 |
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934
|
 Objavljeno: 15 Sep 2010 11:28 Naslov sporočila: NAVODILA ZA PRIPRAVO IN IZDELAVO PROJEKTNE, SEMINARSKE IN RA |
 |
|
NAVODILA ZA PRIPRAVO IN IZDELAVO
PROJEKTNE, SEMINARSKE IN RAZISKOVALNE NALOGE
dopolnjena izdaja
(interno gradivo)
Murska Sobota, januar 2010
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Srednja šola in gimnazija
Noršinska ulica 13
9000 MURSKA SOBOTA
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
2
KAZALO VSEBINE
1 PROJEKTNA, SEMINARSKA IN RAZISKOVALNA NALOGA ............................ 5
1.1 Opredelitev seminarske naloge .................................................................................. 5
1.2 Opredelitev projektne naloge ..................................................................................... 5
1.3 Opredelitev raziskovalne naloge ................................................................................ 6
1.4 Teme nalog ................................................................................................................. 6
2 STRUKTURA NALOGE ................................................................................................ 7
2.1 Naslovna stran naloge ................................................................................................ 8
2.2 Zahvala ..................................................................................................................... 10
2.3 Kazalo vsebine ......................................................................................................... 11
2.4 Kazalo tabel in slik ................................................................................................... 12
2.5 Povzetek ................................................................................................................... 12
2.6 Uvod ......................................................................................................................... 13
2.7 Vsebinski del (jedro) ................................................................................................ 13
2.8 Sklep ......................................................................................................................... 15
2.9 Literatura in viri ....................................................................................................... 15
2.10 Priloge ...................................................................................................................... 15
3 OBLIKOVANJE NALOGE .......................................................................................... 17
3.1 Tehnična navodila .................................................................................................... 17
3.2 Oblikovanje strani .................................................................................................... 17
3.3 Oblikovanje kazala ................................................................................................... 18
3.4 Oblikovanje poglavij v besedilu naloge ................................................................... 18
3.5 Oblikovanje tabel ..................................................................................................... 19
3.6 Oblikovanje slik ....................................................................................................... 19
4 CITIRANJE, POVZEMANJE, LITERATURA IN VIRI .......................................... 20
4.1 Citati in povzemanje besedila .................................................................................. 20
4.1.1 Citati ................................................................................................................. 20
4.1.2 Povzetek ........................................................................................................... 21
4.1.3 Opombe ............................................................................................................ 21
4.2 Literatura in viri ....................................................................................................... 22
4.2.1 Sestavljanje seznama literature in virov ........................................................... 22
4.2.2 Seznam referenc ............................................................................................... 22
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
3
4.2.3 Seznam literature in virov ................................................................................ 22
4.3 Navajanje besed v oklepaju ...................................................................................... 28
4.4 Uporaba kratic .......................................................................................................... 28
4.5 Nekaj napotkov za lepši jezik ................................................................................... 28
LITERARURA IN VIRI ........................................................................................................ 29
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
4
KAZALO TABEL
Tabela 1: Številčenje, velikost in oblika naslovov ................................................................... 18
Tabela 2: Sodelavci po zakonskem stanu ................................................................................. 19
KAZALO SLIK
Slika 1: Sestavni deli naloge ...................................................................................................... 7
Slika 2: Naslovna stran seminarske naloge ................................................................................ 8
Slika 3: Naslovna stran projektne naloge ................................................................................... 9
Slika 4: Naslovna stran projektne naloge na poklicni maturi ................................................... 10
Slika 5: Kazalo vsebine ............................................................................................................ 11
Slika 6: Kazalo tabel in slik...................................................................................................... 12
Slika 7: Sestavni deli jedra naloge ........................................................................................... 14
Slika 8: Priloge ......................................................................................................................... 16
Slika 9: Račun .......................................................................................................................... 16
Slika 10: Računalnik je bolan ................................................................................................... 20
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
5
1 PROJEKTNA, SEMINARSKA IN RAZISKOVALNA NALOGA
V poglavju projektna, seminarska in raziskovalna naloga spoznamo opredelitev seminarske, projektne in raziskovalne naloge ter način izbiranja tem.
1.1 Opredelitev seminarske naloge
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem avtor seminarske naloge (v nadaljevanju: avtor) obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno-raziskovalnega dela. S seminarsko nalogo avtor dokaţe določeno raven teoretičnega znanja, sposobnost povezovanja s praktični znanji in sposobnost samostojne uporabe strokovnih virov pri pisni obravnavi teme. Seminarska naloga naj obravnava primere iz prakse.
Če je tema obširnejša in zasnovana tako, da je sestavljena iz posameznih enot, ki skupaj rešujejo nek skupno zastavljeni cilj oziroma problem, in če se vsaka enota lahko samostojno vrednoti in oceni, potem lahko dijaki opravljajo skupinsko seminarsko nalogo. V nasprotnem primeru se seminarska naloga izdeluje samostojno.
1.2 Opredelitev projektne naloge
Osnovna značilnost projektne naloge je kompleksnost problema, ki ga ni mogoče obravnavati v okviru posameznega učnega predmeta, temveč samo v povezavi več strokovnih predmetov in prakse. Druga pomembna značilnost projektne naloge, ki velja tudi za seminarsko nalogo je, da obravnava življenjske, praktične situacije s strokovnega področja in ima za avtorja določen praktični pomen. Za pripravo projektne naloge veljajo enaka navodila kot za seminarsko nalogo.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
6
1.3 Opredelitev raziskovalne naloge
Raziskovalna naloga lahko nadomesti seminarsko nalogo. Izpitni odbor prizna na predlog kandidata raziskovalno nalogo kot seminarsko ali projektno nalogo, če cilji in vsebine ustrezajo izpitnemu katalogu.
V nadaljevanju uporabljamo enoten izraz naloga.
1.4 Teme nalog
Tema mora ustrezati ciljem izpitnega kataloga oziroma veljavnega učnega načrta. Tema naj bo aktualna in naj ima jasno opredeljen problem. Literatura mora biti dostopna.
Teme predlagajo:
učitelji (mentorji) strokovnih predmetov oziroma učitelji drugih predmetov, katerih vsebine so navedene v izpitnem katalogu oziroma učnem načrtu
kandidati v dogovoru z mentorjem
zunanji strokovnjaki.
Seznam tem in mentorjev zbere in potrdi izpitni odbor poklicne mature šole (IOPM) in jih objavi na oglasni deski šole ali na spletni strani šole.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
7
2 STRUKTURA NALOGE
Sestavni deli naloge so razvidni iz slike 1.
Predhodne sestavine
Naslovna Kazalo Kazalo Povzetek
stran vsebine tabel, slik
Glavno
besedilo
Uvod Jedro naloge Sklep
Dodatne
sestavine
Literatura in Priloge
viri
--------
----
------------
------------------------------------------------------------------------------------------
---- -
---- -
---- -
-------
---------------------------------------------------------------------------
------
---------------------------------------------
---------------------------------------------
-------
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
---------
------------------------------------------------------------------------------------------
-----
-----------
----------------------
------------------------------
--------
------------
------
---------------------------------------
Slika 1: Sestavni deli naloge
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
8
2.1 Naslovna stran naloge
Vsebina naslovne strani je razvidna iz slike 2, slike 3 in slike 4. Oznake v oklepaju pomenijo velikost črk (pt). Naslovnica ni oštevilčena.
Naslovna stran seminarske naloge je razvidna iz slike 2.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Srednja šola in gimnazija
Noršinska ulica 13, Murska Sobota
(14)
SEMINARSKA NALOGA
pri modulu: naziv predmeta
(16)
NASLOV NALOGE
(20)
Dijak/inja: Ime in priimek
Mentor/ica: Ime in priimek, naziv
(14)
Kraj, mesec in leto
(14)
Slika 2: Naslovna stran seminarske naloge
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
9
Naslovna stran projektne naloge je razvidna iz slike 3.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Srednja šola in gimnazija
Noršinska ulica 13, Murska Sobota
(14)
PROJEKTNA NALOGA
pri modulu: naziv predmeta
(16)
NASLOV NALOGE
(20)
Dijak/inja: Ime in priimek
Mentor/ica: Ime in priimek, naziv
(14)
Kraj, mesec in leto
(14)
Slika 3: Naslovna stran projektne naloge
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
10
Naslovna stran projektne naloge na poklicni maturi je razvidna iz slike 4.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Srednja šola in gimnazija
Noršinska ulica 13, Murska Sobota
(14)
ČETRTI PREDMET NA POKLICNI MATURI
(16)
NASLOV NALOGE
(20)
Dijak/inja: Ime in priimek
Mentor/ica: Ime in priimek, naziv
(14)
Kraj, mesec in leto
(14)
Slika 4: Naslovna stran projektne naloge na poklicni maturi
2.2 Zahvala
Zahvala ni obvezni del naloge. V zahvali se zahvalimo tistim, ki so nam pomagali pri izdelavi naloge. Če se ţe zahvalimo, storimo to diskretno in brez pretiravanja. Vsebina zahvale je povsem prepuščena posamezniku.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
11
2.3 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine je razvidno iz slike 5. Pri pisanju kazala upoštevamo velikost črk 12 pt. Pozorni smo na navajanje povzetka, literature in prilog, ki nimajo številke poglavja. Priloge nimajo številke strani. Poglavja poudarimo krepko.
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ................................................................... 4
1 UVOD .......................................................................... 5
2 POMEN CARIN ......................................................... 6
2.1 Zaščitni pomen carin ................................................. 6
2.2 Fiskalni pomen carin ................................................. 7
3 CARINSKA ZAKONODAJA ................................... 8
3.1 Carinska zakonodaja v svetu ..................................... 8
3.2 Carinska zakonodaja pri nas ...................................... 9
4 CARINSKI POSTOPEK ........................................... 10
4.1 Izvajalci postopka ...................................................... 10
4.2 Dokumentacija pri postopku ...................................... 11
4.3 Plačilo carine ............................................................. 12
5 UGOTOVITVE IN PREDLOGI ............................... 15
6 SKLEP ......................................................................... 16
LITERATURA IN VIRI ............................................... 17
PRILOGE
2
Slika 5: Kazalo vsebine
Prva številčena stran je kazalo vsebine, ki pomeni stran 2.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
12
Kazalo tabel in slik
Kazalo tabel in slik je razvidno iz slike 6. Kazalo slik in tabel je na novi strani. Med seboj ločimo kazalo slik in tabel z dvema praznima vrsticama. Obe kazali sta lahko na isti strani. Pri pisanju kazala tabel in slik upoštevamo velikost črk 12 pt. V kazalu slik in tabel označimo strani, na katerih se slike in tabele nahajajo. Skozi nalogo zaporedno številčimo posebej tabele in posebej slike. Med slike spadajo tudi grafikoni, ki jih imenujemo kar slike.
2.4 Povzetek
V povzetku na kratko (v nekaj stavkih) povzamemo vsebino naloge po poglavjih in predstavimo bistvene zaključke ali ugotovitve. Povzetek obsega eno desetino naloge ali 250 besed (1 stran).
KAZALO TABEL:
Tabela 1: Primerjava carin…………….…. 7
Tabela 2: Izračun carine……………….…. 11
KAZALO SLIK:
Slika 1: Zaščitni pomen carin…………….…. 7
Slika 2: Izvajalci carinskega postopka…...…. 9
Slika 3: Carinska dokumentacija……….…. .. 10
Slika 4: Prikaz načina plačila………………... 11
Slika 6: Kazalo tabel in slik
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
13
2.5 Uvod
Osnovno besedilo naloge se začne z uvodom. Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi ţivahen in privlačen za bralca. V uvodu določimo:
namen naloge
predmet obravnave oziroma opredelitev problema
cilje naloge
metode in oblike dela – uporabljena metodologija
pričakovani rezultati ali hipoteze, ki jih predpostavimo.
V uvodu navedemo, zakaj smo izbrali opredeljeni problem (namen) in katero oţje strokovno področje je predmet našega proučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo reševati. Cilje si postavimo tako, da bomo lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseţenega in načrtovanega sami ocenili svojo uspešnost. Uvod je kratek in ne presega ene desetine naloge.
2.6 Vsebinski del (jedro)
Jedro je osrednji, najobsežnejši in najvažnejši del naloge. Prav zato mora biti logično strukturirano, razčlenjeno na smiselna poglavja, podpoglavja in podpodpoglavja (največ do tretje ravni delitve poglavij – 3.2.2). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega. Odstavek je skupina povedi, ki izraţajo zaokroţeno misel.
V jedru razvijamo in pojasnjujemo svoja spoznanja ter dokazujemo poznavanje strokovne literature na izbranem področju. V analitičnem delu pride do izraza znanje, sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Samostojno presojamo objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne smemo dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko se pa sklicujemo na konkretne podatke, s katerimi podkrepimo spoznanja. Pri dobesednem prepisovanju posameznih delov besedila moramo dosledno upoštevati pravila citiranja.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
14
Jedro je razdeljeno na tri dele:
V prvem delu jedra opredelimo teoretične osnove, kar pomeni, da predstavimo teoretična izhodišča, na katerih temelji analitični del naloge, rezultati ali razprave. Teoretična obravnava oziroma strokovno ozadje problema lahko obsega največ tretjino vsebinskega dela.
V analitičnem (empiričnem) delu jedra rešujemo konkretni praktičen problem. V tem delu namreč pokaţemo sposobnost odkrivanja in celo opredelitve problemov, spretnost odkrivanja moţnih rešitev ter veščin ocenjevanja in vrednotenja različnih rešitev problema (alternativ). Z utemeljevanjem odločitev dokaţemo razumevanje teoretičnih osnov izbranega področja. V analitični del jedra lahko vključimo slike, grafe in tabele, če je takrat naloga smiselno bolj povezana in pregledna. Če je tabel, slik ali grafikonov preveč oziroma so preobseţni, jih damo v priloge, v besedilu naloge pa se nanje sklicujemo (priloga 1).
V zadnjem delu jedra podamo lastne predloge in rešitve obravnavanega problema. Na osnovi analize rezultatov predlagamo rešitve, ukrepe in aktivnosti za uporabo v praksi. Rezultati so najpomembnejši del naloge, lastni prispevek avtorja naloge, ki pokaţe sposobnost aplikacije teoretičnih znanj na praktični problem.
Teoretične osnove Analitični Predlogi in rešitve
(empirični del)
-----------
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
---------
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
------------
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Slika 7: Sestavni deli jedra naloge
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
15
2.7 Sklep
Sklep je obvezni del naloge in je zadnji del osnovnega besedila. Vsebuje novo pridobljena (lastna!) spoznanja, sklepne misli, opozori na nerešena vprašanja in nakaţe smeri nadaljnjega reševanja problema. V sklepu lahko ocenimo lastno uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, potrdimo ali ovrţemo predpostavke, opozorimo na probleme, s katerimi smo se srečevali pri delu oziroma navedemo ključne predloge. V sklepu ne ponavljamo vsebine iz jedra niti je ne povzemamo, ne navajamo novih podatkov ali dokazov. V sklepu navedemo svoje misli, po obsegu pa naj sklep ne presega desetino naloge (2 strani). Sklep mora biti popolnoma avtorski!
2.8 Literatura in viri
Literaturo in vire, ki jih uporabljamo v nalogi, v tem poglavju tudi navedemo. K literaturi in virom prištevamo knjige in ostale javno objavljene pisne sestavke, članke, interna poročila, pravilnike, zakone, poslovnike in ostale dokumente, iz katerih pridobivamo podatke, ter internet. Navodila za navajanje literature in virov najdemo v poglavju 4.
2.9 Priloge
Priloge so anketni vprašalniki, obseţnejše tabele z izvirnimi podatki, ceniki, katalogi, vzorci izdelkov, pravilniki, slikovno gradivo in ostalo gradivo. Iz besedila naloge mora biti dovolj jasno razvidna potreba po prilogah, ki so dodane nalogi. Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru naloge, zato morajo biti zaporedno oštevilčene in podnaslovljene. Iz slike 8 je razvidno oblikovanje seznama prilog, ki ga postavimo takoj za navedbo virov, vendar na novo stran.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
16
Seznamu prilog sledijo posamezne priloge, ki smo jih uporabljali za dopolnitev, pojasnilo ali analizo. Iz slike 9 je razvidno označevanje posameznih prilog:
PRILOGE
Priloge 1: Račun
Priloga 2: Katalog
Priloga 3: Anketni vprašalnik
Priloga 1: Račun
-------------
----------------------------------------------------------------------------------------
----------- -------------
----------- -------------
----------- -------------
--------------
------------- ---------------
Slika 8: Priloge
Slika 9: Račun
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
17
3 OBLIKOVANJE NALOGE
V poglavju o oblikovanju naloge spoznamo navodila za oblikovanje sestavnih delov naloge.
3.1 Tehnična navodila
Naloga je narejena v enem dokumentu s programom MS Word. Naloga je shranjena v celoti v elektronski obliki (disketa, USB ali CD-ROM). Nalogo oddamo v izpisani obliki, zvezano s spiralo ali drugimi načini vezave.
Pisava v celotni nalogi je izključno Times New Roman velikosti 12 pt (razen naslovov poglavij in podpoglavij), z obojestransko poravnavo ter razmikom med vrsticami 1,5 vrstice.
Robovi v nalogi so v celotnem dokumentu naslednji:
levi rob .......... 3,5 cm zgornji rob ....... 2,5 cm
desni rob ........ 2 cm spodnji rob ....... 2 cm
3.2 Oblikovanje strani
Vse strani v dokumentu imajo glavo (z morebitnimi prelomi odsekov). V glavo dokumenta napišemo (sredinsko poravnano, velikost znakov 9 pt) naslov naloge (Pivnica Kvas). Za naslovom sledi (po presledku) pomišljaj in zatem (spet po presledku) priimki avtorja(ice) oziroma avtorjev naloge ( - Fartek Matko). Glava dokumenta ima pod besedilom črto.
Vse strani v dokumentu imajo nogo (z morebitnimi prelomi odsekov). V nogi dokumenta napišemo (sredinsko poravnano, velikost znakov 9 pt) zaporedno številko strani. Naslovna stran se številči s številko strani 1, vendar se številka strani skrije. Prva stran z vidno številko je kazalo vsebine (stran številka 2). Noga ima črto nad besedilom.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
18
3.3 Oblikovanje kazala
Pri izdelavi kazala uporabljamo moţnost samodejnega vstavljanja Kazala vsebine v računalniku. Naslove glavnih poglavij pišemo z velikimi črkami 12 pt krepko, naslove podpoglavij z malimi črkami 12 pt navadno, naslove podpoglavij pa male črke 12 pt navadno. Pri pisanju uporabljamo sloge, zaradi laţjega oblikovanja kazala vsebine. Za laţje razumevanje navajamo primer:
3 OBLIKOVANJE NALOGE
3.6 Citati in povzemanje besedila
3.6.1 Citati
3.4 Oblikovanje poglavij v besedilu naloge
V nalogi je besedilo razdeljeno na poglavja, podpoglavja ali podpodpoglavja (največ tretji nivo delitve). Vsi nivoji delitve poglavij se zaporedno številčijo. Naslovi poglavij in podpoglavij so poudarjeni (krepko). Naslovov poglavij in podpoglavij ne podčrtujemo. Sistem številčenja, velikost črk in poravnave so razvidni iz tabele 2.
Tabela 1: Številčenje, velikost in oblika naslovov Številčenje Črke v naslovih Velikost znakov Poravnava Poudarjanje
POGLAVJE
1
VELIKE
14
LEVA
KREPKO
Podpoglavje
1.1
Majhne
14
Leva
Krepko
Podpoglavje
1.1.1
Majhne
12
Leva
Navadno
POGLAVJE
2
VELIKE
14
LEVA
KREPKO
Podpoglavje
2.1
Majhne
14
Leva
Krepko
Podpoglavje
2.1.1
Majhne
12
Leva
Navadno
Vir: Navodila za nalogo (2001,16).
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
19
Primer oblikovanja naslovov po nivojih:
2 POMEN CARIN
2.1 Zaščitni pomen carin
2.1.1 Organi carinske uprave
Za naslovom poglavja vedno sledi besedilo, ki pojasnjuje, kaj bo opisovalo obravnavano poglavje. Komaj takrat lahko delimo poglavja na podpoglavja.
3.5 Oblikovanje tabel
Tabele se v dokument vstavljajo levo poravnane. Vsaka tabela ima naslov, ki je napisan nad tabelo (torej nad tabelo piše, kaj ta predstavlja). Tabele se skozi celoten dokument zaporedno številčijo. Za zaporedno številko stoji dvopičje in (po presledku) sledi poudarjen naslov tabele. Če je v nalogi več tabel, je potrebno obvezno oblikovati kazalo tabel.
Tabela 2: Sodelavci po zakonskem stanu Ime in priimek Starost Stan
Tomaţ Štefanec
27
poročen
Stanko Peterka
21
samski
VIR: Kadrovska evidenca (2004,15).
Pod tabelo mora biti naveden vir (od kje smo podatke prepisali). Če smo oblikovali tabelo sami (ankete), se kot vir navede anketa. Obvezno je pojasnjevanje opomb, kratic ali simbolov, ki smo jih v tabeli uporabljali.
3.6 Oblikovanje slik
Slike morajo biti v dokument vstavljene (skenirane). Slike se v dokument vstavljajo sredinsko poravnane in so podpisane (torej pod sliko piše, kaj predstavlja). Slike se skozi celoten dokument zaporedno številčijo. Za zaporedno številko stoji dvopičje in po presledku poudarjen zapis naslova slike.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
20
Če je v nalogi veliko slik, je zaradi preglednosti v začetku dokumenta obvezno kazalo slik.
Slika 10: Računalnik je bolan
4 CITIRANJE, POVZEMANJE, LITERATURA IN VIRI
4.1 Citati in povzemanje besedila
Tuje misli prevzemamo iz literature dobesedno (citiramo ali navajamo – to pomeni, da dobesedno prepišemo del tujega besedila) ali pa nedobesedno (povzemamo – da s svojimi besedami opišemo tuje misli). Če ne imenujemo avtorjev, od katerih prevzemamo misli, je to početje tatvina in pomeni kršenje avtorskih pravic. Bralcu naše naloge mora biti jasno, katere misli so naše in katere smo prevzeli od drugih avtorjev.
Načini označevanja, katere misli niso naše, so različni. Ne glede na to, kateri način izberemo, je naša dolţnost, da imenujemo:
avtorja (en avtor, več avtorjev, korporacija) ali naslov (več kot trije avtorji, anonimna dela),
leto objave in
številko strani njegovega dela, iz katerega smo citirali ali pa povzemali avtorjeve misli v seminarski nalogi. Vse potrebne podatke o viru navedemo v seznamu virov na koncu naloge.
4.1.1 Citati
V tekočem besedilu je citat v narekovajih. Takoj za citatom sledi označevanje avtorja citata (avtor, leto izida, stran).
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
21
Primeri:
»Nekajvrstični citat, tudi odstavek ali dva, je običajno povsem upravičen, česar pa ne bi mogli trditi za nekaj strani dobesedno prepisanega besedila. Nosilca avtorskih pravic bi bilo pri tem vsekakor treba vprašati za dovoljenje.« (Kobeja, 2002, 86)
»Temeljni pravni vir obligacijskega prava v Republiki Sloveniji je Obligacijski zakonik, v nadaljevanju OZ (Ur. l. RS, št. 83/2001), z dne 25. oktobra 2001, ki je začel veljati s 1. januarjem 2002.« (Hojs, Katalinič, 2004, 73)
»Projektno učno delo (Novak, 1999) je didaktični sistem, pri katerem gre za povezovanje teorije in prakse. Znanje, pridobljeno pri pouku, je treba povezati z znanjem, pridobljenim prek lastnih izkušenj. Je odprta učna oblika, pri kateri je učitelj pobudnik, usmerjevalec in animator, učenec pa aktivni načrtovalec, organizator, izvajalec in poročevalec.«
(Informacijsko opismenjevanje, 2004, 162)
V primeru, da imamo dve različni knjigi istega avtorja, potem moramo pripisati še naslov knjige.
Če v besedilu omenjamo avtorja citata ţe pred citatom, potem v oklepaju napišemo samo leto izida in stran.
4.1.2 Povzetek
Tudi za povzemanje tujih misli velja, da obvezno navedemo literaturo, iz katere smo povzeli misli. To storimo takoj za povzetkom v oklepaju (avtor, leto izida, stran).
4.1.3 Opombe
V nalogi lahko uporabljamo vsebinske opombe. Opombe so le spremno besedilo naloge. Zapisujemo jih za dvignjeno (sklicno) številko pod črto na koncu iste strani kot je besedilo, na katero se opomba nanaša.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
22
4.2 Literatura in viri
Navajanje literature in virov v nalogi je dvojno:
v besedilu (citat, povzetek)
v seznamu literature in virov.
4.2.1 Sestavljanje seznama literature in virov
Na koncu naloge moramo zapisati vso literaturo in vire, ki smo jih uporabili pri pisanju. Seznam literature in virov napišemo po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev (individualnih, korporativnih) in stvarnih naslovov. Najprej navedemo strokovno literaturo (knjige, učbeniki) in potem ostale vire (članki, internetni viri). Pri tem ne navajamo znanstvenih nazivov avtorjev (dr., mag.). Na koncu vsake bibliografske enote (navedenih virov) je pika. Seznama ne številčimo.
4.2.2 Seznam referenc
Lahko se odločimo še za seznam referenc (odnosnic), to je seznam virov, ki smo jo citirali ali povzemali v svoji nalogi. Upoštevamo abecedni vrstni red avtorjev ali stvarnih naslovov.
4.2.3 Seznam literature in virov
Tudi pri zapisovanju seznama uporabljenih virov je več načinov. Med seboj se razlikujejo po vrstnem redu zapisa bibliografskih podatkov in uporabi ločil. Za ločili so presledki.
Izbrali smo, glede na vrste literature in virov in števila avtorjev, naslednji način zapisa seznama uporabljenih virov:
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
23
Monografske publikacije
1. En avtor
Avtor. Leto izida. Naslov dela. Izdaja. Kraj izida: zaloţba (Zbirka; štetje).
Cankar, Ivan. 1991. Na klancu. 1. izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije
(Zbirka Klasje; 1. letnik).
Ime avtorja lahko izpišemo. Pri izdaji publikacije moramo biti pozorni na številko izdaje, ki jo pišemo z arabsko številko (3. izd.).
Pri strokovni literaturi je lahko tudi dopolnjena izdaja, popravljena izdaja. Če je izdaja napisana v tujem jeziku, jo lahko tako tudi zapišemo. Lahko pa izdajo prevedemo v slovenščino in uporabljamo kratico izd.
Kraja (ali več krajev) izida in založbe (ali več zaloţb) ne krajšamo. V primeru, da je literaturo izdalo več zaloţb, napišemo vse zaloţbe. Enako velja za več krajev izida.
Če je publikacija izšla v določeni knjiţni zbirki, navedemo naslov zbirke. Z arabskimi številkami nadomestimo drugačne številke.
Pravila za navajanje individualnega avtorja veljajo tudi za korporativnega avtorja (drţava, drţavni organi, občina, institucije, društva, organizirani dogodki, npr. kongresi, sejmi in podobno).
Slovenija. 1996. Ustava Republike Slovenije. 4. spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
2. Dva ali trije avtorji
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse: priimek, ime prvega avtorja, ime priimek drugega avtorja, ime priimek tretjega avtorja.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
24
Hojs, Danica, Daniel Katalinič. 2004. Gospodarsko pravo. 2. dopolnjena in popravljena izd. Murska Sobota: Ekonomska šola, Višja strokovna šola (Program Komercialist).
Kodela, Marija, Milena Suwa-Stanojevič, Marjana Gliha. 1997. Prehrana. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Če ima literatura podnaslov ali več podnaslovov, jih obvezno napišemo.
Kodela, Marija, Milena Suwa-Stanojevič, Marjana Gliha. 1997. Prehrana: delovni zvezek. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
3. Več kot trije avtorji
Moţni so trije načini zapisa. V nadaljevanju navajamo vse moţne, sami pa izberemo način, ki nam najbolj ustreza.
1. način
Napišemo vse avtorje. Prvi avtor (priimek, ime), in vse naslednje avtorje in sicer tako, kot so zapisani v viru, tudi če jih je deset.
Schneider, Wilfried, Karel Schwankhart, Helga Wirth, Stefan Grbenic. 1999. Gospodarsko poslovanje 1. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva založba.
2. način
Napišemo samo prvega avtorja in et al..
Schneider, Wilfried et al.. 1999. Gospodarsko poslovanje 1. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva založba.
3. način
Upoštevamo samo naslov, brez navajanja avtorjev. Ta način uporabljamo tudi pri zbornikih (več prispevkov raznih avtorjev), ljudskem slovstvu in pri neugotovljenih avtorjih.
Naslov dela. Leto izida. Izdaja. Kraj izida: zaloţba.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
25
Gospodarsko poslovanje 1. 1999. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva založba.
Deli monografskih publikacij
Sestavni deli monografskih publikacij so razna poglavja različnih avtorjev v knjigah, prispevki (referati, povzetki prispevkov, poročila) v zbornikih srečanj (posveti, zborovanja, simpoziji, kongresi), gesla v enciklopedijah, leksikonih in podobno. Navedemo podatke o prispevku in nato o publikaciji, v kateri je prispevek objavljen. Pred naslovom publikacije pišemo V:, na koncu bibliografskega opisa pa strani objave prispevka (referata, gesla).
1. Prispevki v zbornikih
Avtor oz. avtorji. Leto izida. Naslov prispevka. V: Naslov publikacije. Kraj izida: zaloţba. Strani.
Kolar, Nataša. 1988. Najboljši cvetovi nekega naroda so žene. V: Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes. Zv. 2. Ptuj: Zgodovinski arhiv. 73 – 100.
2. Referati na kongresih, posvetovanjih
Avtor oziroma avtorji. Leto izida. Naslov referata oziroma prispevka. V: Naslov posvetovanja oziroma kongresa. Kraj in datum, kje in kdaj je potekal kongresa. Kraj izida: zaloţba. Strani.
Južnič, Primož. 2001. Informacijska pismenost kot pogoj informacijske družbe. V: Digitalna knjižnica. Radenci, 10. do 12. oktober 2001. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 27-39.
3. Geslo v enciklopediji ali leksikonu
Geslo. Leto izida. V: Naslov enciklopedije. Številka zvezka. Kraj izida: zaloţba. Stran.
Mednarodna organizacija. 1999. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladinska knjiga. 41-42.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
26
Članki v serijskih publikacijah (časopisi oziroma revije, časniki)
Najprej navedemo podatke o članku, nato podatke o serijski publikaciji. Članki v serijskih publikacijah nimajo navedbe kraja izida in zaloţbe kot pri monografskih publikacijah. Letnica objave prispevka je hkrati letnica izida časopisa, časnika. Naslov serijske publikacije lahko zapišemo v drugačni pisavi.
1. Članki v časopisu oziroma reviji
Avtor oziroma avtorji. Leto. Naslov članka. Naslov revije, letnik, številka revije: strani članka.
Kajzer Nagode, Marjana. 2006. Opombe zaokrožijo celotno besedilo. Tajnica 13, 4: 36 - 38.
2. Članki v časniku
Pri časniku je bistveni podatek datum izida.
Avtor oziroma avtorji. Leto. Naslov članka. Naslov časnika, dan, mesec, strani članka.
Crnica, Slavica. 2003. Po znanje tudi v tujino. Delo, 11. januar, 6.
3. Uradni dokument
Uradni dokument, ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pišemo brez korporativnega avtorja. Navajanje zakonov iz Uradnega lista je prilagojeno navajanju v pravni literaturi zato, ker so zakoni z raznimi dopolnitvami objavljeni v več številkah Uradnega lista.
Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997 in 66/2000.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
27
Elektronske publikacije
Elektronske vire navedemo čim bolj podobno kot konvencionalne tiskane vire.
1. Elektronska publikacija na fizičnem nosilcu (CD-ROM, DVD, disketa)
Avtor. Leto izida. Naslov [vrsta medija]. Kraj izida: zaloţba.
Zuljan, Anka. 2000. S sliko v zgodovino: slikovna podpora pouka zgodovine [CD-ROM]. Ljubljana: April-Zuljan in partner.
2. Elektronski viri na internetu
Pri teh virih podatkov o izidu ni, zato navedemo natančne podatke o dostopu do njih.
Avtor. Leto objave. Naslov [vrsta medija]. Dostopno na spletnem naslovu: enotni
internetni naslov dokumenta (dan, mesec, leto prevzema).
Pivec, Franci. 2001. Informacijska družba in knjižnice [online]. Dostopno na spletnem naslovu: http://home.izum.si/publikacije (23. 10. 2005).
ali če avtorja ne poznamo:
Naslov [vrsta medija] Leto objave. Dostopno na spletnem naslovu: enotni internetni
naslov dokumenta (dan, mesec, leto prevzema).
Listina o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinarskega prostora [online]. 2001. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.novinar.com/kršitve/kršitve.php (23.10. 2005).
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
28
4.3 Navajanje besed v oklepaju
V oklepaj zapisujemo pojasnila besed, uporabljenih kratic v nalogi ali za druge namene. Za navedbo oklepaja sledi brez presledka pojasnilo besede, nato pa brez presledka zaklepaj. Za zaklepajem je ustrezno ločilo ali presledek.
V empiričnem (praktičnem) delu naloge so vključene različne prvine.
V oklepaju ne uporabljamo pojasnila na primer, ker oklepaj ţe sam po sebi pojasnjuje vsebino besede ali povedi, za katero stoji.
4.4 Uporaba kratic
V nalogi lahko uporabljamo kratice, ki so v splošni uporabi ali si jih sami določimo. Če se odločimo, da bomo kratice uporabljali, jih pri prvi uporabi izpišemo in v oklepaju pojasnimo njihov pomen (v nadaljnjem besedilu UK).
Ţe uveljavljene kratice ipd., itd., npr. v nalogo ne spadajo. Če jih ţe uporabljamo, jih moramo izpisati.
4.5 Nekaj napotkov za lepši jezik
Nalogo pišemo v prvi osebi množine (ugotavljamo, sklepamo, trdimo).
Izogibamo se besedam in besednim zvezam, ki označujejo nedoločljive pojme (ogromno, na tisoče, brezštevilno). Ne uporabljamo izrazov, kot so: splošno je znano, vsakdo ve, vsi se strinjajo.
Uporabljajte samo tiste tujke, ki so v strokovnem tekstu smiselne (dokazujejo strokovnost) in za katere nimamo slovenske besede ali pa slovenska beseda še ni udomačena.
Navodila za pripravo in izdelavo naloge
29
LITERATURA IN VIRI
Informacijsko opismenjevanje: priročnik za delo z informacijskimi viri. 2004. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost)
Juţnič, S. 1992. Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti. (Alma mater)
Kobeja, B. 2002. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za management.
Kobeja, B. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management.
Navodila za pripravo in izdelavo 4. izpitne enote poklicne mature. 2001. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraţevanje Ljubljana.
Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter domovih za učence. 1999. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Ţiţmond, E. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor: Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Zbrala, uredila, oblikovala in povzela:
Ivana Domjan, univ. dipl. ekon.
Literaturo in vire zbrala:
Metka Harej, prof.
Lektorirala:
Katarina Balaţic, prof.
Dopolnila in oblikovala:
Sonja Kepe, prof. in Bojan Lukač, prof.
Dopolnili, popravili in oblikovali:
UČITELJI STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
