom se upošteva tudi znanje iz širšega področja diplomskega dela.
* v nadaljevanju smo zaradi enostavnosti povsod uporabili v slovenščini običajno moško obliko
Navodilo za izdelavo diplomskega dela
Poleg določil Pravilnika o diplomskem delu FF je pri urejanju diplomskih del treba upoštevati še sledeča navodila:
1. Struktura in ureditev besedila
Diplomsko delo mora biti praviloma napisano v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno neoporečno. Obsega približno 50 – 100 strani. Diplomsko delo mora biti napisano na papirju formata A4. Razmaki med vrsticami so ena in pol. Velikost črk je 12. Diplomsko delo naj bo trdo vezano v platno ali drugi ustrezni material. Barva je poljubna.
Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku (za kar je potrebno soglasje senata fakultete), mora imeti na koncu povzetek s ključnimi pojmi v slovenskem in angleškem jeziku. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom diplomskega dela. Poleg tega mora biti v slovenskem jeziku napisana tudi naslovna stran in kazalo diplomskega dela.
Oblika platnice diplomskega reda: v sredini zgoraj je napisano Univerza v Ljubljani in pod tem Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. Na sredini platnice naj piše diplomsko delo, pod njim pa naslov diplomskega dela, ime in priimek kandidatke (kandidata) naj bo napisano desno spodaj. Spodaj v sredini bosta navedena kraj (Ljubljana) in leto izdelave. Prva stran diplomskega dela je enaka naslovnici, le da je levo spodaj napisano tudi ime mentorja (mentorice) in somentorja (somentorice) s celotnim pedagoškim nazivom, desno spodaj pa naveden študijski program kandidata. (Glej prilogi 1 in 2).
2. Struktura diplomskega dela:
* povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku;
* kazalo vsebine (v primeru empiričnih nalog tudi kazalo preglednic, kazalo slik, kazalo grafikonov, kazalo prilog);
* uvod: opredelitev izbrane teme;
* jasno opredeljen problem in izhodiščne teze;
* pojmovno-teoretična izhodišča;
* v primeru, da je diplomsko delo teoretično, sledi obravnava opisanega problema z uporabo ustrezne metodologije teoretičnega raziskovanja in uporabo ustreznih virov in literature;
* v primeru, da je diplomsko delo empirično, praviloma sledi širša teoretična osvetlitev problema empiričnega dela, temu pa sledi empiričen del naloge z jasno opredelitvijo problema empirične raziskave, delovnih hipotez, opisom metodologije, predstavitvijo ter interpretacijo rezultatov;
* sklepni del s povzetkom ugotovitev teoretičnega in/ali empiričnega dela
* abecedni seznam literature;
* morebitne priloge;
* izjava o avtorstvu.
Sestavni deli diplomske naloge so razvrščeni po naslednjem zaporedju: naslovna stran, povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku, uvod, glavno besedilo, sklep, seznam literature in morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne tabele), izjava o avtorstvu. Besedilo mora biti zaporedno oštevilčeno od prve do zadnje strani. Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja in podpoglavja. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, ampak so naslovljene – in če jih je več – označene z velikimi črkami (npr. : Priloga A: Vprašalnik o študijskih motivih).
3. Tabele in slike
Tabele in slike (grafi, sheme, itd.) morajo biti označene in oštevilčene. Tabele in slike morajo biti praviloma postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. glej tabelo 1). Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir (npr. Vir: Statistični letopis Slovenije 1991 (1992). Letnik XXX. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za statistiko).
4. Citati in povzemanje
Citati so vključeni v besedilo brez presledka ali nove vrstice. Začetek in konec citata sta označena z narekovaji; na koncu citata pa mora biti natančno naveden vir po pravilih za navajanje literature.
Tudi pri povzemanju določene literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranja) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru.
* Navodilo za citiranje in povzemanje literature vključuje naslednji način označevanja, npr.: (Althusser 1980, str. 29) ali (Berger in Luckman 1988, str. 17).
* Citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu) se označi na naslednji način, npr.: (Adorno v Kroflič 1997, str. 203).
* Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja ali delo se navedeta le priimek in letnica, npr.: (Jarvis 1993).
* Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda “in drugi”, npr.: (Heinze idr. 1975, str. 17-1 .
* Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se k letnici dodajo še črke po abecednem redu, npr.: (Krajnc 1998a, str. 109).
* Če istega avtorja navajamo zaporedoma in se vmes ne pojavi noben drug avtor, ni potrebno ponovno navajati priimka in letnice, ampak zapišemo 'prav tam' in stran, npr.: (prav tam, str. 22).
* Pri navajanju iz internetnih strani se pri člankih z avtorji uporablja zgoraj navedeni način, npr.: (Mayring 2001, str. 15).
* Pri člankih brez avtorjev, zapišemo prvi dve besedi iz naslova članka in letnico, npr.: (Adress protective… 2003). Podobno navajamo tudi razne dokumente, brošure…, npr.: (Action plan… 2003).
* Pri internetnih virih, ki nimajo niti avtorja, niti letnice, navedemo celoten internetni naslov, npr.: (http://www.cranet.org/about.htm.).
5. Navajanje literature
Seznam literature je urejen po abecednem zaporedju ne glede na to, ali gre za članke, samostojne publikacije ali vire iz interneta. Pri več delih istega avtorja se dela navajajo po kronološkem zaporedju od starejših k novejšim objavam. Pri anonimnih virih se upošteva prva črka v naslovu.
Literatura se navaja praviloma po naslednjih zgledih:
1. Članki v revijah oziroma zbornikih
Kroflič, R. (2005). Je avtonomija še sprejemljiv vzgojno-socializacijski cilj javnega šolstva?. Sodobna pedagogika, 56(5), 8–24.
Colardyn, D. in BjØrnåvold, J. (2004). Validation of Formal, Non-Formal and Informal Learning:, policy and practices in EU Member States. European Journal of Education, 39(1), 69–89.
Melik, V. (1970). Slovenci in 'nova šola'. V: Schmidt, V. (ur.), Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969 (str. 31–63). Ljubljana: Slovenski šolski muzej.
Rubenson, K. (1989). Study Circles. V: Charters, A.N., Hilton, R.J. (eds): Landmarks in International Adult Education (str. 15–37). London: Routledge.
2. Samostojne publikacije
Svetina, J. (1990). Slovenska šola za novo tisočletje. Radovljica: Didakta.
Žižek, S. in Riha, R. (ur.) (1981). Kritična teorija družbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pri novih izdajah klasičnih del, je za letnico citirane izdaje po možnosti treba navesti še leto prve objave, npr.:
Kant, E. (1991, 1789). Ideja univerziteta. Zagreb: Globus.
Če gre za drugo ali katero naslednjo izdajo, je potrebno to navesti, npr.:
Überla, K. (1971). Faktorenanalyse, 2. izdaja. Berlin – Heidelberg: Springer.
Če ima delo več avtorjev, se pri navajanju v seznamu upoštevajo avtorji iz notranje naslovnice.
Neobjavljen znanstveni magisterij:
Kalin, J. (1996). Neinstitucionalni modeli pri spodbujanju osebnostnega in vrednostnega razvoja mladih. (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Neobjavljen doktorat:
Mažgon, J. (2005). Vpliv paradigmatskega relativizma na metodologijo akcijskega raziskovanja. (Doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
3. Citati iz spletnih strani
Članki z avtorjem:
Arnao, G. (1993). Anti- prohibition: What does it really mean. The International Journal of Drug Policy. (http://www.drugtext.org/library/articles/93437.htm, pridobljeno 9. 3. 2010).
Članki brez avtorja:
Address protective and risk factors. (2003). (http://www.unodc.org/pdf/youthnet/good_practice_address_protective.pdf,
pridobljeno 9. 3. 2010).
Ostalo (brošure, dokumenti…):
Action Plan on Drugs and Addiction. (2003). (http://www.emcdda.eu.int/?nndodeid=1360, pridobljeno 15. 6. 2005).
About EMCDDA. (http://www.emcdda.europa.eu/about, pridobljeno 9. 3. 2010).
6. Reference in opombe
Pod črto se (v pomanjšanem tisku) navajajo le opombe. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba pod črto, se označuje s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila. Če se opomba nanaša le na besedo ali besedno zvezo v stavku, vstavimo številko opombe takoj ob njej. Če pa se opomba nanaša na celoten zapisani stavek, postavimo številko opombe za ločilom na koncu stavka.
IZGLED NASLOVNICE DIPLOMSKEGA DELA
IZGLED PRVE STRANI DIPLOMSKEGA DELA |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
