Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
Višja strokovna šola
Pripravila:
Mirjam Radivojevič,
prof. slov. in univ. dipl. bibl.
2
KAZALO
1 SPLOŠNA NAVODILA --------------------------------------------------------------------------- 3
1.1 Namen diplomskega dela ---------------------------------------------------------------------------------------3
1.2 Naslov diplomskega dela ---------------------------------------------------------------------------------------3
1.3 Dispozicija naloge -------------------------------------------------------------------------------------------------4
2 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA ----------------------------------------------------------- 5
2.1 Zahvala ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------5
2.2 Kazalo vsebine -----------------------------------------------------------------------------------------------------5
2.3 Povzetek --------------------------------------------------------------------------------------------------------------5
2.4 Uvod -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------6
2.5 Opredelitev področja in opis problema --------------------------------------------------------------------6
2.6 Namen in cilji naloge ---------------------------------------------------------------------------------------------6
2.7 Predvidene metode dela -----------------------------------------------------------------------------------------6
2.8 Glavni del diplomske naloge: teoretični in empirični del ---------------------------------------------7
2.9 Zaključek ali sklep -------------------------------------------------------------------------------------------------7
3 TEHNIČNA NAVODILA -------------------------------------------------------------------------- 9
3.1 Številčenje in naslavljanje poglavij in podpoglavij -----------------------------------------------------9
3.2 Slike, tabele, grafi --------------------------------------------------------------------------------------------------9
3.3 Pisanje enačb ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 10
3.4 Oblikovanje besedila ------------------------------------------------------------------------------------------- 11
3.5 Navajanje virov --------------------------------------------------------------------------------------------------- 12
4 KAKO NAPISATI DOBRO DIPLOMSKO NALOGO ----------------------------------- 14
3
1 SPLOŠNA NAVODILA
1.1 Namen diplomskega dela
Diplomsko delo je pisni izdelek, s katerim študent dokaže sposobnost uporabe teoretičnih
znanj in v praksi pridobljenih izkušenj. Diplomsko delo je rezultat samostojnega dela
študenta in je javno delo, ki je dostopno v knjižnici. Namen diplomske naloge je natančno
opredeljen v Pravilniku o pripravi diplomske naloge in diplomskem izpitu. Študent v
diplomskem delu dokaže, da zna opredeliti določen problem, oceniti prednosti in slabosti,
predlagati rešitve in izboljšave.
Diplomsko delo je lahko izdelano tudi kot projekt oziroma načrt dolgoročnega poslovnega
postopka, ki se izvaja v podjetju (s posnetkom, analizo in predlogi racionalizacij in izboljšav).
Iz naloge naj bo razvidna študentova sposobnost za povezovanje interdisciplinarnega znanja
in povezovanje strokovno-teoretičnih predmetov s praktičnimi izkušnjami.
V diplomskem delu uporabljamo strokovni slog pisanja, napisano mora biti v slovenskem
jeziku. Besedilo mora biti jasno, razumljivo in natančno. Ne uporabljamo umetniških pisav in
barv po nepotrebnem! Izogibajmo se predolgim opisovanjem, predolgim in zapletenim
povedim in dvoumnostim. Zaradi strokovnega značaja uporabljamo strokovne termine in se
izogibamo poljudnemu izražanju.
1.2 Naslov diplomskega dela
Naslov ustreza vsebini predmetov, ki jih študent posluša. Pri izbiri teme študent upošteva:
• aktualnost problema;
• materialne možnosti;
• diplomsko delo naj bo povezano s strokovnimi predmeti in delovnimi področji v
organizaciji.
Študent ob nasvetih mentorja izdela dispozicijo diplomske naloge ter jo skupaj z obrazcem
VSŠ-D-1 odda v referat. Po odobritvi teme, lahko študent prične s pisanjem diplomske
naloge Dispozicija obsega 1,5 do 2 tipkani A4- strani.
4
1.3 Dispozicija naloge
Dispozicija pomeni podrobnejšo predstavitev pisnega dela. Obsega naslov teme, izbrani
problem, namen, cilje in osnovne trditve, predvidene metode dela, poglavja in predvideno
uporabo virov. Diplomsko delo mora biti razdeljeno na uvodni, teoretični in empirični del ter
na zaključek oziroma sklep.
• Kazalo
V njem predstavi členjenost vsebine
• Uvod
Uvod mora biti kratek in strnjen. Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga
nameravate raziskati. Pojasnite dimenzijo problema in pomen njegovega reševanja.
Problem naj bo tak, da imate na voljo dovolj literature, ki vam omogoča poglobitev vanj.
Ko je problem opredeljen, lahko predvidite možne rešitve in jih izrazite v obliki hipotez.
• Glavni del
Navedete, kakšen je namen vaše raziskave in katere konkretne cilje želite doseči.
Vsebina in vrsta diplomskega dela je povezana s strokovnimi predmeti in z delovnimi
področji v gospodarski družbi, kjer opravljate praktično izobraževanje.
• Zaključni del
Opišete, kakšne rezultate naloge pričakujete.
V seznamu literature in virov študent navede predvideno literaturo, ki jo namerava
obdelati.
V dispoziciji se študent ne spušča v vsebinske podrobnosti in ne citira oziroma prepisuje
teoretičnih izhodišč, pač pa naj se osredotoči na opredelitev obravnavane problematike.
Ko Študijska komisija izda Sklep o odobritvi teme in naslova diplomske naloge, študent
pripravi diplomsko nalogo v skladu s pričujočimi Navodili za pripravo diplomske naloge in v
skladu s Pravilnikom o pripravi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Predlogi študijske komisije pri izdelavi dispozicij so:
1. da se dispoziciji naloge priloži anketni ali kakšen drugi vprašalnik, ki ga bo študent v
nalogi uporabil, če to dispozicija predvideva,
2. da se definira velikost anketnega vzorca (ta naj ne bi bil manjši od 50 anketiranih
oseb), razen v primerih ko anketirajo zaposlene v podjetju in je število le-teh manjše,
3. naslovi nalog morajo okvirno ustrezati vsebinam, ki jih obravnavajo izobraževalni
programi (poslovni sekretar, strojništvo),
5
4. v osrednjem delu diplomske naloge naj kandidat preuči konkretne probleme
(gospodarske, pravne, finančne, tehnične … ) in predvidene rešitve oziroma
izboljšave obravnavane situacije,
5. natančneje definirati hipoteze, cilje in namen naloge, glede na naslov naloge.
ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA
Diplomska naloga je sestavljena iz naslednjih delov:
• naslovna stran;
• ponovljena naslovna stran;
• zahvala;
• kazalo vsebine;
• povzetek;
• vsebina diplomske naloge;
• zaključek;
• literatura in viri;
• priloge (če jih imate).
1.4 Zahvala
Zahvalo napišete na list pred kazalom. V njej se zahvalite vsem tistim, ki so vam omogočili
raziskavo in vam pomagali pri nastajanju diplomske naloge. Zahvalite se tudi mentorju.
1.5 Kazalo vsebine
Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža zgradbo in
vsebinsko členitev naloge. V kazalu so navedene tudi številke strani, tako da hitro najdemo
določeno poglavje. Vsebinsko kazalo je torej načrt dela, saj prikazuje njegovo sestavo
oziroma zaporedje obravnavane teme. Sestavimo ga čisto na koncu, ko z nalogo zaključimo.
1.6 Povzetek
Napišemo ga na list za kazalom, v slovenskem in tujem jeziku. Obsega največ eno stran in
vsebuje ključne besede ali deskriptorje. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino
naloge in njeno tematiko. Povzetek napišemo, ko je besedilo že končano. V njem na kratko
povzamemo problem, rezultate in sklepe raziskave. Povzetek namreč predstavlja strnjeno
vsebino diplomskega dela in namenjen je splošni predstavitvi naloge (katero problematiko
obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili izbrane teme … ). V povzetku diplome ne
predstavljamo eksplicitno namena, ciljev in metod dela. To naredimo šele v uvodu.
6
Ključne besede napišemo ob koncu povzetka.
Primer:
Ključne besede: stres pri delu, obvladovanje stresa, motivacija za delo
Ključne besede: merilnik, tipalo, merilna glava, koordinatni sistem, CAD model, oblak točk
1.7 Uvod
V uvodu čim bolj natančno opredelite problem, predstavite ga v širšem teoretičnem kontekstu
in v kontekstu podjetja. Predstavite, kako ste se lotili reševanja problema in kaj vas je k temu
spodbudilo. Ker je prvi vtis zelo pomemben, je uvod eden izmed pomembnejših delov
diplomske naloge, zato se mu resno posvetite.
1.8 Opredelitev področja in opis problema
Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga nameravate raziskati. Pojasnite
dimenzijo problema in pomen njegovega reševanja. Problem naj bo tak, da imate na voljo
dovolj literature, ki vam omogoča poglobitev vanj. Ko je problem opredeljen, lahko predvidite
možne rešitve in jih izrazite v obliki hipotez.
1.9 Namen in cilji naloge
Navedete, kakšen je namen vaše raziskave in katere konkretne cilje želite doseči. Vsebina
diplomskega dela je povezana s strokovnimi predmeti in z delovnimi področji v gospodarski
družbi, kjer ste opravljali praktično izobraževanje. V bistvu morate odgovoriti na vprašanje,
zakaj analizirate temo.
Nameni so namreč lahko različni:
• problema morda ni analiziral še nihče;
• zadnja analiza tega problema je bila narejena že pred leti;
• analiza problema zanima določeno podjetje.
Cilj raziskave je tisto, kar bi z njo radi dosegli. Cilj lahko uvidimo z naslednjim vprašanjem:
»Kaj imamo od tega, da razrešimo problem?«
Možne odgovore na raziskovalna vprašanja lahko izrazimo kot nekakšne domneve
(hipoteze), ki nas vodijo k proučevanju. Navedete, katere cilje (ugotovitve) želite z raziskavo
doseči. Ciljev je seveda lahko tudi več, osnovni cilj pa se mora navezovati na raziskovalni
problem.
Cilje predstavite tako, da boste ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in
načrtovanega ocenili svojo uspešnost.
1.10 Predvidene metode dela
Opredelite vrsto raziskave in navedete raziskovalne metode. Glavne metode zbiranja
podatkov so:
• anketni vprašalniki;
• proučevanje dokumentov;
• razgovori, intervjuji.
7
1.11 Glavni del diplomske naloge: teoretični in empirični del
Glavni del diplomske naloge je vaše poročilo o tem, kako ste pristopili k reševanju problema.
Razdelimo ga na dva dela:
• Teoretični del: v njem predstavite najpomembnejša teoretična izhodišča. S tem
dokazujete poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Predstaviti morate
vse informacije, za katere predvidevate, da so pomembne za razumevanje vaše
naloge. Teoretični del ne sme biti obširnejši od praktičnega dela. Sami morate
presoditi objektivnost tujih mnenj in stališč.
• Praktični ali empirični del: to je najpomembnejši del diplomske naloge. V njem
predstavite in obdelate problem, ki ste si ga izbrali. Opišete vzroke in pobude za
izbiro teme ter analizirate praktični problem, ki ga morate rešiti.
Osnovno vodilo pri pisanju diplomskega dela naj bo, da obsega teoretični del 1/3, praktični
oziroma empirični del pa 2/3 naloge.
1.12 Zaključek ali sklep
Sklep je sinteza teoretičnega in praktičnega dela naloge. Vsebuje novopridobljena lastna
spoznanja in sklepne misli. Opozorite lahko na nerešena vprašanja in nakažete smeri
nadaljnjega reševanja problema.
V zaključku ugotovite, ali so zastavljeni cilji doseženi, potrdite ali ovržete zastavljene
hipoteze in povzamete ključne ugotovitve.
V zaključku ne ponavljajte vsebine iz teoretičnega dela naloge in ne navajajte novih
podatkov. Sklep je avtorski!
8
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
(velikost 20, velike tiskane črke,
krepko)
Ime Priimek
(velikost 14, krepko)
Postojna, januar 2008
(velikost 14)
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 14, velike tiskane črke)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
( velikost črk 20, krepko, velike tiskane črke)
Ime Priimek
(velikost 14, krepko)
Mentor – predavatelj Mentor v podjetju
Postojna, januar 2008
Naslovna stran
Ponovljena naslovna stran
PRIIMEK, Ime: Naslov naloge
9
2 TEHNIČNA NAVODILA
Pri izdelavi diplomske naloge uporabljajte ISO standarde. Najpomembnejša navodila za
pisanje diplomske naloge so: oblikovanje naslovne strani, avtomatična izdelava kazala,
oblikovanje strani, številčenje in naslavljanje poglavij, podpoglavij, oblikovanje besedila in
navajanje literature v besedilu.
2.1 Številčenje in naslavljanje poglavij in podpoglavij
Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja. Naslovi naj bodo poudarjeni, novo poglavje
pa naj bo na novi strani. Za oštevilčenje poglavij uporabljamo arabska števila in dekadni
sistem, kot to predpisuje ISO 2145:1978. Documentation - Numbering of divisions and
subdivisions in written documents ali novejši in istovetni SIST ISO. Poglavja označujemo s
števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za zadnjo številko ne pišemo pike.
Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO
poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE
poglavja 1.1.1, 1.1.2 male črke, krepko
poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno
Strani se štejejo od naslovne do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog (če so le-te v nalogo vključene). Naslovne strani ne številčimo, torej na njej
številka ni prikazana.
2.2 Slike, tabele, grafi
Vse tabele morajo imeti zaporedno številko in naslov. Te podatke napišemo nad tabelo. Pod
tabelo pa navedemo vir z navedbo avtorja in leta nastanka. Če ste tabelo naredili na osnovi
lastnih podatkov, pod tabelo ne napišete vira.
Primer:
Tabela 1: Prikaz izdelanih poslovnih projektov v zimskem semestru študijskega leta 2003/2004
Naslov projekta Nosilec projekta Študijski predmet
1 Blagovna znamka NIVEA HAIR CARE mag. Janez Damjan Temelji trženja
2 Trženje v podjetju ELAN BIKES mag. Janez Damjan Temelji trženja
3 Plačilna kartica MAGNA mag. Janez Damjan Temelji trženja
4 Razvoj malega podjetja HALCOM mag. Janez Damjan Temelji trženja
Vir: Prikaz poslovnih projektov (citirano 7. 12. 2007, dostopno na: www.ef.unilj.
si/enote/pec/dokumenti/Izdelani_posl_projekti.doc)
Naslove slik in grafov pišemo z zaporedno številko slike ali grafa pod njimi. Ravno tako kot
pri tabelah, tudi pod sliko oz. grafom, navedemo vir z navedbo avtorja in leta.
10
Graf 1: Zadovoljstvo pri delu
2.3 Pisanje enačb
Pri pisanju enačb je obvezna uporaba veljavne terminologije, predpisanih merskih enot in
simbolov kot to določa ISO 31:1992.
Vse veličine v enačbah pišemo ležeče, številke in enote pa navadno.
Primer:
V = π r2 h = π 0,32 x 4 = 1,31 m3
Vektorske veličine pišemo poudarjeno:
F = m·a ali F = ma
Ali s polpuščico nad simbolom:
F m a
v v
= ⋅ ali F ma
v v
=
Kadar za različne veličine uporabimo enak simbol ali če želimo poudariti različne vrednosti
istih veličin, to označimo z indeksi. Indeksi, ki pomenijo simbole fizikalnih veličin (npr. indeks
p pri veličini c p pomeni tlak in pove, da gre za specifično toploto plina pri konstantnem tlaku),
so poševni.
Q mc T p
= Δ
11
t
i
i d
d
U = −L I = −L
•
,
Vsi ostali indeksi so pokončni.
Med posameznimi veličinami, ki so med seboj pomnožene, v enačbi ni potrebno delati
presledkov niti ni potrebno pisati znakov za množenje, čeprav je oboje dovoljeno, kadar bi bil
zapis jasnejši.
Enote, izpeljane iz osnovnih enot kot njihov zmnožek, pišemo s presledkom ali s
poldvignjeno piko, ki pomeni zmnožek, npr.: N m = N⋅m (ne: Nm).
Enačbe, ki so vključene v besedilo, so sestavni del povedi, zato moramo za njimi postavljati
ločila. To velja tudi v primerih, ko so enačbe zaradi preglednosti v novi vrstici. Enačbe
pogosto oštevilčimo, da se lahko pozneje v samem tekstu nanje tudi sklicujemo (glej enačbo
1.1). Oštevilčenje enačbe postavimo v oklepaj na koncu vrstice, kjer stoji enačba.
Primer iz Univerze v Mariboru - Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Enačbo običajno zapišemo z zamikom petih znakov. Od zgornjega in spodnjega teksta jo
ločita dva razmika.
Za razlago simbolov upoštevajte Krautov strojniški priročnik. Razlaga simbolov sledi enačbi,
kot je prikazano na zgornji sliki (Primer Univerze v Mariboru).
2.4 Oblikovanje besedila
Uporabljajte naslednje standarde:
• besedilo pišite s pomočjo urejevalnika besedil (Word, Open Office);
• besedilo pišite na format A4, in sicer enostransko;
• uporabljajte proporcionalno obliko pisave (npr. Arial, Times New Roman);
• velikost pisave naj bo 12;
• razmak med vrsticami je enojen;
• poravnava besedila je obojestranska;
• pri naštevanju uporabljajte čim manj različnih oznak;
• določite robove besedila: levo 3 cm (zaradi vezave), desno 2,5, zgoraj in spodaj 2,5.
12
2.5 Navajanje virov
Navajanje (citiranje) je vključevanje misli drugih avtorjev v naše besedilo. Tuje misli in
ugotovitve vključujemo v svoje delo iz več razlogov, in sicer kot:
• dokumentiranje in podkrepitev svojih misli;
• dokazovanje poznavanja literature s področja, o katerem pišemo;
• pomoč bralcu našega strokovnega besedila, da lahko najde ustrezne vire.
V besedilu mora biti razvidno, kdo je avtor določene misli ali trditve, zato je potrebno
natančno opredeliti, kdaj je določena trditev avtorjeva in kdaj citirana.
Navajanje virov v besedilu
Pri navajanju literature v diplomski nalogi uporabimo samo avtorski način iz standarda ISO
690:1987. Documentation - Bibliographic references: Content, form and structure,
1. Avtorsko navajanje: avtor in letnica v oklepaju ter navedba v abecednem redu avtorjev v
poglavju virov, npr.:
Globlje razumevanje besedil (konteksta) in/ali uporabnikov pri priklicu ni upoštevano, kar se
kaže v relativno nizki povprečni iskalni uspešnosti (Zupanič, 1994). Po Sparck Jonesovi
(1987) ta v konvencionalnih IR sistemih v povprečju ne presega 40 % natančnosti za 20 %
odziv.
2. Če navajamo delo več avtorjev, imamo dve možnosti: v primeru, da gre za delo do treh
avtorjev, navedbo naredimo tako:
Takšno analizo smo opravili npr. za revijo Knjižnica že pred leti (Popovič, Ambrožič in Južnič,
1984).
3. Nemalokrat se zgodi, da povzemamo besedilo določenega avtorja (vir A), ki je že sam
citiral drugega avtorja (vir B). V tem primeru navedemo vir, iz katerega povzemamo, in
pripišemo, po kom avtor povzema:
Haralambos (1999, povzeto po Young, 1984).
4. Navajanje elektronskih virov v nalogi:
Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije, 2005) je na svoji spletni
strani objavila podatke o sejmih v Sloveniji. Seveda moramo elektronski vir navesti v
seznamu literature in virov na koncu diplomske naloge. Takrat s celotnim URL naslovom in
datumom dostopa do spletne strani.
13
Dobesedno citiranje
Kadar iz vira dobesedno prepisujemo besedilo (dobesedno citiranje), mora biti le-to
umeščeno v navednice, v oklepaju pa dodamo številko strani, iz katere smo citirali:
» S citati je treba biti previden. Kaj hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine
lastno besedilo in samostojna misel.« (Hladnik, 1994, str. 119).
Navajanje virov v opombah pod črto
Opomb pod črto se, poleg navajanja virov, poslužujemo, kadar želimo določeno trditev
natančneje pojasniti, kadar želimo bralca napotiti še na druge vire in literaturo ter kadar
celotno poglavje povzemamo po kakšnem viru.
Opombe pod črto morajo biti zaporedno številčene in pisane z enako pisavo kot osnovno
besedilo, le z manjšo pisavo (10).
Seznam literature in virov
Natančne podatke o virih, ki smo jih uporabili pri pisanju strokovnega besedila, navedemo na
koncu pisnega dela. Seznam mora biti urejen po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev
oziroma institucij, ki so vir izdale.
1. MONOGRAFIJE – en avtor
POTOČNIK, V. 2004. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
2. MONOGRAFIJE – dva ali trije avtorji
POPOVIČ, M., AMBROŽIČ, M. in JUŽNIČ, P. 1984. Knjižničarstvo v Sloveniji. Ljubljana:
Filozofska fakulteta.
3. MONOGRAFIJE – več kot trije avtorji
Pri več avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov, brez
navajanja avtorjev.
MANAGEMENT. 1994. Radovljica: Didakta.
4. ČLANEK V STROKOVNI REVIJI
POMPE, A. 2004. V: Podjetnik. Let. XII., št. 8, str. 40.
5. ELEKTRONSKI VIRI
Pri citiranju elektronskih virov navedemo datum citiranja in spletni naslov:
WHO'S who in Aldous Huxley's Brave New World. 1937. (Online). (Citirano 20. januarja
2005), dostopno na spletnem naslovu: http://www.huxley.net/whoswho.htm
14
6. URADNI DOKUMENTI
ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije.
53 (29.2. 1996) 12. str. 841.
3 KAKO NAPISATI DOBRO DIPLOMSKO NALOGO
Pisanje diplomske naloge ni naključno opravilo, pri katerem bi se lahko umaknili in upali, da
našega izdelka ne bo nihče presojal in ocenjeval, temveč je dokaz, koliko smo za lasten
uspeh pripravljeni storiti.
Pri pisanju diplomske naloge ni izpitne treme in stresa, pa tudi čas nas ponavadi ne omejuje,
zato dobra naloga nikakor ni nedosegljiv cilj. Je le rezultat pisca, ki ve, kaj hoče, in mentorja,
ki bo študentove interese primerno vzpodbujal in usmerjal.
Pozornost je treba posvetiti tudi jeziku. Diplomska naloga mora biti napisana v zbornem
jeziku; to pomeni, da mora zadoščati vsem pravilom pravopisa in slovnice. Ker se, kljub skrbi
za jezik, lahko v delo vrinejo napake, mora diplomsko nalogo pregledati lektor.
Kot pisec diplomske naloge morate poznati strokovne izraze – termine za področje, ki ga v
nalogi predstavljate. Večkrat lahko izbirate med domačim ali prevzetim strokovnim izrazom;
prav je, da se odločite za domačega. Primeri: faktor – dejavnik, efekt – učinek, procent –
odstotek, riziko – tveganje itd.
Vsaka stroka ima svojo specifično terminologijo. Poleg terminologije pa morate kot avtor
naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila:
• Jasnost: kot avtorji diplomskega dela se morate zavedati, da ne pišete zase, ampak
da morate svoja stališča, predloge in zamisli podati na razumljiv način. Se pravi – da
bo tudi bralec razumel, kaj ste imeli vi v mislih.
• Jedrnatost: kaže se v natančnem in strnjenem besedilu.
• Povezanost: logično povezani stavki, členjenost po poglavjih, podpoglavjih …
Diplomska naloga namreč ni strokovna, če vsebuje zgolj nizanje različnih virov, brez
veznega besedila, ki dele povezuje v celoto.
Ko je naloga napisana, je prav, da jo večkrat preberete; šele ko bo pred vami celota, lahko
ovrednotite, ali je dosegla svoj cilj in ali ustreza vsem zahtevam – vsebinskim, oblikovnim in
jezikovnim. Verjetno bo potrebno kaj dodati, popraviti, mogoče celo kaj izpustiti. Pri tem vam
je lahko v veliko pomoč ustvarjalen dialog z mentorjem.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli