Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

NAVODILA ZA IZBIRO, IZDELAVO
IN ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA
(samo za interno uporabo)

Ljubljana, avgust 2010

Opomba:

Ta navodila zajemajo splošne usmeritve in priporočila, ki naj bi jih upoštevali študenti z razumnimi odstopanji, po dogovoru z mentorjem.

Študent mora pri izdelavi diplomskega dela upoštevati določila Pravilnika o diplomiranju Višje strokovne šole CPU.

1. UVOD

V prvem letniku se vsakemu študentu zdi diploma nekaj zelo oddaljenega in sanjskega. V drugem letniku pa to postane že prava resničnost. Ko študenta do konca študijskih obveznosti loči le še nekaj izpitov, začne vedno bolj intenzivno razmišljati o vsebini svojega diplomskega dela.

V mislih tehta, kateri predmeti so bili tisti, ki jih je najraje poslušal in pri njih najbolj intenzivno sodeloval. Kateri predavatelj pri določenem predmetu je »tista oseba«, pri kateri bi si želel delati diplomsko delo. Katero področje je tisto, kjer že ima določene izkušnje oz. bi na njem želel v prihodnje delati in se razvijati.

Z željo, da bi se na priprave in pisanje diplomskega dela ter zagovor le-tega kar najbolje pripravili, smo v tej publikaciji pripravili navodila ter dobronamerne napotke, ki vam bodo koristili na vaši poti do diplome.

2. PRIPRAVA DIPLOMSKEGA DELA

Pisci diplomskih in drugih strokovnih del ne ustvarjajo kar po spominu in ne izhajajo zgolj iz svojega omenjenega znanja, ampak si pri svojem pisanju pomagajo z raznimi objavljenim podatki, povzemajo dejstva iz drugih del, s proučevanjem literature črpajo tuje znanje, uporabljajo že izdelane koncepte in teorije ter povzemajo tuje misli. Vsako raziskovanje in pisanje torej deloma temelji na proučevanju že obstoječih podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo, dopolnjujemo in z dodanim lastnim prispevkom združujemo v novo kakovostno znanje. Tako ali drugače zapisano znanje s tem omogoča napredek in porajanje novega znanja, saj vsakokrat ni treba vsega ponovno odkrivati (Kobeja, 2001, 11).

2.1. Izbira teme diplomskega dela

Študent izbere temo diplomskega dela po lastni presoji ali na osnovi razpisanih tem za diplomska dela. Pred prijavo teme študent seznani mentorja o izbrani temi in si pridobi njegovo soglasje. Mentor pri izdelavi diplomskega dela je predavatelj višje strokovne šole.

Pred začetkom izbire teme diplomskega dela si mora vsakdo postaviti nekaj vprašanj: (Bučar, 6, 2000)
1. Kaj in zakaj nas to, kar želimo v diplomskemu delu proučevati, sploh zanima (zakaj naj bi to besedilo sploh kdo bral)?
2. Kaj je natančno tisto, kar nas zanima, kar želimo proučevati?
3. Kako bomo proučevali tisto, kar nas zanima (kakšna bo struktura in metoda)?
4. Iz česa bomo črpali znanje (podatke, informacije)?

Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo postopno. Osnovna ideja bo povezana s posameznikovim osebnim zanimanjem za določeno temo, z izkušnjami, ki jih ima pri vskdanjem delu ali bo temeljila na izdelkih, ki so nastajali v času študija. Izdelovanje diplomskega dela, ki posameznika ne zanima, po vsej verjetnosti ne bo dalo posebnih rezultatov. Ne smemo pozabiti na intelektualno radovednost, ki bo skoraj vsak problem naredila zanimiv. Osnovni pogoj za zanimanje posameznika za določeno temo pa vsekakor mora biti določena raven znanja o izbrani temi. Z izdelavo diplomskega dela bo posameznik nadgrajeval in izboljševal svoje znanje na določenem strokovnem področju.

2.2. Prijava teme diplomskega dela

Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme diplomskega dela«, ki ga odda v treh izvodih v referatu za študentske zadeve. K vsakemu izvodu obrazca priloži kandidat »Dispozicijo diplomskega dela«, ki mora vsebovati točke, določene v 8. členu Pravilnika o diplomiranju:
 naslov diplomskega dela
 ime obravnavane organizacije (če tema ni splošna) in podatke o organizaciji
 opredelitev obravnavane zadeve
 namen, cilje in osnovne trditve (teze, hipoteze) diplomskega dela
 predvidene metode raziskovanja
 predvideno sestavo poglavij (kazalo)
 seznam predvidenih virov.

2.2.1. Naslov diplomskega dela

Napišite predvideni naslov diplomskega dela.

2.2.2. Ime obravnavane organizacije

V kolikor se bo diplomsko delo nanašala na določeno organizacijo le-to kratko predstavite (naslov, opis dejavnosti, število zaposlenih, vizijo, strategijo).

2.2.3. Opredelitev obravnavane zadeve

V tej točki opredelite področje raziskovanja in problem, ki ga nameravate proučevati.
Največ na pol strani opišite problem, ki je pritegnil vašo pozornost. Pojasnite razsežnost tega problema, zakaj ste se za njega odločili, pomen njegovega reševanja, …

2.2.4. Namen, cilj in osnovne trditve diplomskega dela

V omenjeni točki opišite namen vašega diplomskega dela, katere konkretne cilje želite s svojim diplomskim delom doseči in katere so vaše trditve (hipoteze), ki jih boste skušali v vašem diplomskem delu dokazati. Pri tem izhajajte iz problema, ki ste ga opredelili v prejšnji točki.

2.2.5. Predvidene metode raziskovanja

V tem poglavju je potrebno opredeliti metode raziskovanj, ki jih boste uporabili.
Bo vaša diplomsko delo teoretičnega značaja in boste uporabili statistične podatke?
Boste naredili anketo na določenem številu – vzorcu?
Boste svojo nalogo delali na primeru konkretnega podjetja – organizacije?
Kje in na kakšen način boste zbrali potrebne podatke?

2.2.6. Predvideno kazalo

Kazalo, ki ga boste priložili dispoziciji je okvirno. Morda ga boste morali pri pisanju dopolniti ali spremeniti. Kazalo mora vsebovati naslove glavnih poglavij in podpoglavij, iz katerih bo razvidna sestava in njihovo zaporedje. Posamezna poglavja morajo biti med seboj logično in smiselno povezana. Skupaj morajo tvoriti celovito in zaključeno celoto.

2.2.7. Seznam predvidenim virov

Ta seznam naj vsebuje seznam literature in drugih virov (internet naslovi), katere boste uporabili za sestavo diplomskega dela.

Praviloma literatura ne sme biti starejša od 10 let.

2.3. Potrditev teme diplomskega dela

Študent posreduje prijavo teme (vse tri izvode) predvidenemu mentorju v podpis. Predvideni mentor lahko predlaga somentorja ali podpiše vse tri izvode prijave. Študent vse tri podpisane izvode prijave odda v referatu za študentske zadeve.
Če predvideni mentor predlaga somentorja, mora prijavo teme podpisati tudi somentor.

Predlagano temo diplomskega dela s potrjenim mentorjem in somentorjem preveri ravnatelj, ki lahko prijavo vrne mentorju, če se z njo ne strinja. Če nima pripomb, jo s podpisom dokončno potrdi.

2.4. Evidentiranje potrjene teme diplomskega dela

Teme in izhodišč, na katerih temelji dispozicija diplomskega dela, ni mogoče spremeniti. Veljavnost prijave teme je omejena na največ 6 mesecev po potrditvi. Po poteku 6 mesecev mora študent vložiti prošnjo za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega dela. Referat evidentira potrjeno prijavo teme diplomskega dela. Po en izvod potrjene prijave teme pošlje referat mentorju oz. somentorju ter kandidatu, en izvod pa arhivira.

3. NAVODILA IN NAPOTKI ZA PISANJE DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo je študentovo samostojno strokovno delo. Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim študent dokaže, kako zmore v študiju pridobljena znanja uporabiti za obravnavanje določene izbrane tematike z določenega strokovnega področja. Diplomsko delo je dokaz samostojnega strokovnega dela študenta. Usmerjena mora biti v kritično reševanje izbrane teme iz prakse in aplikacije strokovno – tehničnega znanja.

3.1. Načrt in potek priprave diplomskega dela

O tem, kako se načrtuje raziskava, smo povzeli nekaj navodil in napotkov, ki so jih napisali na Visoki šoli za socialne delavce v Ljubljani:

I. PREDHODNA FAZA

PREGLED VIROV IDEJ ZA TEME
PREDLOG DIPLOMSKEGA DELA Prijava teme diplomskega dela
ODOBRITEV

II. NAČRTOVANJE RAZISKAVE

• OPREDELITEV PROBLEMA
• IZBOR IN DEFINIRANJE SPREMENLJIVK
• IZBOR VIROV, IZBOR ALI IZDELAVA MERSKIH INSTRUMENTOV
• OPREDELITEV POPULACIJE IN NAČRT VZROČENJA
• NAČRT ZBIRANJA PODATKOV
• NAČRT OBDELAVE PODATKOV

III. IZVEDBA

• ZBIRANJE PODATKOV
• ANALIZA PODATKOV

IV. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI

3.2. Delo z viri (literaturo)

3.2.1. Pregled in izbor virov

Že pri izbiranju teme smo pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature, izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo izvajanje raziskave v vseh fazah. Sestavljajo študijsko delo, ki poteka vzporedno ob različnih praktičnih opravilih izvajanja raziskave. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je pomembno novo, še neznano in neobdelano gradivo.

3.2.2. Vrste virov

Vire na grobo razdelimo v tri skupine:
- primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam; to je lahko članek ali pa "siva literatura";
- sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi na osnovi njegovih ugotovitev. Zgolj s sekundarnimi viri se ne moremo zadovoljiti, ker so primarni viri natančnejši, izčrpnejši. Edini problem pri iskanju takih primarnih virov je, da so težje dostopni.
Med sekundarne vire štejemo tudi razne strokovne enciklopedije, priročnike;
- Terciarni viri: to so zapisi o literaturi na nekem področju – bibliografije, recenzije, kazala, izvlečki.

Diplomskemu delu je v prid, če uporabljamo več vrst virov in jih med seboj tudi primerjamo ter preverjamo.

3.2.3. Iskanje literature

1. Pri iskanju literature za svojo temo imamo pet osnovnih možnosti:
2. Da iščemo neposredno po policah: preko UDK (univerzalni decimalni klasifikaciji) najdemo šifro področja, ki nas zanima in pripravimo seznam knjig oz. revij, kje so objavljeni strokovni članki
3. S pomočjo katalogov v knjižnicah (računalniške zbirke knjižnic),
4. S pomočjo bibliografij, izvlečkov, knjižnih predlogov, ki so objavljeni v revijah,
5. Uporabljamo domače in tuje računalniške baze podatkov na spletu (COBISS, ARNES, brskalniki...)

Viri, ki jih navajamu v diplomskem delu, morajo biti tako elektronski, kot tudi v knjižni obliki. Od strokovne teme je odvisno, kateri bodo prevladovali, praviloma pa ne smejo biti starejši kot deset let.

3.3. Branje

Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne bomo že v samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne pomeni, da bomo morali prebrati goro knjig. Le pregledali jih bomo. Prebrali in izpisali pa si bomo le tisto, kar je pomembno za našo temo. In tu je prvo in najvažnejše pravilo: Ne zapičite se v prvo debelo knjigo z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani! Izberite si več knjig in jih najprej na hitro preglejte! Ravnajte se po teh pravilih:

1. Preletite naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova ali niso podatki morda zastareli?
2. Preletite predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli svojega dela in nam tako prihrani branje cele knjige.
3. Preletite kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vaš namen?
4. Prelistajte knjigo in preletite naslove in podnaslove. Označite si odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Preglejte knjige, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega za vas.
6. Preletite stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih boste omenjali v svojem poročilu?
7. Ko ste tako pregledali več knjig in označili poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so pomembni za vas, vzemite prvo knjigo, se vrnite k označenim odstavkom in jih preštudirajte. Naredite si jasne in natančne izpiske.
8. Ko ste si izpisali, kar ste nameravali, preverite še enkrat, če ste v resnici izčrpali vse, kar ste si prej označili, in če so zapiski točni.

3.4. Izpisovanje iz literature

Izpiskov iz literature ne pišite v zvezke, ampak na kartice oziroma na ločene liste, ki jih nato lahko poljubno razporejate. Pripravite si sveženj listov ali kartic takega formata, ki vam ustreza (primeren format je npr. A5 ali pa format bibliotečne kartice). Ob gornjem robu kartice napišite pojem (geslo), na katerega se nanaša izvleček, zaporedno številko dela ( na seznamu literature, ki jo nameravate upoštevati) in stran. Sledi izvleček ali pa dobeseden citat. Pri izpisovanju in oblikovanju izvlečkov upoštevajte naslednja priporočila:

1. Beležke naj bodo kratke, toda popolne in točne. Ni treba pisati celih stavkov.
2. Beležke pišite s svojimi besedami, razen če so dobesedni citati ali če iz kakega drugega razloga želite čim natančneje ponoviti besede avtorja.
3. Napišite vse podatke, ki jih boste pri prvem izpisovanju potrebovali. Ne zanašajte se na to, da boste izpisek kdaj kasneje dopolnili.
4. Pišite na računalnik.
5. Lahko uporabite okrajšave in kratice, toda le, če je gotovo, da jih boste kasneje brez težav razumeli.
6. Bibliografski in drugi podatki, ki jih nameravate upoštevati, naj bodo popolni, da vam jih ne bo treba ponovno iskati in dopolnjevati.
7. Povzemite glavne misli in ne prepisujte podrobnosti.
8. Od časa do časa preglejte in uredite kartice, da vidite, kaj manjka.

Ko uporabljate računalniški urejevalnik besedila, lahko izvlečke vnašate neposredno pod ustrezna poglavja dispozicije diplomskega dela, jih kopičite in sproti urejajte. Lahko pa vnašate izvlečke v bazo podatkov, iz nje pa nato prekopirajte v besedilo diplomskega dela, kar potrebujete.

3.5. Urejanje svoje dokumentacije

Kartice, ki ste jih nastavili ob pisanju diplomskega dela (lahko pa s tem sistemom začnete že pri pisanju različnih seminarskih nalog), so zametek vaše lastne dokumentacije. Zato jih potem, ko boste uspešno zagovarjali nalogo, ne zavrzite. Pri strokovnem delu boste morali še večkrat opraviti kako analizo, pripraviti poročilo ali članek, predavanje ali podobno. Svojo kartoteko izpiskov boste lahko dopolnjevali in preurejali ter jo prilagajali vsakokrat drugemu namenu. Na ta način si lahko prihranite veliko časa in izboljšate kvaliteto svojih poročil.

4. PISANJE DIPLOMSKEGA DELA

Dobra diplomsko delo je znamenje pisčeve strokovnosti in usposobljenosti za proučevanje določenega področja. Zato jezik v diplomskemu delu ne sme biti esejističen, literaren, ampak stvaren, strokoven. To pomeni, da se moramo izražati jasno, razločno in pravilno ter dosledno uporabljati strokovno terminologijo. To ne pomeni, da mora biti pisanje suhoparno. Nasprotno; če se izražamo jasno ter zavzeto sledimo osrednji misli ali dokazovanju, bo naše pisanje za bralca zanimivo.

Slog je najbolj oseben izraz pisca in je nanj najtežje vplivati ter ga izboljšati. Nekateri ljudje se pač lažje in lepše izražajo, drugi pa težje in bolj okorno. Vendar se da s tem, da opozorimo na napake ter z vajo, tudi pri tem marsikaj izboljšati. Opazili smo, da so najpogostejši trije pojavi, ki kazijo slogovno podobo nalog: (1) izrazna zavrtost, (2) leporečje, (3) okolišenje.

(1) Prva napaka je izrazna zavrtost. Zelo pogosto se zgodi, da študent pri ustnem zagovoru pove o svojem delu veliko več, zanimiveje in lepše, kot je zapisano v njegovi nalogi. Kot bi se ljudje, kadar pišejo, bali naravnost povedati kar mislijo. Sprostite se, pustite mislim prosto pot, zapisujte, kar vam pade na pamet; kasneje boste izločili tisto, kar ne sodi v tako besedilo!

(2) Druga napaka je prikrivanje miselne praznine z leporečjem in frazarjenjem, ki nič ne pove. Kadar so te sestavine v nalogi po nemarnem, se jih da nadomestiti s pomensko bogatejšimi stavki; v nasprotnem primeru jih je pač treba črtati.

(3) Tretja napaka je okolišenje in nepotrebno zapletanje misli. Beremo na primer: "Če svoje razmišljanje omejim na okvir našega zavoda, ugotavljam, da v zavodu še nismo uspeli organizirati načinov razvijanja strokovnega dela." Bolje bi bilo: "V našem zavodu se strokovno delo ne razvija tako, kot bi želeli. Ne vem pa, če to velja tudi za druge ustanove te vrste pri nas." Povej naravnost, kar misliš! Tudi uradniški in aktivistični jezik kazi podobo naših diplom.

V nadaljevanju bomo natančneje pojasnili, kako pišemo posamezna poglavja diplomskega dela. Tu naj navedemo le nekaj navodil za lažji začetek. Navadno ni najbolje, če se lotimo pisanja diplomskega dela pri predgovoru. Tega bomo napisali prav nazadnje, ko bo pred nami celotno delo. Najbolje je, da začnemo pisati tisti del diplomskega dela, pri katerem nam bo šlo pisanje najlažje od rok. V začetku se ne ubadajmo preveč z vprašanji razporejanja snovi, ampak pustimo mislim prosto pot. Urejali bomo kasneje.

Vedeti moramo tudi, da pišemo poročilo za druge ljudi, za bralce, da bi jih obvestili o svojem raziskovalnem delu. Bralci ne poznajo naših motivov in razlogov, zaradi katerih smo izbrali določeno temo; ne vedo, kaj smo premišljevali in doživljali med izvajanjem raziskave; ne poznajo razlogov za posamezne raziskovalne odločitve; tudi niso podrobneje seznanjeni s posebnim področjem problematike, ki smo ga raziskovali. Vse to jim je treba pojasniti. Pišemo tako, da bo drugim jasno, kaj smo delali in zakaj, kaj smo ugotovili in kaj to pomeni.

4.1. Poglavja diplomskega dela

Poglavja diplomskega dela razdelimo lahko na tri širše enote: začetni del diplomskega dela, osrednji del in zaključni del diplomskega dela. (Teh treh delov ne naslavljamo posebej.) Poglavja v osrednjem delu in zaključnem delu diplomskega dela so oštevilčena, tako kot je razvidno spodaj.

ZAČETNI DEL:
1. Naslovna stran
2. Predgovor
3. kazalo

OSREDNJI DEL:
1. Teoretični uvod
2. Problem
3. Metodologija
4. Rezultati
5. Razprava
6. Sklepi
7. Predlogi

SKLEPNI DEL:
8. Opombe
9. Uporabljena literatura
10. Povzetek v angleščini

Dodatek ( po potrebi)

To so poglavja, ki jih mora imeti sleherno diplomsk delo, ki ima značaj strokovnega poročila. Ta poglavja lahko členimo na podpoglavja. Razen pri opisu metodologije, ker moramo slediti predpisani shemi (ki jo navajamo spodaj), lahko podpoglavja oblikujemo po svoje. Spodaj bomo podrobneje pojasnili vsakega od teh delov.

4.2. Začetni del diplomskega dela

Diplomsko delo je dokument, ki priča o strokovni usposobljenosti njenega avtorja in o vzgojno-izobraževalnem delu in razvoju šole. Naslovna stran je tisti del tega dokumenta, po katerem ga lahko prepoznamo in razlikujemo od drugih. Naslovna stran vsebuje osnovne podatke o delu in mora biti urejena strogo po teh navodilih in v skladu z navedenim primerom.

Primer naslovnice (ovitka) diplomskega dela:

CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Nina VODOPIVEC
(ime in priimek)

EKONOMSKI VIDIKI …
(naslov diplomskega dela z največ 48 znaki)
DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, november 2009

Primer 1. notranje stani diplomskega dela:

CENTER ZAPOSLOVNO USPOSABLJANJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

DIPLOMSKO DELO

(naslov diplomskega dela)

Priimek in ime:
Študent(ka) izrednega študija
Številka indeksa:
Program:
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek) – (če ste ga imeli)

Kraj, mesec, leto

Posvetilo na začetku diplomskega dela ni obvezno niti ni običajno. Lahko pa ga študent uporabi po želji. Posvetilo se napiše na posebno stran, ki sledi naslovni strani.

Tudi moto ni nujna sestavina diplomskega dela, a se ne pojavlja tako redko in je lahko prav primerno dopolnilo diplomskega dela, kadar jedrnato ali metaforično izraža osnovno misel ali osnovni problem diplomskega dela. Za moto običajno izberemo misel ali verz kake znane osebnosti ali kak pregovor ali rek. Moto naj bo v vsebinski zvezi s temo diplomskega dela. Ne pišemo ga v narekovajih; ne pozabimo navesti imena avtorja. Tudi moto pišemo na posebno stran in pomaknjeno k desnemu robu. Ne pišemo naslova "Moto".

Predgovor naj bralca pouči o naravi našega dela in ga usmeri, da ne bo v delu iskal tistega, česar v njem ni, in česar tudi nismo nameravali obravnavati. V predgovoru, ki naj bo kratek (do ene strani), opišemo okoliščine ali razloge, zaradi katerih smo se odločili za obravnavanje določene teme ali za izbiro določenega zornega kota ali ravni obdelave; na kratko napovemo vsebino poročila; pojasnimo namen raziskave; omenimo pomembne omejitve pri posploševanju ugotovitev ali njihovi uporabi. Navada je, da na koncu predgovora omenimo osebe, ki so nam omogočile izvajanje dela in pri njem pomagale ter se jim zahvalimo.

Predgovoru sledi kazalo vsebine - poglavij in podpoglavij. Kazalo sestavimo čisto na koncu pisanja poročila, ko je že natipkan čistopis. V oblikovalcu teksta Word for Windows imate na razpolago različne oblike kazal, med katerimi lahko izbirate. Predlagam, da med oblikami kazala vsebine izberete "formalno". Računalnik vam bo sam izdelal kazalo.

Kazalu sledi seznam tabel, v kolikor ste jih v svoji nalogi uporabili. Pod vsako tabelo v tekstu navedemo zaporedno številko in naslov tabel. Seznam tabel oblikujemo tako, da je na prvem mestu zaporedna številka tabele in na drugem mestu vsebina tabele. Na koncu vrstice pa označimo številko strani, kjer se tabela nahaja.
Npr. Tabela 4: Struktura populacije glede na spol 42

Tudi slike, sheme, diagrame in grafikone označimo z zaporednimi številkami po istem načelu kot tabele.
Npr. Slika 5: Struktura populacije glede na izobrazbo 51

4.3. Osrednji del diplomskega dela

V tem delu podamo jedrnat povzetek dosedanjih spoznanj o problemu, ki ga naloga obravnava na osnovi obstoječe domače in tuje literature. Ta pregled naj bo kolikor mogoče stvaren; v njem navedemo dejstva, ugotovitve, razlage in teorije, do katerih so prišli ali ki jih zastopajo drugi avtorji. V tem pregledu navajamo druge avtorje, bodisi tako, da povzemamo njihove misli bodisi tako, da dobesedno navedemo posebno pomembne misli. Ob tem se moramo seveda držati pravil o citiranju (glej spodaj). Te dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in naj jih ne bo preveč. Izbor literature, iz katere navajamo, mora biti dovolj širok iz teoretičnega uvoda mora biti razvidno, kako se naša raziskava vključuje v dosedanje raziskovanje tega vprašanja, kaj naj bi prinesla novega.

Na vsak način se moramo pri pisanju teoretičnega uvoda izogniti nekaterim kar razširjenim slabim navadam:
1. Ni zaželeno, da bi povzeli le enega avtorja ali celo le eno njegovo delo. To bi pomenilo, da se nismo seznanili z literaturo o področju, ki ga obravnavamo.
2. Teoretični uvod ni sentimentalni prosti spis, v katerem bi lahko svobodno izlivali svoja čustva, ni "lepa književnost" in svobodno meditiranje o določeni temi. Svojo prizadetost, sočutje in skrb izrazimo raje tako, da skušajmo čim bolje ugotoviti, kaj vesta znanost in stroka o pojavnih oblikah, vzrokih in načinih reševanja problema, ki ga obravnavamo v nalogi. Preglejmo strokovno literaturo!
3. Pregleda ni treba začeti ne s prazgodovino ne z Aristotelom. Ko povzemamo in navajamo misli drugih avtorjev, se moramo ravnati po pravilih, ki so opisana v odstavku o navajanju in pisanju opomb.

Opis problema raziskave ima dva dela. (1) V prvem opišemo okoliščine, v katerih je prišlo do pobude za raziskavo. To velja posebno za tiste raziskave, ki so zanje dale pobude organizacije ali podjetja ali kjer so rezultati zanimivi za organizacijo ali podjetje. V takem primeru opišemo, kako to, da je prišlo do take pobude, s kakšnimi težavami se srečuje organizacija in kako jih je doslej skušala rešiti. Opišemo, kako nameravajo s pomočjo raziskave rešiti te težave in čemu naj bi ugotovitve raziskave služile. Če se problem ne nanaša na določeno organizacijo ali podjetje, ugotovitve pa so po našem mnenju potencialno uporabne za določeno vrsto organizacij, skušamo utemeljiti to svoje mnenje.
Če je problem teoretične narave, se šteje, da smo te okoliščine opisali v teoretičnem uvodu in ta del opustimo. (2) V drugem delu navedemo vprašanja, na katera smo skušali z raziskavo odgovoriti, in hipoteze, ki smo jih želeli preveriti.

Če smo v raziskavi zbirali primarne podatke (z opazovanjem ali spraševanjem), opišemo merski instrument, ki smo ga sestavili ali uporabili. Merski instrument je lahko opazovalna lista, ocenjevalna lestvica, test, vprašalnik ipd. Opišemo, kako smo ga sestavili, kakšen je (npr. koliko postavk obsega, kako so postavke grupirane) in kakšne so njegove metrične karakteristike, če so seveda znane. Če smo uporabili kak znan standardiziran merski instrument (test, lestvico), ne opisujmo, kako smo ga sestavljali, ampak samo opišemo njegove značilnosti, metrične karakteristike in na kratko povzamemo z njim povezano metodološko problematiko, kolikor je proučena. Če je merski instrument obsežen, ga v celoti priložimo v Dodatku (npr. vprašalnik), sicer pa ga navedemo v tem odstavku. Če smo v raziskavi uporabili sekundarne podatke, npr. podatke iz dokumentacije podjetja, zavoda, šole, kadrovske službe ipd., natančno navedemo podatke o virih in opišemo postopek prenašanja.

Populacijo opredelimo tako, da navedemo stvarne, krajevne in časovne opredeljujoče pogoje. Navedemo, ali smo popisali celotno populacijo ali pa smo vzorčili in navedemo razloge za tako odločitev. Natančno opišemo postopek vzorčenja. Posebno natančno moramo opisati osip, če je do njega prišlo, in izraziti domneve o vzrokih osipa ter posledice za posplošljivost in interpretacijo rezultatov. Če v raziskavi nismo proučevali statistične populacije ampak kako družbeno entiteto (skupino, skupnost, organizacijo) v obliki študije primera, opišemo njene osnovne značilnosti in značilnosti njenega okolja. Če gre za eksperimentalno ali komparativno raziskavo, opišemo izbor subjektov oziroma sestav in značilnosti primerjanih skupin.

Opišemo, kako je potekalo zbiranje podatkov, npr. kako je potekalo opazovanje, interviuvanje ali anketiranje. Navedemo, kdaj je potekalo zbiranje podatkov, kje je potekalo, kdo ga je izvajal in pri njem sodeloval, kakšne so bile reakcije opazovanih ali anketiranih. Opišemo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na presojo o zanesljivosti podatkov.

Navedemo, (1) ali smo zbrane podatke obdelali kvalitativno ali kvantitativno ali kvalitativno in kvantitativno; (2) če smo podatke obdelali in analizirali kvalitativno, opišemo, kako je potekala ta obdelava in analiza. (3) Če smo jih obdelali in analizirali kvantitativno, navedemo, ali je bila obdelava ročna ali računalniška. Navedemo naziv računalniškega programa. (4)
Navedemo, katere statistične mere smo izračunali in po kakšnih postopkih. Za manj znane mere navedemo formule in opišemo postopke. Dokumentacijo o obdelavi priložimo v Dodatku.

4.4. Zaključni del diplomskega dela

V zaključnem delu diplomskega dela na kratko povzamemo kaj je bil namen (cilj) naše diplomskega dela. Nato kratko opišemo kako smo se lotili reševanja zadanega diplomskega dela. Na koncu pa zapišemo naše zaključne ugotovitve. Ali smo dokazali trditev, ki je bila naša predpostavka. Ali smo s svojo analizo določenega problema prišli do novih zaključkov, koristnih za prakso. Ali bo organizacija, na katerem primeru smo delali diplomsko delo, lahko iz analize podatkov kaj spremenila ali kaj koristnega uporabila v praksi.
Na koncu diplomskega dela vključimo tudi svoje pripombe in lastna razmišljanja o možnih rešitvah – aplikacija problema.

4.5. Uporabljeni viri in citiranje

Vsak podatek, ki ga vnesemo v našo diplomsko delo, vsako znanje, ki ga črpamo, vsaka teorija, ki jo uporabimo, in vsaka misel, ki jo prevzamemo, ima svojega avtorja. Tem avtorjem smo na nek način dolžniki, ker so nam s svojimi objavljenimi deli omogočili, da lahko sami raziskujemo, pišemo in objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega javnega interesa za svoboden pretok informacij ima vsakdo pravico soočiti se z delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na ustrezen način tudi vključiti v svoje delo. S tem, ko je njihovo delo uporabljeno v nekem drugem delu, avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. Avtorstvo mora biti ustrezno identificirano in njegovi prispevki skrbno popisani. Zato v vseh primerih, ko za naše pisanje uporabimo odlomke iz tujih stvaritev, to na predpisani način označimo.

Če uporabimo tuje misli in jih v našem strokovnem besedilu prikažemo kot svoje, zagrešimo plagiat. Plagiat je duhovna tatvina, kjer brez ustreznega priznanja avtorstva prevzamemo del ali celotno tujo stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot etični prekršek. Hkrati pa sodi tudi v kategorijo pravne obravnave, ki ga opredeljujemo kot kršitev avtorske pravice pri kateri si nekdo (zavestno) lasti tuje delo.

Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega besedila?
V besedilu predvsem nedvoumno označimo, kateri deli besedila so povzeti, poleg tega vedno navedimo avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja, 2001, 15).

Navajanje ali citiranje je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali ali ker razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno od pomembnih načel znanstvene etike je: Ne prisvajaj si tujih misli tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Diplomskemu delu se šteje v dobro, če je iz nje razvidno, da je študent pregledal veliko relevantne literature. Zato je prav, da so v nalogi povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove in ki tujim mislim ne doda nič svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev.

Primer dobesedne navedbe (citata):

Sokrates je rekel: »Vem, da nič ne vem.« (Sokrates 1965,77). Gre za znano modrost, ki smo jo dobesedno citirali.

Kadar citiramo ali povzamemo misli tujih avtorjev, moramo to v besedilu sproti označevati. V besedilu mora biti jasno vidno, kdaj je misel izvirna, kdaj je citirana ali povzeta. Navajanje virov v besedilu zahteva naslednje podatke:
- priimek avtorja oz. institucije, ki je delo izdala
- leto objave
- število strani

Primer: Idealno povpraševanje ni tržna kategorija, ker se na trgu ne pojavi (Planina 1997,89).

4.6. Uporabljena literatura – abecedni seznam

Vire, ki smo jih uporabili pri pisanju – sestavljanju pisnega dela, navedemo na koncu pod naslovom uporabljena literatura – seznam virov po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev ali nazivov institucij, ki so izdale vir.

4.7. Dodatek (priloge)

Naloga naj bo berljiva. To pomeni, da moramo bralcu kolikor mogoče olajšati prebijanje skozi besedilo; zato besedila ne smemo obremenjevati s preštevilnimi tabelami, obrazci ipd. Vse to sodi v Dodatek. V Dodatek spada npr. primerek vprašalnika, opazovalne liste, kartotečne kartice, obrazci; obdelovalne in druge tabele.

4.8. Izjava o avtorstvu

Med obrazci, potrebnimi pri oddaji diplomskega dela, je tudi podpisana izjava o avtorstvu, ki potrjuje avtorstvo diplomskega dela.

4.9. Povzetek vsebine diplomskega dela v slovenskem in angleškem jeziku

Na koncu diplomskega dela (za izjavo o avtorstvu) je potrebno narediti kratek povzetek vsebine diplomskega dela v slovenskem in angleškem jeziku.

5. POPRAVLJANJE IN TEHNIČNA UREDITEV BESEDILA

5.1. Vsebinski popravki

To so popravki, s katerimi dopolnimo, skrajšamo ali spremenimo vsebino posameznih poglavij poročila. Po izkušnjah sodeč je najpogosteje potrebno dopolniti teoretični uvod, kjer je kandidat upošteval preskromen izbor literature ali ker ni upošteval, naj bo teoretični uvod pregled dosedanjih spoznanj o problemu, ki ga obravnava. Pogosto je treba dopolniti opis metodologije, ker ni opisana izčrpno in natančno, pa tudi interpretacijo (razpravo o rezultatih), ker je v njej premalo samostojnega razmišljanja ob rezultatih. Zgodi se, da sklepi niso jasni in nedvoumni in da so predlogi presplošni in ne izhajajo iz ugotovitev diplomskega dela, ampak so prepisani iz kakih socialnopolitičnih deklaracij. Čeprav je sistematika diplomskega dela v glavnem določena s tem navodilom, je treba kaj prerazporediti, da si posamezni vsebinski deli slede v smiselnem zaporedju.

5.2. Pravopisni slovnični in slogovni popravki

Diplomsko delo naj bo napisana v čistem in pravilnem slovenskem knjižnem jeziku v skladu s pravili pravopisa. Najbolje je, če jo pregleda in popravi lektor. Lektor bo tudi svetoval glede slogovnih popravkov, čeprav je slab slog pač zelo težko popraviti.

Slab jezik, slovnične in pravopisne pa tudi tipkarske napake so lahko razlog za zavrnitev diplomskega dela. Diplomsko delo ni manj pomemben spis za rabo v zaprtem krogu, ampak knjižna enota v javni višješolski knjižnici.

5.3. Splošni napotki

Oblika diplomskega dela naj se ravna po tehnični ureditvi strokovnih knjig. Oblika je stroga, poudarjena je jasna členitev besedila. Naloga naj bo urejena podobno kot to navodilo. Razni okraski in eksperimentiranje z obliko črk, razporeditvijo besedila ipd. niso primerni.

Ta navodila podajajo splošne usmeritve in priporočila, ki naj bi jih upoštevali z razumnimi odstopanji.

5.4. Urejevalnik besedila in oblikovanje strani

Besedilo naj bo napisano na računalniku v urejevalniku tekstov Word for Windows. Polna stran naj ima 32 vrstic. List popišemo samo na eni strani. Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji do roba papirja do številke strani 2 cm, do roba besedila 3,5 cm. Manjša odstopanja od tega priporočila so dovoljena.

5.5. Štetje in oštevilčenje strani

Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran. Na drugo strani se začne predgovor. Te strani tudi ne številčimo, ker je na njej naslov poglavja, jo pa štejemo. Če sega Predgovor še na tretjo stran, to stran oštevilčimo s 3 itd. Številke strani pišemo na vsaki strani ( razen zgoraj omenjenih) v sredini spodaj.

5.6. Izbor črk

Uporabljajte črke kot v strokovnih knjigah. Primeren črkopis je TIMES NEW ROMAN. Ne uporabljajte nenavadnih okrasnih črk (skript, matura, playbill ipd.). Ne pišite vsega z velikimi črkami, ne vse ležeče, krepko ali podčrtano. Te načine prihranite za naslove in poudarke v besedilu. Velikost črk besedila, ne naslovov, naj bo 12.

5.7. Oblikovanje poglavij

Poglavja so oštevilčena z eno številko (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9), začnite na novi strani. Obsežnejša poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij (1.1….9.3) ne začenjamo na novi strani.

5.8. Oblikovanje tabel

Tabele naj bodo natipkane. Če so izjemoma narisane, naj bodo vpisi v tehnični pisavi. Črte uporabite le za razmejitev glavnih razdelkov (glave, čela, vrst in stolpcev za vsote), ne pa za razmejitev vsake vrste in stolpca. Zadostuje poravnanje s pomočjo ustreznih ukazov v urejevalniku besedila. Večje tabele lahko obrnete po dolžini lista; v takem primeru je naslov tabele na notranji strani lista. Kazalu dodajte tudi seznam tabel.

5.9. Oblikovanje grafikonov in slik

Grafični prikazi popestrijo naloga. Narisani naj bodo v skladu s pravili za risanje grafikonov, oštevilčeni in naslovljeni. V vsakem vpišite število vseh enot, ki so predmet obdelave (n=x). Kazalu dodajte seznam grafikonov.

5.10. Obseg diplomskega dela

Obseg diplomskega dela je odvisen od vsebine. Diplomsko delo je lahko kratko, a vsebuje pomembne in izvirne misli, ki so utemeljene z iznajdljivo izbranimi in obdelanimi podatki, ki sledijo neoporečni logiki.

Bistveno je torej, da je v diplomi logično in dosledno izpeljana osnovna misel, da ima "rdečo nit". Ker pa nam omejitev obsega pomaga, da se discipliniramo in bolje uredimo gradivo, naj diplomsko delo obsega 2-3 avtorske pole ( 25-30 strani) s prilogami, oblikovanimi v skladu s temi navodili.

5.11. Število izvodov

Ko se prijavite k diplomskemu izpitu, oddate tri v spiralo vezane izvode diplomskega dela; za vsakega člana diplomske komisije enega. Kasneje dobi dva izvoda knjižnica (enega za arhiv, drugega za izposojo), enega mentor. Če ima študent mentorja in somentorja, naj predloži štiri v špiralo vezane izvode diplomskega dela.
Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu oddate v referatu za študentske zadeve en izvod diplomskega dela. Diplomsko delo mora biti izdelano v pokončnem formatu A4, trdo vezano z modrimi platnicami in srebrnim napisom.

6. NAVODILA ZA DIPLOMIRANJE

1. Ko študent opravi zadnji izpit in vse po programu zahtevane obveznosti, ima pravico zagovarjati diplomsko delo.

2. Študent prijavi temo diplomskega dela s "prijavo teme diplomskega dela" (3 izvodi) in priloži dispozicijo (3 izvodi), ki jo pripravi po dogovoru z mentorjem. Prijavo odda v Referatu za študentske zadeve.

3. Študent odda 3 (4 - v primeru somentorja zunaj šole) izvode diplomskega dela v nevezani obliki (spete v spiralo) v Referat za študentske zadeve. Sledi pregled diplomskega dela po formalni plati. Ko je diplomsko delo potrjeno tudi po formalni plati, se določi datum zagovora v dogovoru z vsemi člani Komisije.

4. Po uspešnem zagovoru in predložitvi enega trdo vezanega izvoda diplomskega dela, Referat za študentske zadeve v roku 10 dni izda potrdilo o diplomiranju.

Pri pripravi diplomskega delau poštevajte vsa navodila, ki jih boste dobili v Referatu za študentske zadeve, ter navodila določb Pravilnika o diplomiranju Višje strokovne šole CPU.

7. ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

Zagovor diplomskega dela (v nadaljevanju: zagovor) je javen. Udeležijo se ga lahko vsi, ki jih tema diplomskega dela zanima, tudi starši, sorodniki in sodelavci kandidata.

Zagovor se izvede po naslednjem postopku:

Predsednik komisije najprej na osnovi podatkov o študiju študenta ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za razgovor.
Predsednik komisije predstavi kandidata, temo diplomskega dela in komisijo ter pojasni kandidatu celoten postopek zagovora. Besedo preda kandidatu, ki predstavi svoje diplomsko delo, zlasti motiv izbire teme, najpomembnejše ugotovitve iz svoje raziskave in možnosti aplikacije svojih raziskav.
Mentor poda kandidatu pisna vprašanja in jih pojasni. Svoja pisna vprašanja lahko dajo in pojasnijo tudi ostali člani komisije. Pisna vprašanja lahko dajo tudi prisotni poslušalci. Pisna vprašanja so del zapisnika.
Če kandidat želi, mu komisija dovoli 10 minutno pripravo za odgovore na vprašanja, pri čemer lahko uporablja strokovno literaturo.
Po odgovorih na vprašanja sklepa komisija na zaprti seji o oceni diplomskega dela, zagovora in skupni oceni diplomskega izpita.
Pri ocenjevanju komisija upošteva:
- kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane zadeve - tako s strokovne plati, kot glede ustvarjalnega prispevka kandidata in glede uporabnosti za obravnavano organizacijo
- kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja - zlasti celovito obvladovanje znanj, ki jih zajema program Višje strokovne šole
- kakovost predstavitve diplomskega dela
- raven povprečne ocene kandidata med študijem

Zapisnik o diplomiranju podpišejo vsi člani komisije.
Na zahtevo komisije mora kandidat po zagovoru dopolniti oz. popraviti svoje diplomsko delo. Pripombe komisije so lahko v zvezi z vsebino dela ali v zvezi z jezikovno ravnijo dela. Če je delo jezikovno oporečno, ga mora kandidat predati lektorju. Kandidat vrne osnutek popravljenega diplomskega dela mentorju, ki ga pregleda. Če je delo ustrezno popravljeno, ga kandidat v vezani obliki odda v referatu.

Predsednik komisije nato v navzočnosti prisotnih sporoči kandidatu uspeh diplomskega izpita in pridobljen strokovni naslov. S sklepnim govorom konča diplomski izpit.
Po uspešnem diplomskem izpitu izstavi referat potrdilo o diplomiranju.
Referat pošlje en trdo vezani izvod diplomskega dela v knjižnico Višje strokovne šole.

8. PODELITEV DIPLOM

8.1. Termini za podelitev diplom

Ravnatelj šole določa termine za podelitev diplom. Na podelitvi so prisotni mentorji diplomantov in ostali člani predavateljskega zbora.

8.2. Obveščanje diplomantov o podelitvi diplom

Referat obvesti diplomante o slavnostni podelitvi diplom s posebnim vabilom, ki ga podpiše ravnatelj. Vabilo je treba poslati diplomantom najmanj deset dni pred podelitvijo diplom.

9. NADALJNJE POVEZAVE

Ob trenutku zaključka študija na Višji strokovni šoli se sicer formalno konča in zaključi vaš študij. Vendar se s tem nikakor ne zaključi vaša vez s šolo, s stroko in nenazadnje z učenjem in študijem. Zelo bomo veseli skupnih srečanj tudi po zaključku šolanja, skupnega sodelovanja in prenašanja vaših novih delovnih izkušenj na študente.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli