| 
			 
				|  | Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
 
 |  
 
 
 
 
	
		| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |  
		| Avtor | Sporočilo |   
		| mojstudij Administrator foruma
 
 
 Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
 Prispevkov: 934
 
 
 | 
			
				|  Objavljeno: 29 Jun 2011 12:15    Naslov sporočila: PRIROČNIK ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV |   |   
				| 
 |  
				| Univerza na Primorskem Fakulteta za turistične študije Portorož
 Turistica
 PRIROČNIK ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
 PISNIH IZDELKOV
 Portorož, marec, 2011
 
 KAZALO VSEBINE
 UVOD .........................................................................................1
 1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE
 ZAKLJUČNIH NALOG ...........................................................3
 1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME.............................................3
 1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA .....................................4
 1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE.......................5
 2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG
 IN PRIPRAVE ZAGOVORA....................................................6
 2.1 PREDPRIPRAVA...............................................................6
 2.2 PISANJE..........................................................................10
 2.3 POPRAVKI.......................................................................13
 2.4 ZAGOVOR.......................................................................13
 3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH
 IZDELKOV............................................................................15
 3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA .........................15
 3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE
 STRANI ...........................................................................16
 3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA..............................................17
 3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA....................................17
 3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI.............19
 3.6 OPOMBE POD ČRTO......................................................22
 3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU ..................................22
 3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV..................................27
 3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah..............................28
 3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah..........30
 3.8.3 Elektronski viri...........................................................................32
 4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV.................34
 PRILOGE
 KAZALO TABEL
 Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij .........................................18
 Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov...........................19
 Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
 2003-2009....................................................................................20
 Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu.................................23
 KAZALO GRAFOV
 Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v
 obdobju 1995-2009 ........................................................................21
 KAZALO PRILOG
 Priloga 1: Najava teme zaključne projektne naloge
 Priloga 2: Prijava teme diplomske naloge
 Priloga 3: Prijava teme magistrske naloge
 Priloga 4: Izjava o lektoriranju
 Priloga 5: Prijava zagovora zaključne projektne naloge
 Priloga 6: Prijava zagovora diplomske naloge
 Priloga 7: Prijava zagovora magistrske naloge
 Priloga 8: Izjava o avtorstvu zaključne projektne naloge
 Priloga 9: Izjava o avtorstvu diplomskega dela
 Priloga 10: Izjava o avtorstvu magistrske naloge
 Priloga 11: Dovoljenje za objavo zaključne naloge
 Priloga 12: Izgled platnice pisnih izdelkov
 Priloga 13: Notranja naslovna stran (oz. naslovna stran pri mehko vezanem
 izvodu)
 Priloga 14: Podatki o zaključni projektni nalogi/diplomski /magistrski nalogi
 Priloga 15: Prevodi podatkov o zaključni projektni nalogi/ diplomski/
 magistrski nalogi
 PREDGOVOR
 Priročnik, ki ga imate pred seboj je namenjen predvsem vam, študentom UP FTŠ –
 Turistice. Sestavljen je iz sklopa informacij, ki jih je dobro poznati, preden se lotite
 svojega zadnjega dejanja pred zaključkom študija na UP FTŠ– Turistici. Uporaben
 je tudi tekom študija, saj je dobra podlaga za pisanje seminarskih nalog pri
 različnih predmetih na UP FTŠ – Turistici. Priročnik je sestavljen iz štirih glavnih
 sklopov. Prvi sklop opisuje predvsem administrativne pogoje in postopke, ki jih
 morate izpolniti v fazah prijave, zagovora in končne oddaje zaključnega dela in
 vam bo olajšal marsikatero iskanje različnih pravilnikov in obrazcev, ki so že v
 študentskem informacijskem sistemu. Namen drugega dela je predvsem, da
 študentu podamo osnovne smernice, kako se lotiti pisanja zaključnega dela. Ta del
 obsega praktične nasvete, kako najti temo, mentorja, kako začeti s pisanjem, kako
 nadaljevati s pisanjem in kako sestaviti zagovor zaključnega dela. Ta sklop je
 sestavljen na podlagi izkušenj avtorjev, ki so jih pridobili tekom pisanja svojih del
 ter njihovih izkušenj z mentoriranjem pri raznih zaključnih delih. Tretji sklop, ki ga
 je potrebno upoštevati, so tehnična navodila pisanja zaključnih del. Ta tehnična
 navodila so pomembna predvsem zato, da imajo vsa zaključna dela na UP FTŠ –
 Turistici enotno obliko. V četrtem sklopu so na kratko opisana osnovna jezikovna
 pravila, ki jih boste uporabili pri pisanju zaključnega dela. To je osvežitveni sklop
 znanja, ki ste ga pridobili pri vseh urah slovenščine v času svojega dolgoletnega
 izobraževanja, in cilj tega je, da se v samem pisnem delu bolje in učinkoviteje
 izražate. Priročnik zaokrožujejo obrazci, ki se nanašajo na zaključna dela ter
 primeri platnic in posameznih komponent zaključnih nalog. Avtorji smo ta
 priročnik oblikovali z namenom, da bo uporaben za vse študente UP FTŠ –
 Turistice.
 1
 UVOD
 TIPOLOGIJA PISNIH IZDELKOV
 Kaj je seminarska naloga
 Seminarska naloga je strokovni pisni izdelek študentke ali študenta pri nekem predmetu.
 Seminarske naloge so manj obsežne kot zaključne naloge. Pri večini predmetov je uspešno
 opravljena seminarska naloga pogoj za prijavo na izpit.
 Kaj je zaključna projektna naloga
 Zaključna projektna naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu prve
 stopnje. Je praktična aplikacija znanja študentov, ki so ga pridobili na visokošolskih
 strokovnih študijskih programih UP FTŠ – Turistice. Usmerjena je v raziskovanje in
 konkretno reševanje strokovnega problema v turizmu ali s turizmom povezano dejavnostjo.
 Pri vsebinski zasnovi zaključne projektne naloge izhajate iz načel in usmeritev določenega
 študijskega programa oziroma predmeta na UP FTŠ – Turistici.
 Zaključna projektna naloga je lahko izjemoma skupinski raziskovalni projekt, v katerem
 sodeluje več študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in zaključne projektne naloge
 jasno razvidna raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega
 študenta. Naloga lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali
 drugega izdelka, povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
 Kaj je diplomska naloga
 Diplomska naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu, v kateri pod
 vodstvom mentorja, zaokroženo obdelate odobreno temo. Z njo dokažete, da obvladate
 znanstveno metodologijo, da znate uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja,
 ki ste jih je pridobil med študijem. Pri strokovnih delih se praviloma še ne pričakuje
 znanstvenih izsledkov in izvirnosti kot pri znanstvenih delih.
 Diplomsko naloga je lahko izjemoma tudi rezultat skupinskega dela, vendar mora biti jasno
 razviden prispevek posameznega študenta (avtorstvo poglavij, posameznih izdelkov). Čeprav
 2
 se zdi takšna oblika enostavnejša, je njena slaba stran pogosto nepovezanost zaradi različnega
 pristopa avtorjev.
 Kaj je magistrska naloga v študijskem programu 2. stopnje
 Magistrska naloga je zaključno delo v študijskem programu druge stopnje. Magistrska naloga
 je avtorsko delo, s katerim dokazujete poglobljeno znanje na širših strokovnih in umetniških
 področjih in sicer usposobljenost za iskanje novih virov znanja na določenem strokovnem,
 umetniškem in znanstvenem področju, za uporabo znanstveno – raziskovalnih metod v širšem
 spektru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, sposobnost za sprejemanje odgovornosti za
 vodenje zahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije ter socialnih in
 komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.
 Magistrska naloga je lahko tudi skupinski raziskovalni projekt, v katerem sodeluje več
 študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in magistrske naloge jasno razvidna
 raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega študenta. Naloga
 lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali drugega izdelka,
 povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
 3
 1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE ZAKLJUČNIH NALOG
 Za uspešen zaključek študija morate poleg opravljenih predpisanih izpitov, seminarskih
 nalog, terenskega dela, strokovne prakse in drugih obveznosti, izdelati in uspešno zagovarjati
 zaključno nalogo (glejte tudi pravilnike o pripravi in zagovoru zaključnih nalog, ki jih je
 sprejel senat UP FTŠ – Turistice).
 1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME
 Temo zaključne naloge lahko prijavite ko opravite vse ali večino obveznosti po študijskem
 programu. Potem ko ste izbrali temo, izoblikovali naslov zaključne naloge in se dogovorili z
 mentorjem ter izdelali dispozicijo (kjer je potrebno), prijavite zaključno nalogo na posebnih
 obrazcih:
 Najava teme zaključne projektne naloge (priloga 1)
 Prijava teme diplomske naloge (priloga 2)
 Prijava teme magistrskega dela (priloga 3)
 Vse zgoraj navedene priloge se nahajajo na ŠIS-u in so tudi priloge tega priročnika. Obrazce
 mora podpisati mentor (in morebitni somentor). V primeru zaključne projektne naloge morate
 prijavi priložiti še najavo zaključne projektne naloge v obsegu od 200 do 500 besed. Besedilo
 najave naj vsebuje naslov, opredelitev problema, namen in cilji, predvidene metode,
 predvidena struktura poglavij, seznam ključnih virov. Vse skupaj morate oddati ali poslati v
 tajništvo šole. Pri zaključni projektni nalogi lahko vaš mentor zahteva, da poleg najave
 izdelate tudi dispozicijo.
 Pri zaključni projektni in diplomski nalogi temo potrdi ali zavrne senat. Pri magistrski nalogi
 ustreznost teme najprej preveri Komisija za študijske zadeve 2. stopnje, ki se načeloma
 sestaja enkrat mesečno. V kolikor je tema v dispoziciji dobro utemeljena, komisija temo
 potrdi ter pošlje naslov naloge v potrditev senatu, ki mora najkasneje v roku treh mesecev
 podati končno potrditev (ali morebitno zavrnitev) teme. Po zaključenem postopku ste pisno
 obveščeni o ustreznosti ali neustreznosti prijavljene teme.
 4
 1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA
 Zagovor zaključne naloge lahko prijavite, ko imate poravnane vse študijske in druge
 obveznosti (finančne obveznosti in obveznosti v knjižnici) in ko mentor oceni, da je
 zaključna naloga primerna za zagovor. O datumu zagovora ste obveščeni pisno, datum
 zagovora pa je objavljen tudi na ŠIS-u.
 Pred prijavo zagovora zaključne naloge morate v referat oddati en mehko vezan izvod
 (naloga naj bo tiskana obojestransko) in zgoščenko z nalogo za potrebe tehničnega pregleda.
 Na zgoščenki naj bo naloga shranjena v formatu programa “Microsoft Office Word” ali
 programa “OpenOffice Writer”. Naloga naj bo narejena v skladu s predlogo, ki je dostopna v
 e-učilnici UP FTŠ – Turistice pod “Praktikum za zaključne naloge”. Oddana zaključna
 projektna naloga mora biti lektorirana. Izbrani lektor (-ica) vam mora podpisati izjavo o
 lektoriranju (priloga 4). Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu prejmete potrdilo, s
 katerim se lahko prijavite na zagovor.
 Prijavo zagovora opravite tako, da izpolnite ustrezni obrazec (priloge 5, 6, 7), ki ga oddate v
 tajništvo šole. Prijavi morate priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo o avtorstvu (priloge 8,
 9, 10), izjavo o lektoriranju, potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu ter, poljubno, še
 dovoljenje za objavo v publikacijah in spletnih straneh UP FTŠ – Turistice (priloga 11). V
 primeru zaključne projektne naloge morate prijavi priložiti en mehko vezan in tehnično
 ustrezen izvod naloge (naloga naj bo tiskana obojestransko), v primeru diplomske in
 magistrske naloge morate prijavi priložiti tri, v kolikor imate somentorja pa štiri mehko
 vezane in tehnično ustrezne izvode (naloga naj bo tiskana obojestransko).
 Vse izjave se vložijo v osebno mapo študenta, ki jo hrani referat.
 Zagovor oziroma predstavitev zaključne projektne naloge se praviloma izvede v skupini vsaj
 petih kandidatov. Zagovor izvedete javno na seminarju pred drugimi kandidati – študenti in
 mentorjem oz. visokošolskim učiteljem ali sodelavcem. Izjemoma je lahko zagovor
 organiziran individualno, tako kot pri diplomskih nalogah. Na zagovoru predstavite svojo
 zaključno projektno nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje
 5
 raziskave in uporabnost rezultatov dela. Čas predstavitve zaključne projektne naloge je
 omejen na deset minut. Visokošolski učitelj oz. sodelavec vam na koncu postavi še do tri
 vprašanja in spodbuja skupinsko razpravo.
 Postopek zagovora pri diplomski in magistrski nalogi je enak in poteka javno. Komisija je
 sestavljena iz treh članov (eden izmed članov je mentor naloge). V kolikor je pri nalogi
 sodeloval tudi somentor, je komisija sestavljena iz štirih članov. Na začetku zagovora
 predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za
 zagovor zaključne naloge in študentu pojasni postopek zagovora. Nato predstavite nalogo,
 zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost
 rezultatov dela. Čas predstavitve diplomske naloge je omejen na petnajst minut, magistrske
 naloge na dvajset minut. Po predstavitvi svoje mnenje o nalogi poda mentor (in morebitni
 somentor), ki vam tudi postavi vprašanje, vezano na vsebino naloge. Svoja vprašanja
 postavijo predsednik komisije in preostali člani, na poziv predsednika pa tudi drugi prisotni.
 1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE
 Po uspešno opravljenem zagovoru zaključne projektne naloge oddate v tajništvo en mehko
 vezan izvod, ki mu priložite zgoščenko, na kateri je zapisana naloga v pdf formatu. Pri
 diplomski in magistrski nalogi oddate dva trdo vezana izvoda ki jima priložite zgoščenko,
 na kateri je zapisana naloga v pdf formatu (vendar ne kot skeniranje že natisnjene naloge,
 ampak v urejevalniku besedila nalogo shranite kot pdf format).
 6
 2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG IN
 PRIPRAVE ZAGOVORA
 V tem poglavju boste spoznali ključne elemente, ki so pomembni za uspešno pisanje
 zaključnega dela in raziskovanje, za poglobitev znanja pa priporočamo knjige, ki obravnavajo
 to področje, kot na primer knjiga Metode družboslovnega raziskovanja avtorjev Toš in
 Hafner.
 2.1 PREDPRIPRAVA
 Prvi problem, ki ga morate za uspešen začetek pisanja zaključnega dela razrešiti, je izbira
 teme zaključne naloge.
 Pri izbiri teme zaključne naloge je najtežja odločitev, v kakšno strokovno področje se
 usmeriti. Ob obilici možnih tem in ne dovolj raziskanih področij v turizmu, se lahko odločite,
 ali boste proučevali, npr.:
 · posamezen pojav znotraj podjetja ali dejavnosti,
 · podjetje ali dejavnost kot celoto (hotel, agencija, gostinski obrat, marketing, finance itd.),
 · turistične dejavnosti na različnih teritorialnih in organizacijskih ravneh (turistični kraj,
 občina, regija, država, LTO, TIC, GIZ, zavod, itd.).
 Izbirate lahko med zelo ozko specializiranimi ali široko zastavljenimi temami, med
 teoretičnimi in praktičnimi temami. Izbiri teme namenite še posebno pozornost, saj se
 pogosto dogaja, da želi neizkušeni kandidat nekritično uvrstiti v nalogo vse, kar je o temi
 izvedel. Eden od ključev izbire teme je tudi vrsta zaključnega dela, ki ga boste pisali
 (zaključna projektna, diplomska ali magistrska naloga), saj imajo različne vrste zaključnih del
 različne zahteve.
 Pri izbiri teme izberete temo:
 · ki vas zanima,
 · ki bi jo radi še podrobneje raziskali,
 · ki ste jo že deloma spoznali tekom šolanja na fakulteti.
 7
 V pomoč pri izbiri teme uporabljajte predvsem literaturo, diplome, magistrske naloge,
 zaključne projektne naloge, ki so dostopni v knjižnici. V pomoč pri izbiri teme je tudi objava
 naslovov tem, ki jih visokošolski učitelji in sodelavci redno razpisujejo na spletnih straneh
 fakultete. Velikokrat je pri izbiri teme lahko v pomoč seminarska naloga, ki ste jo že napisali
 v času študija.
 Pogosto je izbor teme odvisen od razpoložljivega gradiva, potreb prakse, materialnih
 možnosti, razpoložljivega časa, predvsem pa od interesnega področja, ki posameznikovim
 željam najbolje ustreza.
 Ko si razjasnite, katera naj bi bila okvirna tema zaključne naloge, poiščite in predelajte
 ključno literaturo in vire področja, ki ga boste proučevali v svoji zaključni nalogi. Še preden
 se lotite prijave teme zaključne naloge, se prepričajte, ali imate dovolj literature in virov za
 uspešno pisanje zaključne naloge. Pregled literature je zelo pomemben korak, saj s tem
 postavite temelje za izdelavo zaključne naloge.
 Tretja aktivnost, ki jo morate uspešno opraviti, je izbira mentorja zaključne naloge. S
 potencialnim mentorjem vzpostavite kontakt (elektronska pošta, govorilne ure) in mu na
 kratko predstavite temo in morebitni naslov ter se dogovorite za nadaljnje aktivnosti. Ključno
 vprašanje, ki se poraja vsakomur, ki mora napisati zaključno nalogo, je koga izbrati za
 mentorja. Najpomembneje pri izbiri je, da izberete mentorja, ki obvlada in sam tudi proučuje
 področje, o katerem želite pisati svojo zaključno nalogo.
 Kdo je lahko mentor zaključnega dela?
 To je odvisno od vrste zaključne naloge, ki jo želite izdelati. Za diplomske in magistrske
 naloge so lahko mentorji samo visokošolski učitelji (predavatelj, višji predavatelj, docent,
 izredni profesor, redni profesor). Za zaključne projektne naloge pa so lahko mentorji tako
 visokošolski učitelji kot tudi visokošolski sodelavci (kamor sodijo asistenti). Poleg mentorja
 lahko izberete tudi somentorja, ki naj bo priznan strokovnjak s področja turizma, visokošolski
 učitelj ali asistent UP FTŠ – Turistice.
 8
 Ko se dogovorite z mentorjem o ključnih vprašanjih zaključnega dela, se začne postopek
 prijave teme zaključne naloge (več o administrativnem postopku si preberite v prvem
 poglavju).
 Prvi korak prijave zaključne naloge je priprava dispozicije, ki je nujni del prijave za
 magistrsko in diplomsko nalogo, medtem ko pri zaključni projektni nalogi dispozicija ni
 obvezna (lahko pa mentor zahteva dispozicijo tudi pri zaključni projektni nalogi).
 Pisanje dispozicije je zahtevno delo saj predstavlja velik del potrebnega dela za izdelavo
 naloge. Dobro zastavljena dispozicija pomeni jasno začrtano pot, opredeljene potrebe po
 informacijah, izbor metode dela, literaturo itd.. Je kot dobra priprava na potovanje pri kateri
 načrtujete kam boste šli, se odločate kaj si želite ogledati, pripravite spisek potrebne opreme
 in opravil, ki jih morate narediti pred odhodom itd..
 Dobro zastavljena zasnova naloge je v veliko oporo pri nadaljnjem delu in načrtovanju
 aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo naloge. Priporočljivo je, da dispozicijo oddate, ko ste si
 že odgovorili na vsa ključna vprašanja v zvezi z izbrano temo in pregledali literaturo.
 Odstopanje od dispozicije in različne spremembe (npr. naslova, somentorja) zahtevajo
 dodatne obravnave strokovnih komisij, kar utegne spremeniti vaš časovni načrt.
 Dispozicija naj obsega približno od dve strani za diplomsko do maksimalno deset za
 magistrsko nalogo. Strani v dispoziciji morajo biti oštevilčene, prav tako poglavja,
 seznam uporabljenih virov mora biti razvrščen po abecedi.
 Dispozicija naj vsebuje:
 · utemeljitev izbora teme,
 · namen naloge (zakaj želi obravnavati izbrano temo),
 · cilje naloge (kaj želi z nalogo doseči),
 · metodologijo dela,
 · strukturo naloge,
 · seznam uporabljenih virov.
 9
 V dispoziciji je treba predstaviti, kako boste temo obravnavali in kaj se je do sedaj že
 ugotovilo na tem področju. Opozoriti je treba tudi na morebitne posebne vsebinske probleme,
 če jih predvidevate. Predstaviti morate tudi predvidene metode (način) dela, ki jih boste
 uporabili pri obdelavi teme, in utemeljiti njihovo izbiro (zakaj). Predstavite strukturo naloge,
 iz katere mora biti razvidno vsebinsko zaporedje poglavij in podpoglavij.
 V dispoziciji je potrebno navesti sledeče:
 1. zakaj je bil izbran določen naslov in cilji, ki jih želite doseči: motiv za izbiro naloge -
 poznavanje teme, dodatno poglabljanje v izbrano problematiko, ipd..
 Primer (skrajšano): Problem okolja postaja osrednje vprašanje turističnega razvoja.
 Mnogo gospodarstev, regij in krajev vidi izhod iz gospodarske krize prav v turizmu, ki še
 ni dovolj razvit. Vpliv turizma na okolje pa je raznovrsten. Vpliva na naravno okolje,
 družbeno okolje in gospodarsko okolje. Z nalogo želimo spoznati problematiko vpliva
 turizma na naravno okolje, konkretneje v občini X. Cilj naloge je izpostaviti tiste elemente
 v naravnem okolju, na katere ima turizem trenutno največji ter opredeliti tiste, na katere
 bi sedanji tempo razvoja lahko imel negativne posledice.
 2. metoda(e), ki jo (jih) nameravate uporabiti pri delu: na kakšen način boste pridobili
 potrebne podatke (primarne ali sekundarne raziskave), kakšno analitično metodo boste
 uporabili in zakaj prav njo.
 Primer 01: Pri izdelavi naloge bodo uporabljeni že zbrani statistični podatki, na podlagi
 katerih bodo izračunani verižni indeksi, ki bodo prikazali trende sprememb. Izračun
 indeksov na letni ravni sicer zakriva medletna sezonska nihanja, vendar daje kljub temu
 dobro informacijo o smeri gibanja določenega pojava
 Primer 02: Za izdelavo naloge bo potrebno izvesti anketo/intervju, v katero bodo vključeni
 strokovnjaki za razvoj turizma v vseh upravnih enotah Republike Slovenije. Osebna anketa
 daje boljše podatke in večje število respondentov kot pisna, zahteva pa več časa in
 koordinacije za izvedbo. Pridobljeni podatki bodo analizirani po dveh kriterijih in sicer
 glede na izobrazbo in glede na delovno dobo anketiranih. Tako pridobljene informacije
 10
 bodo podale odgovor o pomenu izobrazbe in delovne dobe na navade potencialnih
 turistov.
 3. struktura naloge, podana z grobo vsebino ter okvirnim kazalom: groba predstavitev
 naloge. V pomoč (ne v prepis) je ta (skrajšan) primer:
 V prvem delu naloge bo prikazan različen pristop k promociji hotelskih storitev. Temu bo
 v drugem delu sledil praktičen prikaz promocijskih aktivnosti hotela X, ki bo vključeval
 tako promocijske aktivnosti na domačem kot tujem tržišču. V tretjem delu bodo prikazana
 odstopanja od teoretičnih modelov in poskus ugotavljanja razlogov zanje. Naloga bo
 zaključena s sklepnimi ugotovitvami in napotitvami na morebitne nadaljnje raziskave, ki bi
 dodatno osvetlile obravnavano tematiko.
 4. seznam uporabljenih virov, ki jih boste uporabili pri izdelavi naloge: spisek relevantne
 literature, ki opisuje izbrano tematiko, opredelitev možnih virov informacij potrebnih za
 izdelavo naloge
 Svetujemo vam, da si pripravite tudi časovni in finančni načrt (npr. priprava dela, nabava in
 študij literature, terensko delo, izvedba anket, obdelava podatkov, izdelava grafov, pisanje
 besedila, lektoriranje naloge, razmnoževanje, vezava idr.).
 2.2 PISANJE
 V tem poglavju bomo na kratko predstavili ključne elemente pisanja zaključnega dela, ki
 pripomorejo k hitremu pisanju. Tukaj ne bodo predstavljena tehnična navodila, ker bodo le-ta
 predstavljena v tretjem poglavju.
 Pisanje zaključne naloge je kompleksno in sistematično delo in zato pisanje takega dela traja
 več časa (ponavadi traja od enega meseca naprej). Iz izkušenj sodeč lahko trdimo, da so pri
 pisanju zaključnega dela uspešnejši študenti, ki so vsakodnevno v procesu pisanja zaključne
 naloge, torej tisti, ki je ne pišejo samo občasno. V veliko pomoč pri pisanju sta prav terminski
 načrt in ciljna naravnanost kot npr. (do petka bom prebrskal literaturo, do nedelje bom napisal
 to poglavje, itd.). Postavljanje delnih ciljev motivira k nadaljnjemu delu, ko so cilji doseženi.
 11
 Začetki pisanja so najtežji, zato se je dobro držati dispozicije, ki sta jo vaš mentor in senat
 potrdila. Kot je bilo že omenjeno, je dispozicija načrt dela, ki vam pomaga pri pisanju samega
 dela. Že v sami dispoziciji nanizate ključne vsebinske dele.
 Naslov zaključnega dela mora odsevati vsebino. Ne sme biti preširok in niti preozek; mora
 biti kratek in jasen. Komplicirani, dolgi ali preozki naslovi odbijajo bralca od nadaljnjega
 branja.
 Zaključno delo naj vsebuje naslednje vsebinske dele:
 1. Uvod
 2. Obdelava teme
 3. Zaključek
 V uvodnem delu so predstavljeni predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje
 raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo
 teme in struktura naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).
 Osrednji del naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Zaključna
 naloga mora imeti tudi perspektivni del s predlogi za reševanje odkritih problemov, z napotki
 za nadaljnje raziskave, navodili za ukrepanje in podobno.
 · Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov s poudarkom na njihovih dobrih
 in slabih straneh. Predstavljeni naj bodo različni pogledi na izbrano področje (različne
 teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.
 · V analitičnem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča,
 podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite, nato analizirajte
 njegove značilnosti, zveze, funkcije in odnose do drugih pojavov ali celovitega okolja.
 Analiza izbranega problema temelji na teoretičnem delu. Postavite in preverite svoje
 hipoteze o pojavu. Nato na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez v sintezi oblikujte
 končno razlago rezultatov. Rezultate kritično ocenite in svojo razlago primerjajte s
 splošnimi in že znanimi ugotovitvami.
 12
 · V perspektivnem delu primerjajte vaše rezultate s teorijo, nato pa predlagajte konkretne
 rešitve, ukrepe in aktivnosti, ki bodo izbrano temo dodatno osvetlile.
 V razpravo ne vključujte vsega gradiva, tabel in drugih prikazov. Izberite najpomembnejše in
 tiste, ki najustrezneje in jedrnato prikazujejo vaše ugotovitve in zaključke.
 V zaključku podajte odgovore na vsa ključna vprašanja, ki ste si jih zastavili na začetku.
 Kritično povzemite in ovrednotite uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Opozorite na
 nepopolnosti in na morebitne potrebe po dodatnih raziskovanjih in pojasnitvah problema. V
 zaključku ne posplošujte in ne odpirajte novih področij, ki jih v nalogi niste obdelali.
 Zaključek naj obsega približno deset odstotkov pisnega dela naloge.
 Prva naloga pred začetkom pisanja je dobro proučiti tehnična navodila. Ko jih poznate, si že
 na samem začetku pisanja uredite v dokumentu vse tehnične elemente (oblika črk,
 obojestranska poravnava, razmiki), ker popravljanje na koncu pisanja lahko bistveno
 spremeni tekst po straneh, kar zahteva naknadne popravke. Dobro je, da na začetku nastavite
 v dokumentu še sprotno javljanje tipkarskih napak, ker jih na ta način popravljate sproti.
 Druga naloga je dobro proučiti ključno literaturo in vire, ki vam pomagajo, da si sestavite
 miselni vzorec o sestavi poglavja in si izpišete ključne stavke (povzetke) ki jih boste uporabili
 pri pisanju. Uporabljene povzetke oziroma uporabljene dele literature označite, kar vam bo
 lahko v nadaljnjih postopkih pisanja koristilo. Uredite si tudi način hrambe virov, tako da
 boste natančno vedeli kje imate določen vir. Vire lahko hranite na različne načine: po temah,
 po abecednem redu, po svojem kazalu, po vrsti: članki na spletu, revije, poglavja knjig itd..
 Sproti vstavljajte citate, opombe, literaturo in označbe naslovov (tabel, slik). V kolikor te
 elemente pustite za konec, postane to zelo zamuden postopek. Velikokrat se npr. zgodi, da
 nekaj od nekod prepišete, potem pa se ne spomnite vira. V urejevalnikih besedil obstaja
 avtomatizirano vstavljanje literature, poleg tega pa imate na voljo tudi številno brezplačno
 programsko opremo (t.i. urejevalniki literature oziroma reference managament software), ki
 avtomatsko poskrbi za skladnost virov in vam omogoči, da se vi čim bolj osredotočite na
 vsebino naloge.
 13
 Jasnost in jedrnatost pisanja sta ključna elementa za boljše razumevanje teksta, le-to pa se
 lahko poveča, v kolikor besedilo, ki ste ga napisali, preberete večkrat (lahko tudi drugi dan)
 ali pa če tekst prebere nekdo, ki ga pred tem še ni prebral.
 Zgodi se, pisec zaključnega dela dobi tako imenovano “blokado pisanja”. V takih primerih si
 je najbolje vzeti odmor (dolg po potrebi). V kolikor pisec ne najde luči na koncu predora, je
 prav, da se posvetuje z mentorjem, ki mu bo s svojimi izkušnjami znal pokazati pravo pot.
 Oblikovanje tabel in raznih grafov je zahtevno opravilo zadeva predvsem za tiste, ki
 tovrstnega oblikovanja ne uporabljajo pogosto. Priporočamo, da si ustvarite miselni vzorec
 tabel in slik, preden jih začnete oblikovati. Ne začnite jih takoj oblikovati, raje prej osvežite
 to znanje in se v uporabljenem orodju prej malo “igračkate”, da osvojite temeljne veščine
 oblikovanja tabel in grafov. Ko začnete izdelovati tabele in slike, vam mora biti že jasno,
 kako boste natisnili svoje zaključno delo. V kolikor bo to v barvni verziji, boste lahko grafe
 in tabele pustili v barvah, v kolikor bo to v črno beli verziji bo potrebno grafe in tabele
 prilagoditi temu sistemu tiskanja.
 2.3 POPRAVKI
 Popravki so bili in bodo, kar vas ne sme spraviti v slabo voljo. Vsak dober mentor po prvem
 branju zaključnega dela zagotovo vidi možnosti izboljšave in predlaga dopolnitve. Pri
 popravkih je zelo pomembno, da se jih lotevate korak za korakom. Vsak popravek označite
 tako, da je razvidno, da ste ga opravili. V tem delu je potrebno biti še posebej pozoren, saj
 mentorjem ni všeč, če ste pri tem nedosledni.
 Ta del je za pisca posebej težaven, saj je že veliko časa vložil v pisanje in bi rad delo kaj hitro
 končal. Zato velikokrat površno popravi zaključno delo oziroma dopolni pripombe mentorja.
 2.4 ZAGOVOR
 14
 Ko oddate zaključno nalogo, sledi zagovor, ki je za nekatere študente kar zahteven, saj se
 prvič soočijo z javno predstavitvijo določene tematike. Najpomembnejša pri zagovoru je
 sama priprava. Pripravljena predstavitev v elektronski obliki (s pomočjo orodja Microsoft
 PowerPoint ali OpenOffice Impress) je dobrodošla, saj vam bo v pomoč pri predstavitvi
 tematike. Z vnaprej pripravljeno predstavitvijo lažje sledite vlečete rdečo nit zagovora.
 Predstavitev naj bo kratka, do deset prosojnic za zaključne projektne in diplomske naloge. Za
 zagovor magistrskih nalog je zaradi obsežnosti tematike in seveda večje dolžine trajanja
 zagovora lahko tudi do dvajset prosojnic.
 Pomembno je, da zagovor oblikujete tako kot nalogo, da na prosojnicah predstavite namen in
 cilje naloge, metodologijo, vsebino in glavne ugotovitve zaključne naloge. Besedilo naj ima
 črke velikosti vsaj 24 točk ob tem pa bodite pozorni, da ne uporabljate velikih tiskanih črk.
 Na prosojnico napišite zgolj ključne besede. Uporabljajte tudi slike, tabele, grafikone. Pri
 izbiri barvnih kombinacij prosojnic se ne poslužujte rdeče in zelene barve.
 Ko pripravite predstavitev, je pomembno, da vadite sam zagovor. V novih programih za
 izdelavo predstavitev je možno zagovor tudi snemati in ga tudi časovno izmeriti. Vadite
 zagovor toliko časa, da se bo končal v danem časovnem okviru (deset minut za zaključno
 projektno in diplomsko nalogo ter deset do petindvajset minut za magistrsko nalogo).
 Ko se odpravljate na zagovor vzemite s seboj predstavitev na dveh pomnilniških medijih
 (USB pomnilnik in zgoščenka), za vsak primer pa si predstavitev pošljite še na elektronski
 naslov, ker nikoli ne veste ali bo vse delovalo. Na zagovor se odpravite pravočasno.
 Po predstavitvi zaključne naloge boste odgovarjali na vprašanja. V kolikor vprašanja ne
 razumete, poprosite člana komisije za pojasnitev. Na vprašanja odgovarjajte natančno in
 jasno ter argumentirajte svoje trditve.
 15
 3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV
 V tem poglavju bomo podrobno predstavili tehnična navodila za pisanje pisnih izdelkov
 (tehnična navodila torej veljajo tako za seminarske naloge, kot tudi za zaključne naloge).
 3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA
 Obseg, strukturo in način vezave seminarske naloge določi nosilec posameznega predmeta.
 Zaključna projektna naloga obsega (brez tehničnih strani in prilog) najmanj 2 avtorski poli
 (ena avtorska pola obsega 30.000 znakov s presledki), kar je 60.000 znakov približno 32
 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča minimalni obseg naloge. Držite se
 pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s številom avtorjev. Naloga mora
 biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2. Naloga je mehko vezana,
 toplotna vezava (spiralna vezava ni dovoljena), platnice so kartonaste in bele barve. Črke na
 platnici so črne barve.
 Diplomska naloga obsega najmanj 3 in največ 4 avtorske pole, kar je 90.000 – 120.000
 znakov, oziroma 48 do 64 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
 minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
 številom avtorjev. Biti mora napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2.
 Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni strani
 (rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica diplomiranja.
 Magistrska naloga obsega najmanj 4 in največ 6 avtorskih pol, kar je 120.000 – 180.000
 znakov, oziroma 64 do 96 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
 minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
 številom avtorjev. Naloga mora biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže
 80g/m2. Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni
 strani (rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica magistriranja.
 16
 3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE STRANI
 Številčenje
 Platnica in prva notranja stran v trdo vezanem izvodu oz. naslovna stran pri mehko vezanem
 izvodu ni oštevilčena. Ostale “tehnične” strani pred osnovnim besedilom (zahvala, kazalo...)
 so oštevilčene z malimi rimskimi števili. Prva stran besedila naloge se oštevilči z arabsko
 številko 1. Številčenje se nato neprekinjeno nadaljuje do konca naloge. V kolikor zaključna
 naloga vsebuje tudi priloge, se prilog ne številči. Številka strani se nahaja v spodnjem
 zunanjem kotu strani.
 Razvrstitev
 1. Platnica ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 12.
 2. Prvi notranji list je prazen.
 3. Notranja naslovna stran ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 13. Na tem
 mestu še posebej poudarjamo, da je poleg letnice vedno napisan kraj “Portorož” in ne kraj
 bivanja študentov.
 4. Stran z zahvalo mentorju, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri
 nastajanju naloge (ni obvezna).
 5. Strani s podatki o zaključni projektni, diplomski ter magistrski nalogi v slovenskem in
 angleškem jeziku (vsak jezik na svoji strani). Uporabljajte natančno takšno obliko, ločila
 in okrajšave, kot so prikazane v prilogi 14 in 15. Dodatno in neobvezno ji lahko sledi
 stran s podatki o diplomski nalogi v italijanskem ali nemškem jeziku.
 6. Kazalo vsebine in morebitna kazala tabel, slik, grafov in prilog.
 7. Strani z osnovnim besedilom naloge od uvoda do zaključka.
 8. Seznam uporabljenih virov.
 9. Priloge (v kolikor so).
 Oblikovanje strani
 Notranje strani pisnih izdelkov imajo naslednje robove:
 · notranji rob: 3,5 cm (zaradi vezave)
 · zunanji rob: 2,5 cm
 · zgornji rob: 2,5 cm
 · spodnji rob: 2,5 cm
 17
 3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA
 Naloga mora biti pisana z urejevalnikom besedil (z računalniškim programom). Pri
 seminarski, diplomski ter magistrski nalogi je tisk dvostranski. Pri zaključni projektni nalogi
 je tisk enostranski. Besedilo naj bo pisano z znaki velikosti 12 pik. Za osnovno besedilo
 uporabite tip črk Times New Roman. Za naslove, tabele itd. uporabite tip črk Arial. Pri vseh
 pisnih izdelkih naj bo osnovno besedilo pisano v razmaku 1,5 vrstice (izjema je besedilo v
 tabelah, kjer naj bo enojni razmak). Besedilo naj bo poravnano obojestransko.
 Številke v besedilu lahko navajate z besedo (npr. hotel s tristo zaposlenimi) ali jih izpišete s
 številko (npr. hotel s 300 zaposlenimi). Pri pisanju se odločite za sistem uporabe številk v
 besedilu in pri njem dosledno vztrajate.
 Med odstavki naj bo prazna vrstica, ravno tako med poglavji in podpoglavji. Prva vrstica
 odstavka ni zamaknjena. Vsako novo poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi
 strani. Bodite tudi pozorni, da stran ne bo skoraj prazna (na primer, da so na eni strani zgolj
 tri vrstice besedila).
 3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA
 Besedilo pisnih izdelkov je razdeljeno v poglavja. Kadar je potrebno poglavje deliti na več
 smiselno zaokroženih celot, to storite s podpoglavji. Kadar poglavje razdelite na podpoglavja,
 morata biti najmanj dve podpoglavji. Besedilo z velikim številom poglavij je nepregledno,
 zato je potrebno pred vsakim novim poglavjem oz. delitvijo na podpoglavje pretehtati ali je
 misel, ki jo boste v poglavju obdelali, dovolj močna za samostojno poglavje oz. podpoglavje.
 Naslove poglavij (prvi nivo) in podpoglavij (tretji nivo) pišete poudarjeno oz. krepko
 (bold). Ne podčrtujete in ne uporabljate ležečih črk (italic).
 Pri številčenju poglavij in podpoglavij ne uporabljajte več kot tri nivoje (le izjemoma štiri).
 Pri nadaljnji delitvi besedila raje uporabite neoštevilčene mednaslove in podobno. Na nobeni
 ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike. Uvoda, zaključka, in seznama
 18
 uporabljenih virov ne številčite. Kadar pričnete z novim poglavjem, morate vedno napisati
 uvodno besedilo in šele nato začeti s podpoglavji. Kazalo uvrstite na začetek naloge. V
 kazalu označite največ tri nivoje poglavij in podpoglavij in strani, na katerih se nahajajo.
 Kazalo vsebine naj ima posamezne nivoje zamaknjene. Kadar je v nalogi veliko tabel, slik,
 grafov in prilog, pripravite tudi zanje kazala in jih uvrstite za osnovnim kazalom.
 Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij
 Nivo
 poglavja
 Slog
 pisave
 Skupne
 lastnosti sloga
 Specifične
 lastnosti sloga
 1 Naslov 1 • pisava Arial
 • leva poravnava
 • razmik 1,5
 • brez zamika
 14 pik, velike tiskane, krepko
 2 Naslov 2 14 pik, velike tiskane, običajno
 3 Naslov 3 12 pik, male tiskane, krepko
 Skrajšan primer:
 UVOD
 1 NAČRTOVANJE IN ANALIZA PREHRANE
 1.1 DNEVNIK PREHRANE IN AKTIVNOSTI
 1.2 PRIPOROČILA ZA DNEVNE VNOSE
 2 ANALIZA PREHRANSKIH NAVAD ŠTUDENTOV TURISTICE
 2.1 RAZISKOVALNI NAČRT
 2.1.1 Populacija in vzorčenje
 2.1.2 Obrazec za vnos prehrane in aktivnosti
 2.2 REZULTATI
 2.2.1 Opis vzorca
 2.2.2 Ritem prehranjevanja in razmerja med obroki
 2.2.3 Energijska vrednost obrokov
 3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PREHRANSKIH NAVAD
 3.1 UVEDBA ZAJTRKA
 3.2 PRILAGODITEV URNIKA
 3.3 POZORNOST PRI IZBIRI ŽIVIL IN JEDI
 ZAKLJUČEK
 19
 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
 PRILOGE
 3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI
 Tabelarični in slikovni prikazi (grafi, fotografije in druge ilustracije) se morajo nahajati čim
 bliže besedilu, ki jih opisuje. Pri tem morate paziti, da bo celotna tabela, slika, graf, enačba in
 obrazec na eni strani in sicer od naslova do navedbe vira. Le izjemoma je lahko tabela daljša
 od ene strani. V tem primeru na naslednji strani ponovite skrajšan naslov tabele z oznako, da
 gre za nadaljevanje tabele, in glavo tabele za lažje spremljanje. V besedilu se na tabelo, graf,
 sliko, enačbo in obrazec sklicujete tako, da navedete njeno številko. Tabele, grafe in slike
 poravnajte levo, pri enačbah in obrazcih pa uporabite sredinsko poravnavo.
 Tabele, slike in grafi naj bodo v nalogi uokvirjeni. Vse tabele in slike imajo svoje zaporedno
 številčenje z arabskimi številkami ne glede na njihovo izmenično pojavljanje (npr. tabela 1,
 tabela 2, slika 1, tabela 3, slika 2). Pred naslovom in za virom tabele, slike, grafa vstavite eno
 prazno vrstico. Za pisanje tabel, grafov in slik uporabite tip črk Arial. Slogi pri označevanju
 tabel, slik, grafov so sledeči:
 Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov
 Velikost in oblika črk
 Tabela 1: naziv tabele Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
 Slika 1: naziv slike Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
 Graf 1: naziv grafa Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
 a) Tabele
 Tabela mora vsebovati:
 · Zaporedno številko in naslov tabele. Naslov, ki je daljši od ene vrstice, naj se oblikuje
 viseče (prva beseda v drugi vrstici naj bo poravnana s prvo besedo naslova).
 · Glavo tabele, kjer je označena vsebina posameznih stolpcev. Besedilo v naslovih
 stolpcev naj bo postavljeno v sredino (center). Glava tabele naj bo osivljena (25 %
 sivina).
 20
 · Jedro tabele, ki je sestavljeno iz vrstic s podatki (če prikazujete številčne podatke, naj
 bodo poravnani na desno).
 · Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne elemente tabele.
 Opombam sledi razlaga uporabljenih kratic in simbolov.
 · Na koncu tabele navedete vir iz katerega je tabela prepisana ali prirejena. Vire navajate
 skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Vsebinsko navedete:
 - vir, če je tabela v celoti povzeta iz nekega dela, članka itd.,
 - vir podatkov, če je tabela sestavljena na osnovi objavljenih podatkov,
 - če je tabela prirejena oz. dopolnjena na osnovi določenega vira, to navedete (Prirejeno
 po Mihalič, 1996, 75),
 - če je tabela narejena na osnovi podatkov iz lastnih raziskav namesto svojega imena
 napišete avtor.
 Tabele morajo biti pregledne in ilustrativne. V primeru, da v tabeli prikazujete decimalna
 števila, bodite pozorni, da bo pri vseh številih enako število decimalnih mest. V komentarju
 tabele ne ponavljate tistega, kar je iz tabele že razvidno, ampak dodatno pojasnite tabelo. Na
 primer razložite zakonitosti oz. informacije, ki so posredno razvidne iz tabele. V komentarju
 lahko tudi analizirate gibanja, ki so razvidna iz tabele.
 Primer: Trend porasta števila prihodov, ki je prikazan v tabeli 3, kaže na dejstvo, da postaja
 Slovenija vedno bolj priljubljena destinacija.
 Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 2003-2009
 Tuji turisti Domači turisti Skupaj
 2003 1.373.137 872.931 2.246.068
 2004 1.498.852 842.429 2.341.281
 2005 1.554.969 840.041 2.395.010
 2006 1.616.650 867.955 2.484.605
 2007 1.751.332 929.846 2.681.178
 2008 1.771.237 994.957 2.766.194
 2009 1.668.098 1.053.904 2.722.022
 Vir: SURS, 2010
 21
 b) Grafi in slike
 Slike označujete podobno kot tabele. Številčite jih po vrstnem redu in ob tem skrbite, da je
 celotna slika na eni strani. Pri slikovnih prikazih podatkov uporabite prikaz, ki bo izpostavil
 bistvo prikaza. Tako uporabite linijski graf za prikaz trendov, stolpiče za prikaz strukture oz.
 odnosa med več kategorijami itd.
 Pri grafih upoštevajte črno-bel izpis, ko označujete posamezne serije podatkov. Moder in
 zelen stolpec bosta v ČB izpisu enaka! Primer grafičnega prikaza podatkov je prikazan
 spodaj.
 Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
 1995-2009
 Vir: SURS, 2010
 c) Enačbe in obrazci
 Enačbe in obrazce napišite v novi vrstici in v poševnem tisku. Posamezno enačbo oziroma
 obrazec zaporedno številčite in se v besedilu sklicujte nanjo. Vir enačbe navedite med
 besedilom. Primer:
 (1)
 22
 3.6 OPOMBE POD ČRTO
 Opombe pod črto uporabite takrat, kadar želite dodatno pojasniti kakšno misel iz osnovnega
 besedila oz. dodati pripombo ali informacijo, s katero ne želite obremenjevati osnovnega
 besedila, saj bi s tem prekinili tok misli.
 Opombe pod črto pišite z enakimi črkami kot osnovno besedilo, vendar zmanjšane velikosti
 (običajno dve piki manj).
 · Opombe pod črto se morajo nahajati na strani, na katero se nanašajo.
 · Opombe številčite in sicer od ena dalje skozi vse besedilo.
 · Oznako opombe zapišete nadpisano to je rahlo dvignjeno in pomanjšano vendar v enaki
 obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno besedilo.
 · Oznako napišete za besedilom brez presledka. Primer: turizem bistveno prispeva k bruto
 domačemu proizvodu1.
 · Na koncu opombe pod črto postavite piko.
 3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU
 Obstaja več načinov (pravil) navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljenih virov.
 Največkrat uporabljeni sistemi so APA, MLA, Turabian, Harvard, Chicago in Vancouver, ki
 natančno predpisujejo način navajanja virov, citiranje in druge stilistične elemente.
 Na UP FTŠ – Turistici uporabljamo obliko, ki temelji na APA pristopu in je navedena v
 nadaljevanju. Način navajanja virov ter citiranja morate dosledno uporabljati v celotnem
 pisnem izdelku. Pristop APA temelji na sistemu avtor/datum, kar pomeni, da navedete avtorja
 s priimkom in letnico izdaje dela. Vir med besedilom navajate v oklepaju. Avtorja in letnico
 ločite z vejico – npr. : (Jurinčič, 2009). V seznamu uporabljenih virov navedete celoten
 bibliografski zapis tega dela. Iz besedila mora biti razvidno, iz katerega vira (avtor in leto
 1 V nadaljevanju BDP.
 23
 objave) povzemate neke ugotovitve. Kadar se v istem odstavku še vedno opirate na isti vir, ni
 potrebno ponovno pisati letnice izdaje.
 Pri navajanju avtorjev ne navajate njihovih akademskih in drugih naslovov. Če je več virov
 istega avtorja v istem letu, ob letnico dodamo črke a, b, c,... (G. Sedmak, 2006a, 2006b), če
 pa je celo več avtorjev z istim priimkom, potem pripišemo pred priimek še veliko začetnico
 imena, s piko in presledkom (S. Sedmak, 2006; G. Sedmak, 2006a).
 V nadaljevanju opisujemo primere, kako navajati vire v besedilu. Pravila za navajanje virov
 so povzeta po spletni strani www.apastyle.org. Na omenjeni spletni strani boste našli še več
 primerov citiranja in navajanja virov v besedilu in v seznamu uporabljenih virov.
 Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu
 Vrsta vira Prva omemba vira v
 besedilu
 Vsaka naslednja omemba
 vira v besedilu
 Delo enega avtorja (Walker, 2007) (Walker, 2007)
 Delo dveh avtorjev (Walker in Allen, 2008) (Walker in Allen, 2008)
 Delo treh avtorjev (Bradley, Ramirez, in Soo,
 2009)
 (Bradley et al., 2009)
 Delo štirih avtorjev (Allen, Bradley, Ramirez,
 in Soo, 2009)
 (Allen et al., 2009)
 Delo petih avtorjev (Walsh, Bradley, Allen,
 Ramirez, in Soo, 2009)
 (Walsh et al., 2009)
 Delo šestih ali več avtorjev (Wasserstein et al., 2010) (Wasserstein et al., 2010)
 Organizacija kot avtor (v
 primeru, da za
 organizacijo obstaja
 kratica)
 (Statistični urad Republike
 Slovenije [SURS], 2010)
 (SURS, 2010)
 Organizacija kot avtor (v
 primeru, da za
 organizacijo ne obstaja
 kratica)
 (Univerza v Pitsburgu,
 2010)
 (Univerza v Pitsburgu,
 2010)
 a) delo enega avtorja
 · Jere Lazanski (2010) ugotavlja, da se turizem na spremembe v okolju odziva…
 24
 · Analiza kakovosti turističnih brošur različnih kategorij hotelov (Trdan Lavrenčič, 2010)
 je pokazala, da…
 · Jere Lazanski je leta 2010 predstavila možnost reševanja izzivov s pomočjo sistemskega
 pristopa... Jere Lazanski nadalje ugotavlja, da...
 b) delo dveh avtorjev
 Postopek je enak kot pri enem avtorju. Vedno navajate oba avtorja po vrstnem redu, kot sta
 navedena na viru, ki ste ga uporabili.
 · Leta 2010 sta Cvikl in Mekinc ugotovila, da je …
 · Cvikl in Mekinc (2010) v svojem delu ugotavljata, da…
 · Skrb za varnost osebnih podatkov gostov omogoča zaupanje gosta (Cvikl in Mekinc,
 2010) in...
 c) delo od treh do petih avtorjev
 Prvič navedete vse avtorje, v naslednjem navajanju istega vira pa le prvega s pripisom “et al.”
 (lat. “in drugi”). Kadar bi lahko prišlo do zmede, ker imata dve skupini avtorjev vire izdane v
 istem letu in s prvim (ali več zaporednih) avtorjem z enakim priimkom, navajate kasneje
 toliko avtorjev, da je popolnoma jasno, iz katerega vira izhajajo zapisane navedbe. Med
 zadnji in predzadnji priimek vstavite besedo “in”.
 Prva omemba:
 · Brezovec, Sedmak in Vodeb (2007) poudarjajo pomen …
 V nadaljevanju:
 · V primerjavi števila nočitev in števila gostov Brezovec et al. (2007) ugotavljajo, da
 obstaja…
 d) delo šestih in več avtorjev
 V besedilu že prvič navedete samo prvega avtorja in letnico ter dodate “et al.”. V kolikor bi
 lahko prišlo do zmede pri identifikaciji vira zaradi dveh skupin z enakim priimkom prvega
 avtorja, naštevate toliko avtorjev, da je razvidno, kateri vir imate v mislih. V spisku
 uporabljenih virov navedete vse avtorje.
 25
 e) organizacija kot avtor
 Običajno navajate polno ime organizacije, ki je avtor vira. Oznaka je lahko krajša vendar
 mora omogočati prepoznavo vira v spisku uporabljenih virov na koncu pisnega izdelka.
 Dolga imena krajšate tako, da pri prvi omembi vira izpišete celotno ime in okrajšavo v
 oglatem oklepaju, kasneje pa le skrajšano obliko.
 · Prva navedba vira: (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], 2010)
 · Naslednja navedba: (SURS, 2010)
 Krajša imena in imena, kjer bi kratica lahko povzročala nesporazume, izpisujete vedno v
 celoti.
 f) citiranje
 Citiranje je dobesedno navajanje besedila avtorja vira, prepis tabele ali slike. Dobesedno
 navajanje uporabljate takrat, ko želite posebej izpostaviti besede avtorja, ker lepo ilustrirajo
 tisto, kar ste sami želeli povedati. Pri navajanju vira dodate poleg imena in letnice tudi stran
 oz., številko tabele ali slike, ki jo navajate, da bi lažje našli referenčni podatek. Citirano
 besedilo navajate v navednicah, če je citat daljši od dveh vrstic, ga običajno napišete v nov
 odstavek z levim robom, zamaknjenim v desno.
 · Citirano besedilo na koncu označite: (Brezovec in Nemec Rudež, 2009, str. 15-16)
 · Krajše citate v besedilu citirate lahko tudi:
 ... vendar, kot razlaga Trunkl (2010, str. 138), je “supervizija metoda izkustvenega
 učenja iz dela, ki jo lahko posamezniki in turistične organizacije uporabljajo za svoj
 osebni, profesionalni, kolektivni razvoj”.
 Tabele in slike označite pod tabelo in sliko na način:
 · Kotler, 1995, sl. 4.1
 · Morrisson, 1988, tabela 4
 g) “vir, ki navaja vir”
 Včasih zasledite avtorja, ki navaja drugega avtorja (sekundarni vir, ki navaja primarni vir).
 Praviloma je potrebno priti do prvotnega (primarnega) vira. Kadar to ni mogoče, uporabljate
 sekundarni vir.
 26
 Primer: Sedmak (sekundarni vir) v svojem delu “Avtentičnost turističnega proizvoda”, ki ga
 je izdal leta 2010, na strani 27 navaja Inskeep-a (primarni vir), ki je v svojem delu “Tourism
 Planning: An Integrated and Sustainable Development Approach”, na strani 461 zapisal, da:
 “Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb sedanjih turistov in
 lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje možnosti za prihodnost… z
 upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in
 estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno integriteto, bistvene ekološke procese, biološko
 raznovrstnost in pogoje življenja.”
 V nalogi navedete ta citat kot:
 Inskeep (v Sedmak, 2010) je podal definicijo trajnostnega razvoja turizma, ki
 pravi, da “Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb
 sedanjih turistov in lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje
 možnosti za prihodnost… z upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča
 zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno
 integriteto, bistvene ekološke procese, biološko raznovrstnost in pogoje življenja.”
 V seznamu uporabljenih virov navedete Sedmaka in ne Inskeepa.
 h) osebno komuniciranje
 V osebno komuniciranje štejemo pisma, dopise in telefonske pogovore. Ker jih ni mogoče
 preverjati, jih v spisku uporabljenih virov ne navajate. V besedilu pa jih označite:
 · Kočevar (osebna komunikacija, 25. september, 2010) zagovarja stališče, da so turisti
 moteči za lokalno prebivalstvo.
 i) spletne strani
 Če ima spletna stran avtorja, potem se navaja po pravilih za avtorja, npr. Singer (2008) ali
 (Singer, 2008). Pogosto pa spletna stran oziroma članek na spletu nima avtorja. Zato se
 ravnate tako kot pri delu brez avtorja, s tem, da naslov spletne strani oziroma naslov članka
 napišete v navednicah.
 Primer:
 (“Winners of the 2010 Tourism for Tomorrow Awards”, 2010),
 27
 (“Turizem, Slovenija, julij 2010 – začasni podatki”, 2010),
 (“Analiza poslovanja-4 vaje”, 2010).
 Kadar strani ali odstavki niso označeni, jih izpustite in navedete le avtorja in leto. Z
 brskalniki je možno najti citirano mesto tudi brez navedbe strani.
 Kadar povzemate podatke s spletne strani (vendar ne s specifičnega dokumenta na tem
 naslovu), je dovolj navajanje naslova spletne strani:
 · Na spletni strani Svetovne Turistične Organizacije najdemo veliko zanimivih
 informacij o svetovnem turizmu (http://www.world-tourism.org).
 Take strani ne navajate med viri (podobno kot osebno komunikacijo), saj se ne nanaša na
 specifičen dokument.
 3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
 Seznam uporabljenih virov je spisek le v pisnem izdelku navedenih (citiranih ali povzetih)
 virov. Na seznam ne sodijo viri, ki ste jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje niste
 sklicevali. Seznam napišete na novi strani z naslovom “Seznam uporabljenih virov”. Med
 posameznimi vnosi mora biti prazna vrstica, prav tako ste pozorni na to, da virov ne številčite
 (tudi druge oznake niso dovoljene). Seznam uporabljenih virov je obojestransko poravnan
 (URL naslove ustrezno prelomite s presledkom), razmik med vrsticami je 1,5. Zapisi daljši od
 ene vrstice naj bodo oblikovani viseče (zamik v drugi in morebitnih naslednjih vrsticah je 1
 cm). Vire razvrstite abecedno po priimku avtorja. Kadar navajate več virov istega avtorja, jih
 razvrstite po letnicah objave in sicer od najstarejše dalje. Če je več virov istega avtorja
 izdanih v istem letu, jih ob letnici označite s črkami (a, b, c...) in razvrstite abecedno po
 naslovu dela. Če vir nima avtorja, ga razvrstite po prvi besedi vnosa (običajno je to naslov
 dela ali članka). Zapis z enim avtorjem ima prednost pred zapisom skupine avtorjev (npr:
 Sedmak, G. je uvrščen pred Sedmak, G. in Mihalič, T.).
 Primeri razvrstitve zapisov so podani v nadaljevanju.
 28
 3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah
 Naslov monografije ali revije, v kateri je objavljen članek, se piše z ležečimi črkami. Osnovni
 zapis je sestavljen iz naslednjih elementov (vključno z ločili!):
 Priimek, začetnica imena. (leto izdaje). Naslov. Kraj izdaje: založnik.
 a) Knjiga enega avtorja
 · Čeh, Ž. (2010). Communication and cultural differences in tourism. Portorož: Fakulteta
 za turistične študije – Turistica.
 · Weber, I. (2003). Ženski itinerariji: med antropologijo potovanja in literaturo. Koper:
 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
 · Buhalis, D. (2003). eTourism: information technology for strategic tourism management.
 Harlow: Financial Times Prentice Hall.
 · Trunkl, R. (2010). Izbrane vsebine psihologije za boljše razumevanje turizma. Portorož:
 Fakulteta za turistične študije – Turistica.
 · Jurinčič, I. (2009). Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem. Portorož: Fakulteta
 za turistične študije – Turistica.
 b) Knjiga dveh ali več avtorjev
 Avtorje navedete po vrstnem redu, kot so navedeni na naslovnici knjige in ne po abecedi.
 · Brezovec, A. in Nemec Rudež, H. (2009). Marketing v turizmu : izhodišča za ustvarjalno
 razmišljanje in upravljanje. Portorož : Fakulteta za turistične študije – Turistica.
 · Brezovec, A., Sedmak, G. in Vodeb, K. (2007). Srce Istre : kulturna dediščina skozi oči
 turistične javnosti. (P. Kavrečič in D. Darovec, Ur.) Knjižnica Annales (Let. 49). Koper:
 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za
 južno Primorsko, Založba Annales.
 · Uran, M. in Juvan, E. (2009). Strateški management v turizmu: oblikovanje strategije
 turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
 29
 c) Knjiga brez avtorja
 Ker je avtor knjige neznan, navedete naslov, letnico izdaje, kraj izdaje ter založnika.
 · Publication Manual of the American Psychological Association. (2009). (6. izd.).
 Washington, D.C.: American Psychological Association.
 d) Knjiga z urednikom
 Kot avtorja navedete urednika knjige in to ustrezno označite.
 · Kovač, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana:
 Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.
 e) Zbornik oz. poglavje v zborniku
 Celoten zbornik navedete tako kot knjigo, le da za imenom urednika ali urednikov (pred
 letnico) to označite.
 · Brezovec, A. in Mekinc, J. (Ur.). (2010). Management, izobraževanje in turizem:
 družbena odgovornost za trajnostni razvoj. Portorož : Fakulteta za turistične študije –
 Turistica.
 Poglavje v zborniku:
 · Novel, I. (2009). Analiza uspešnosti turistične dejavnosti v Sloveniji za leto 2008. V A.
 Brezovec in J. Mekinc (Ur.), Management, izobraževanje in turizem (str. 231). Portorož:
 Založba Turistica, Fakulteta za turistične študije Portorož, Univerza na Primorskem.
 · Rok, M. (2010). Intern mentoring in the tourism and hospitality industry. V T. Jere
 Lazanski (Ur.), Turizem in kakovost življenja (str. 42). Portorož: Fakulteta za turistične
 študije – Turistica.
 f) Ponovna izdaja knjige
 Pri knjigi, ki je izšla v več izdajah (ne ponatisih!) ustrezno označite za katero izdajo gre.
 · Kranjc, J. (2010). Rimsko pravo (2. izd.). Ljubljana: GV založba.
 · Shaw, G. in Williams, A. M. (2002). Critical Issues in Tourism: a Geographical
 Perspective. (2. izd.). Oxford: Wiley-Blackwell.
 g) Knjiga, ki jo je izdala organizacija, korporacija …
 Kadar je avtor knjige institucija, navedete njeno ime namesto avtorjevega.
 30
 · International Hotels Environment Initiative. (1993). Environment management for hotels.
 The industry guide for best practice. Oxford: Butterworth-Heinemann.
 V kolikor je institucija tudi izdajatelj, se to označi z zapisom “avtor” namesto imena založbe.
 · Statistični urad Republike Slovenije. (2010). Statistični letopis 2010. Ljubljana: avtor.
 · Eurostat. (2002). European Implementation Manual on Tourism Satellite Accounts
 (TSA). Luksemburg: avtor.
 h) Knjiga natisnjena v več delih
 Pri knjigi, ki je bila natisnjena v več delih, navedete del, ki ste ga uporabili za naslovom
 knjige.
 i) Neobjavljeno delo
 Uporabljen vir, ki ni bil izdan, navajate kot izdana dela, le da namesto kraja in izdajatelja
 navedete oznako “neobjavljeno delo”.
 · Sedmak, G. in Kociper, T. (2011). Ekonomika turističnih podjetij. Neobjavljeno delo.
 j) Diplomska, magistrska ali doktorska naloga
 · Vesel, T. (2010). Vpliv zaposlenih na konkurenčnost v hotelskih podjetjih (diplomsko
 delo). Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
 · Lušina, A. (2010). Mobing v slovenskih podjetjih na Slovenski obali (magistrsko delo).
 Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
 · Sedmak, G. (2006). Pomen avtentičnosti turističnega proizvoda: primer destinacije
 Piran (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
 k) Interna gradiva organizacij
 · Merkur d.d. (2008). Sistematizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno
 gradivo). Kranj: Merkur d.d.
 3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah
 Osnovni primer zapisa:
 31
 Priimek, začetnica imena. (leto objave). Naslov članka. Ime revije, letnik (številka), stranstran.
 a) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani v vsaki številki posebej
 · Smeral, E. (2009). The Impact of the Financial and Economic Crisis on European
 Tourism. Journal of Travel Research, 48(1), 3-13.
 · Dwyer, L. (2006). Assessing the Economic Impacts of Events: A Computable General
 Equilibrium Approach. Journal of Travel Research, 45(1), 59-66.
 · Papatheodorou, A., Rosselló, J. in Xiao, H. (2010). Global economic crisis and tourism:
 Consequences and perspectives. Journal of Travel Research, 49(1), 39-45.
 b) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani za celoten letnik
 · Hung, K. In Law, R. (2011). An overview of Internet-based surveys in hospitality and
 tourism journals. Tourism Management, 32, 717-724.
 · Vlahović. D. (1999). Potreba afirmiranja turističkih posebnosti destinacije. Acta
 Turistica, 11, 214-225.
 c) Članek v reviji z mesečnim izhajanjem
 · Picej, R. (april 2010). Srbija vabi s srčnim utripom Balkana. Lipov list, 52, 23-25.
 d) Članek v reviji z izhajanjem na določen dan
 · Deu, Ž. (23. februar 2011). Spomin na Nizozemsko. Delo in dom, 6.
 · Apih, J. in Dobnikar, M. (februar 2000). Deset let Pristopa. Marketing magazin, (20), 18-
 20.
 e) Članek v časopisu
 Avtor članka je novinar, ki je podpisan pod člankom (oz. naveden na začetku). Če je avtor
 naveden le z začetnicami, je običajno v časopisu razlaga teh začetnic. Članek citirate
 podobno kot članek v reviji.
 · Dravinec, S. (11. februar 2011). Eksperiment v živo. Primorske novice, str. 3.
 32
 Če je članek brez avtorja, začnete navajanje z glavnim naslovom. Temu ustrezno naveden vir
 tudi abecedno razvrstite v seznamu uporabljenih virov.
 f) Zakoni
 Zakone in druge upravne akte navajate, kot sledi:
 · Zakon o gostinstvu. (1995). Uradni list Republike Slovenije, (1/1995), 41.
 3.8.3 Elektronski viri
 Elektronske vire navajate podobno kot tiskane (kolikor je to mogoče), tako da navedete nekaj
 dodatnih podatkov: naslov elektronskega vira in datum, ko je bila s tem virom vzpostavljena
 povezava oz. prebrana vsebina (ne velja za CD ROM).
 a) članek na spletni strani z znanim avtorjem:
 · Kačič, M. (24. februar 2011). Kje ponavadi smučate? Finance. Pridobljeno 24.02.2011 iz
 http://www.finance.si/303834/Kje-ponavadi-smu%E8ate
 · Ropret, M. (24. januar 2011). Kongresno-poslovni turizem v Sloveniji. Delo. Pridobljeno
 30.1.2011 iz http://www.delo.si/clanek/137673
 b) članek na spletni strani brez avtorja:
 · Tourism. (2010). Pridobljeno 14.9.2010 iz http://en.wikipedia.org/wiki/Tourism
 c) publikacije v bazah podatkov
 · Nykiel, R. A. (1997). The key is gone... the card is going... and the touch is coming.
 Journal of Hospitality Marketing & Management, 5 (1), str. 45-51.
 · Fox, J. (2000). Approaching managerial ethical standards in Croatia's hotel industry.
 International Journal of Contemporary Hospitality Management, 12(1), str. 54-60.
 d) članki iz revij, ki so samo na spletu
 · Frederickson, B. L. (7. 3. 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and
 well-being. Prevention & Treatment, 3, 75-83. Pridobljeno 25.3.2000 iz
 http://journals.apa.org/prevention/ volume3/pre0030001a.html
 33
 e) dokumenti, ki so samo na spletu
 · Analiza poslovanja-4vaje. (2010). Pridobljeno 25.2.2010 iz http://miha.ef.unilj.
 si/_dokumenti3plus2/191005/AP_2008-vaje4.ppt
 f) računalniška programska oprema
 · Breckler, S. J. in Pratkanis, A. R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM
 personal computer [Programski jezik]. Baltimore: Avtorji.
 34
 4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV
 Vse tri oblike zaključnih nalog so za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja,
 temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Zaključna naloga je najobsežnejše in
 najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora ta pokazati spretnost strokovnega
 izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega in praktičnega znanja je
 treba pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture. Jezikovna kultura ni le v domeni
 jezikoslovcev, temveč vseh strokovnjakov.
 Z načinom (slogom, stilom) pisanja pošilja avtor zaključne naloge določena sporočila o sebi.
 Predvsem lahko iz uporabljenega sloga razberemo avtorjevo stopnjo strokovnosti. Kot
 (bodoči) strokovnjak si lahko omaja ugled s slogovnimi spodrsljaji, kot so:
 · raba pogovornega jezikovnega sloga (vsakodnevno izražanje, kot npr. saj že vsi vemo;
 enostavno jih ne briga...),
 · neustrezna raba tujk (omejite se na rabo tistih, ki so v stroki nepogrešljive, npr.
 potencialni turisti, predvsem pa se prepričajte o njihovem pomenu; nepotrebne tujke so:
 nivo, efekt...),
 · raba nedoločljivih oz. relativnih pojmov (npr. ogromno, na tisoče, zelo malo...),
 · raba skovank ali krajšav, ki niso v splošni rabi (npr. tur. ponudba),
 · dialektizem, idr.
 Prvi okvir, ki ga je treba upoštevati pri pisanju zaključne naloge, je pravilen knjižni jezik.
 Mentor lahko zavrne zaključno nalogo, če presodi, da je jezik neustrezen. Jezik je
 neustrezen, če vsebuje:
 · slovnične in pravopisne napake,
 · strokovno neustrezne izraze ali
 · neustrezno stilistiko.
 Poskrbeti morate, da bo zaključna naloga lektorirana, preden jo odda v referat za
 zagovor. Slovnične in pravopisne spodrsljaje zaključnih nalog je mogoče še odpraviti, težje
 pa je naknadno spreminjati neustrezen slog besedila. Zato je potrebno, da študent k pisanju
 zaključne naloge pristopi z osnovnim poznavanjem stilistike.
 35
 Stilistika je jezikovno – slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Zaključna naloga
 zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik, in se razlikuje od pogovornega,
 literarno–umetniškega ali publicističnega. Vsaka stroka, tudi turizem, ima svojo specifično
 terminologijo. Razen terminologije pa mora avtor zaključne naloge upoštevati tudi pravila
 pisanja strokovnega besedila, kot so:
 - jasnost,
 - jedrnatost,
 - povezanost.
 Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je
 imel avtor, ko je pisal zaključno nalogo. Avtor se mora zavedati, da ne piše zase, temveč za
 druge, zato mora bralcu sporočiti svoja sta
 |  |   
		| Nazaj na vrh |  |   
		|  |   
		|  |  
   
	| 
 
 | Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 |  |