 |
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934
|
 Objavljeno: 03 Okt 2010 16:01 Naslov sporočila: PODIPLOMSKIH IZDELKOV NA BIOTEHNIS KI FAKULTETI UNIVERZE V L |
 |
|
UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNIS KA FAKULTETA
Tomaz BARTOL, Jana BRADAC, Ivica HOCEVAR, Teja KOLER-POVH
Natasa SIARD, Karmen STOPAR
NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH DIPLOMSKIH IN
PODIPLOMSKIH IZDELKOV NA BIOTEHNIS KI FAKULTETI
UNIVERZE V LJUBLJANI
INSTRUCTIONS FOR WRITING OF THESES AND SIMILAR
DOCUMENTS AT THE BIOTECHNICAL FACULTY OF THE
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
Ljubljana, 2001
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
II
KAZALO VSEBINE
str.
1 UVOD 1
2 SPLOS NI DEL 1
2.1 VRSTE DOKUMENTOV 1
2.2 SLOVENSKI IN ANGLESKI NAZIVI ODDELKOV IN STUDIJEV
NA BIOTEHNISKI FAKULTETI 1
2.3 FIZICNI OPIS GRADIVA 2
2.4 OBLIKOVANJE (FORMATIRANJE)
2.4.1 Velikost lista
2.4.2 Robovi besedila
2.4.3 Razmaki med vrsticami 2
2.4.4 Pisava 3
2.4.5 S tevilcenje strani
2.4.6 Oblikovanje preglednic in slik 3
2.4.7 Enacbe in formule 4
2.4.8 Sprotni naslov 4
2.4.9 Opombe pod crto 5
2.4.10 Izvlecek 5
3 OBLIKOVANJE POSAMEZNIH STRANI 6
3.1 ZACETNE SPLOSNE STRANI 6
3.1.1 Platnice 6
3.1.1.1 Naziv zavoda 6
3.1.1.2 Ime in priimek avtorja 6
3.1.1.3 Naslov dela 7
3.1.1.4 Tip dokumenta 7
3.1.1.5 Kraj in leto zagovora 7
3.1.2 Naslovna stran 7
3.1.3 Popravki, posvetila, izreki 8
3.1.4 Mentorstvo 8
3.1.5 Kljucna dokumentacijska informacija (KDI) 9
3.1.6 Key words documentation (KWD) 10
3.1.7 Kazalo vsebine 11
3.1.8 Kazala preglednic, slik, prilog 11
3.1.9 Okrajs ave in simboli 11
3.1.10 Slovarcek 11
3.2 BESEDILO 12
3.2.1 Uvod 13
3.2.2 Pregled objav 13
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
III
3.2.3 Material in metode 15
3.2.4 Rezultati 15
3.2.5 Razprava in sklepi 15
3.2.5.1 Razprava 15
3.2.5.2 Sklepi 15
3.2.6 Povzetek (Summary) 16
3.2.6.1 Povzetek 16
3.2.6.2 Summary 16
3.2.7 Viri 16
3.2.7.1 Citirani viri 16
3.2.7.2 Drugi viri 17
3.2.7.3 Primeri za navajanje citiranih in drugih virov 17
3.2.7.3.1 Navajanje c lankov v revijah 17
3.2.7.3.2 Navajanje knjig (monografij) 17
3.2.7.3.3 Navajanje sestavkov iz knjig 18
3.2.7.3.4 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov 18
3.2.7.3.5 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov, objavljenih v
revijah 18
3.2.7.3.6 Navajanje ostalih publikacij 18
3.2.7.3.7 Navajanje pravilnikov, zakonov, statistic nih podatkov ipd. iz
posebnih serijskih publikacij 19
3.2.7.3.8 Navajanje standardov 19
3.2.7.3.9 Navajanje patentov 19
3.2.7.3.10 Navajanje elektronskih virov 19
3.2.7.3.11 Navajanje ustnih in neobjavljenih virov 20
3.3 ZAHVALA 21
3.4 PRILOGE 21
4 PRIPOROCENA LITERATURA 22
5 PRIMERI 23
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
1
1 UVOD
Namen navodil je poenotiti oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na
Biotehnis ki fakulteti. Pri pisanju navodil smo upos tevali mednarodne standarde in jih priredili
rac unalnis ki obdelavi besedila. Navodila zamenjujejo prejs njo publikacijo (Hoc evar in sod.,
1992), ki je izs la ob 45. obletnici ustanovitve Biotehnis ke fakultete.
2 SPLOS NI DEL
V splosnem delu navodil navajamo priporoc ila za rac unalnis ko formatiranje besedila in tiste
elemente opreme pisnega izdelka, ki se v izdelku pojavljajo vec krat ali pa se uporabljajo pri
vnosu podatkov o izdelku v razlic ne elektronske zbirke in kataloge.
2.1 VRSTE DOKUMENTOV
Oznaka slovensko ime (okrajs ava) angles ko ime
Dd Doktorska disertacija (Dokt. disertacija) Doctoral Dissertation
Md Magistrsko delo (Mag. delo) M.Sc. Thesis
Sd Specialistic no delo (Spec. delo) Specialist Thesis
Dn Diplomsko delo (Dipl. delo)
(univerzitetni s tudij)
Graduation Thesis
(University studies)
Vs Diplomsko delo (Dipl. delo)
(visokos olski strokovni s tudij)
Graduation Thesis
(Higher professional studies)
Vn Diplomsko delo (Dipl. delo)
(vis jes olski s tudij)
Graduation Thesis
(Higher professional studies)
2.2 SLOVENSKI IN ANGLESKI NAZIVI ODDELKOV NA BIOTEHNISKI FAKULTETI
Univerza v Ljubljani - University of Ljubljana
Biotehnis ka fakulteta - Biotechnical Faculty
Oddelek za agronomijo - Department of Agronomy
Oddelek za biologijo - Department of Biology
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire
- Department of Forestry and Renewable
Forest Resources
Oddelek za lesarstvo - Department of Wood Science and
Technology
Oddelek za krajinsko arhitekturo - Department of Landscape Architecture
Oddelek za z ivilstvo - Department of Food Science and
Technology
Oddelek za zootehniko - Zootechnical Department
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
2
2.3 FIZICNI OPIS GRADIVA
Slovenski naziv Slov. oznaka Angl. oznaka
strani str. p.
preglednice (tabele) pregl. tab.
slike (grafikoni, risbe, fotografije ... ) sl. fig.
priloge pril. ann.
viri (citirani in drugi viri) vir. ref.
Te elemente oz. okrajs ave uporabljamo predvsem pri navajanju bibliografskih podatkov v nasem
izdelku, kar je razvidno pri primerih za posamezne oddelke.
2.4 OBLIKOVANJE (FORMATIRANJE)
2.4.1 Velikost lista (Paper size1)
Uporabljamo bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm).
2.4.2 Robovi besedila (Margins)
Zgornji rob (nad besedilom) je 35 mm, spodnji 30 mm, levi (notranji) 30 mm in desni (zunanji)
25 mm. Ti robovi se nanas ajo na razdaljo med robovi besedila in robovi lista. Nad zgornjim
robom besedila je sprotni naslov (pagina viva), podc rtan s sklenjeno c rto. Zgornji rob sprotnega
naslova je od roba lista oddaljen priblizno 15 mm.
2.4.3 Razmaki med vrsticami (Line spacing)
Priporoc amo tak razmak, da na stran zajamemo okoli 40 vrstic besedila, seveda ob upos tevanju
robov iz podpoglavja 2.4.2. Ce je delo obsez no, so lahko razmaki med vrsticami tudi enojni.
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pac pa odstavke med seboj loc uje prazna vrstica.
1 V naslovih podpoglavij 2.4.1 do 2.4.10 predstavljamo tudi standardne angle s ke izraze za obravnavane elemente.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
3
2.4.4 Pisava (Character formatting)
Pri rac unalniskem oblikovanju ne uporabljamo grafic no stiliziranih pisav. Najprimernejs e so
pisave tipa Times New Roman. Pisava samega besedila je vedno v obic ajnem slogu (normal),
c rke so c rne barve in velikosti 12 pik. Naslove preglednic in slik ter elemente v preglednicah oz.
slikah pisemo z isto pisavo, vendar priporoc amo velikost 10 pik, da se optic no loc ijo od
besedila. Tudi sprotni naslov naj bo velikosti 10 pik, oz. izjemoma 8 pik, c e je naslov daljs i.
Latinska znanstvena imena pisemo vedno v lez ec em slogu oz. kurzivi (italics). Tak tip pisave za
latinska imena uporabljamo tudi v naslovih, sprotnem naslovu, izvlec ku, ipd. O natanc nejsem
zapisu latinskih znanstvenih imen se posvetujemo z mentorjem.
2.4.5 S tevilcenje strani (Numbering of pages)
Zac etne splos ne strani (glej 3.1.2 do 3.1.10) s tevilc imo z rimskimi s tevilkami od I dalje, in sicer
od naslovne strani (prva s teta, a ne s tevilc ena) prek mentorstva (druga s teta, prva s tevilc ena) do
zadnje strani kazal oz. do simbolov in slovarc ka (glej 3.1). Zaporedno s tevilc enje z arabskimi
s tevilkami zac nemo s poglavjem Uvod in konc amo s poglavjem Viri (glej 3.2). Zahvale in prilog
ne s tevilc imo po straneh. Stevilke strani zapisemo desno zgoraj, in c e je mogoc e, malo nad
sprotnim naslovom. Ker je pri rac unalnikih tezko poljubno doloc iti poloz aj s tevilk, saj je ta
odvisen od roba besedila in od formatiranja sprotne strani, priporoc amo tiste najustreznejs e
moz nosti, ki jih omogoc a urejevalnik besedila. Ce urejevalnik omogoc a, so s tevilke strani lahko
nekaj manjs e od c rk v besedilu izdelka.
2.4.6 Oblikovanje preglednic in slik (Tables and figures)
V besedilu pisemo naslove preglednic nad preglednicami, naslove slik pa pod slikami. Oboje
s tevilc imo posebej in zaporedno. Po standardu se tako za slike, risbe in fotografije kot za
grafic ne slike (grafikone) skupaj predvideva en sam angles ki izraz ”slika„ (figure), zato tovrstne
prikaze s tejemo skupaj, in jih ne delimo posebej na grafikone, slike ipd.
Ce preglednice ali slike povzemamo po drugih virih, podatke za le-te navedemo v oklepaju takoj
za naslovom preglednice ali slike in obvezno dodamo s e podatek za stran, kjer se v citiranem
viru nahaja preglednica, ki smo jo uporabili.
Primer:
Pospravljeni pridelki (Statistic ni letopis Republike S1ovenije, 1997: 120)
Dekadne in mesec na potencialna evapotranspiracija (Agromet, 1998: 9)
Contents of metals and milk from different locations (C itek in sod., 1996: 30)
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
4
Vir prevzetih preglednic ali slik navedemo tudi v poglavju Viri, in sicer v skladu z navodili za
navajanje virov (glej 3.2.7 oz. 3.2.7.3.7).
Stolpcev in vrstic po nepotrebnem ne loc ujemo z izrisanimi robovi, razen c e to ni nujno. Pri
doktorskih disertacijah in magistrskih delih naslove vseh svojih avtorskih preglednic in slik
pisemo dvojezic no, in sicer v slovens c ini in angles c ini, v kazalu preglednic in slik pa navajamo
le slovenske naslove. Dvojezic no lahko navajamo tudi elemente v preglednicah ali slikah
(neobvezno). Ce je preglednica daljs a od ene strani, na koncu prve strani preglednice desno
spodaj napis emo ”se nadaljuje„ , na naslednjo stran pa levo zgoraj ”nadaljevanje„ . V takem
primeru na naslednji strani na zac etku nadaljevanja v preglednico s e enkrat vpisemo glavo.
Navodila za razmik in pisavo pri preglednicah so predstavljena v podpoglavjih 2.4.3 in 2.4.4.
Kot primer preglednic priporoc amo zglede iz Statistic nih letopisov Republike Slovenije.
Predlagamo tudi rabo uc benika za statistiko (Kos melj, 1995), kjer so prikazane s tevilne slike in
preglednice. Vsako sliko in preglednico moramo opremiti popolno, tako da za razumevanje ni
potrebno branje besedila izdelka.
2.4.7 Enacbe in formule (Equations and formulae)
Enac be in formule zapisemo v svojo vrsto, zamaknjeno za nekaj mest, skrajno desno pa jih
oznac imo s tremi pikami in jih os tevilc imo s s tevilko v oklepaju.
Primer:
enac ba oz. formula ... (1)
V besedilu izdelka enac be ali formule s tevilc imo v skupnem zaporedju, nanje pa se sklicujemo s
s tevilko v oklepaju. Enac be in formule pisemo v lez ec em slogu oz. kurzivi (italics). O
natanc nejs em zapisu se posvetujemo z mentorjem.
2.4.8 Sprotni naslov (Pagina viva oz. Running head)
Sprotni naslov zajema okrajs ane informacije o avtorju, naslovu in viru in se ponavlja na vsaki
strani pisnega izdelka. Izpisovati se zac ne z uvodnim poglavjem Mentorstvo.
Sprotni naslov ima vedno dve vrstici, s c rkami velikosti 10 pik (izjemno 8 pik, c e je naslov zelo
dolg), pod sprotnim naslovom pa je obvezna tanka sklenjena c rta, ki naj sega vzdolz celotne
s irine besedila oz. kolikor to omogoc a urejevalnik besedila.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
5
V prvo vrstico sprotnega naslova zapisemo priimek avtorja in kratico avtorjevega imena, nato
naslov izdelka in na koncu piko. Drugo vrstico zamaknemo v desno za tri presledke, nato
vpisemo tip dokumenta, okrajs an tako, kot smo prikazali v podpoglavju 2.1, zakljuc en s piko.
Sledijo kraj, ime visokos olskega zavoda in leto zagovora. Pri imenu zavoda zapisemo celotno
hierarhijo od univerze dalje, z okrajs avo za univerzo in oddelek, tako kot je prikazano v primeru.
Naslov izdelka ne sega v drugo vrstico. Ce je naslov dolg, ga logic no okrajs amo, in sicer tako,
da vedno zajamemo prvo in zadnjo besedo iz naslova ter tiste informativne elemente, ki so
potrebni za osnovno informacijo o naslovu.
Primer:
Priimek I. Naslov ... konc nega pisnega ... izdelka.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Odd. za z ivilstvo, 1999
2.4.9 Opombe pod crto (Footnotes)
Opombe pod c rto pis emo s c rkami velikosti 10 pik.
2.4.10 Izvlecek (Abstract)
V izvlec ku zgos c eno podamo tudi namen in metode, s e posebej pa poudarimo svoje konkretne
izsledke in sklepe, in sicer na informativen nac in, t.j. s skrbno izbranimi najpomembnejs imi
s tevilc nimi (kvantitativnimi) podatki. Navedemo pa le tiste kvantitativne in kvalitativne
podatke, ki so pomembni za razumevanje nas e raziskave. Splos no znanih dejstev ne navajamo.
Uporabljamo standardne formalne izraze, in ne z argonskih, za isti pojem pa dosledno
uporabljamo vedno le en sam izraz. Stevilk ne izpisujemo z besedo. Uporabljamo standardne
kratice oz. okrajs ave, manj znane, npr. imena organizacij, pa ob prvi rabi v izvlec ku obvezno
razlozimo v oklepaju. Ce se kak pojem ali besedna zveza vec krat ponavljata, ob njuni prvi
omembi v oklepaju predstavimo neko izbrano okrajs avo ali c rko, ki jo nato v izvlec ku
uporabljamo ves c as. Izvlec ek naj vsebuje priblizno 200 besed, pisemo pa ga vedno brez
odstavkov. Slog naj bo jedrnat, a ne telegrafski. Za podrobnejs a navodila k pisanju izvlec kov
glej seznam priporoc ene literature (Cremmins, 1982; Bartol, 1992, 1998).
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
6
3 OBLIKOVANJE POSAMEZNIH STRANI
Priporoc amo izpisovanje po nac elu ene same strani na en list, tako da so hrbtne strani listov
prazne.
3.1 ZACETNE SPLOSNE STRANI (Front matter)
Vse strani, vkljuc no od enote Mentorstvo (glej 3.1.4) dalje pa vse do vkljuc no poglavja
Zahvala (3.3), opremljamo s sprotnim naslovom. Zac etne splos ne strani od enote Mentorstvo
(3.1.4) do enote Slovarcek (3.1.10) s tevilc imo z rimskimi s tevilkami. Pri enotah Mentorstvo,
Kljucna dokumentacijska informacija (3.1.5) in kljuc na dokumentacijska informacija v
angles c ini (Key words documentation) (3.1.6) pazimo, da vsaka zajame le eno stran. Nadaljnje
enote (razlic na kazala, okrajs ave, slovarcek (3.1.7 do 3.1.10) lahko zajemajo vec strani, ki se
nato s tevilc ijo zaporedno. Naslovno stran (3.1.2) s tejemo kot prvo, a je ne s tevilc imo.
Popravkov, posvetila, izrekov (3.1.3) ne s tejemo in ne s tevilc imo. Stevilc enje z rimsko II
zac nemo z enoto Mentorstvo (3.1.4). Vse enote od rimske III dalje naslavljamo centrirano.
3.1.1 Platnice (Front cover)
Platnice vezemo trdo. Standard priporoc a sivo barvo s c rnimi c rkami. Naslov pisemo s krepkimi
c rkami (bold) v velikosti 18 pik, vse ostale elemente pa z obic ajnimi c rkami velikosti 16 pik.
Vse elemente centriramo. Velikost c rk je nac elno moc izbirati poljubno le pri sitotisku.
3.1.1.1 Naziv zavoda
Celoten naziv zavoda, kjer delo predstavljamo (zagovarjamo), navedemo z velikimi tiskanimi
c rkami 20 mm pod zgornjim robom platnic. Vsak element (univerza, fakulteta, oddelek) pisemo
v novo vrstico. Sledi deset praznih vrstic velikosti 12 pik.
3.1.1.2 Ime in priimek avtorja
Ime avtorja navedemo z malimi tiskanimi c rkami z veliko zac etnico, priimek pa z velikimi
tiskanimi c rkami, in sicer brez akademskega naslova. Ce je pred zagovorom pris lo do
spremembe priimka, spremembo javimo referatu za s tudentske zadeve in zapisemo nov priimek
po dogovoru z referatom. Nac elno navedemo tisti priimek, ki je uradno v veljavi v c asu
zagovora. Naslove in strokovno smer v celoti in v originalni obliki (oz. po transkripciji)
zapisemo v Kljuc no dokumentacijsko informacijo (3.1.5). Sledijo tri prazne vrstice velikosti 12
pik.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
7
Naslov dela v slovens c ini pisemo z velikimi tiskanimi c rkami in grafic no poudarimo. Za
naslovom ni pike. Sledi pet praznih vrstic velikosti 12 pik.
3.1.1.4 Tip dokumenta
Tip dokumenta (doktorska disertacija, magistrsko delo, specialistic no delo, diplomsko delo)
navedemo z velikimi tiskanimi c rkami. Pri diplomskih delih sledi ena prazna vrstica, nato pa
zapis emo, za kaks en tip s tudija gre. Sledi priblizno osemnajst praznih vrstic velikosti 12 pik.
Stevilo vrstic je odvisno od dolz ine naslova, ki lahko obsega vec vrstic.
3.1.1.5 Kraj in leto zagovora
Kraj navedemo z malimi tiskanimi c rkami z veliko zac etnico, leto zagovora z arabskimi
s tevilkami in navedbi loc imo z vejico. Spodnji rob je priblizno 30 mm.
3.1.2 Naslovna stran (Title leaf)
Naslovna stran je prva s teta stran (I) iz posebnega sistema rimskih s tevilk za zac etne strani,
vendar na list naslovne strani te s tevilke ne izpis emo. Na naslovni strani centrirano navajamo
vse elemente s platnic, v enakem vrstnem razporedu in enakem slogu c rk, vendar z vsemi c rkami
velikosti le 12 pik, razen pri slovenskem in angleskem naslovu, ki ju pisemo krepko in naj
znas ata 14 pik. Zavod navedemo 30 mm od zgornjega roba, in sicer vsako enoto zavoda v svojo
vrstico. Podatek za kraj in leto zagovora zapis emo pribliz no 35 mm od spodnjega roba lista.
Ime in priimek avtorja zapisemo tako kot na platnicah, vendar s to razliko, da v oklepaju
zapisemo tudi priimek, ki je bil v veljavi ob vpisu, c e je bil le-ta drugac en kot priimek v c asu
zagovora.
Primer: Janez NOVAK
Janja NOVAK-VOLK (NOVAK)
Tina PODBREGAR (DOLINSEK)
Slovenskemu naslovu z velikimi c rkami (krepke c rke, velikost 14 pik) in neokrajs anemu tipu
dokumenta z velikimi c rkami (12 pik) sledi angles ki naslov (ravno tako krepke c rke, 14 pik) ter
angles ki tip dokumenta (velike c rke, 12 pik) v celoti, in sicer tako, kot je prikazano v
podpoglavju 2.1. Pri diplomskih delih za tipom dokumenta v slovens c ini in angles c ini v
naslednjo vrstico z mali c rkami zapis emo, za kaks en tip s tudija gre. Ker lahko slovenski in
angles ki naslov obsegata vec vrstic, slovenski tip dokumenta zapisemo priblizno na sredini lista
in mu nato prilagodimo razvrstitev ostalih elementov.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
8
3.1.3 Popravki, posvetila, izreki (Errata, verses, quotations)
List s popravki morebitnih napak (errata - corrigenda), ki so se pregledovanju izmuznile s e pred
vezavo, vstavimo pozneje, in sicer takoj za naslovno stranjo. Stran naslovimo z naslovom
POPRAVKI. Nato zapovrstno navajamo strani in vrstice (preglednice, slike) napac nih podatkov
ter napac ne in pravilne podatke.
Primer: str. 24, vrstica 12: namesto 5 kg beri 15 kg
str. 29, pregl. 5 (10. stolpec, 7. vrstica): namesto 5 kg beri 15 kg
Ce z elimo v svoj izdelek zapisati posvetilo, misel, izrek, verz ipd., le-to zapisemo na posebno
stran, ki se nahaja pred stranjo za mentorstvo. Strani s posvetilom ne s tejemo in ne s tevilc imo.
Pri izrekih navedemo v oklepaju vir.
3.1.4 Mentorstvo (Supervisors)
To stran s tejemo kot drugo stran splos nih strani in jo s tevilc imo z rimsko s tevilko II. To je tudi
prva stran, ki se opremi s sprotnim naslovom. Ta stran pa nima naslova in se ne uvrs c a v kazalo
vsebine.
Na tej strani najprej navedemo program s tudija, ki ga zakljuc ujemo s svojim izdelkom. Nato
navedemo vse organizacije (univerza, fakulteta, oddelki, katedre, ins tituti ... ), kjer smo opravili
bistvene raziskave, poskuse, kemic ne analize, statistic no ali rac unalnis ko obdelavo in podobno.
Ce se je del raziskav odvijal v tujini, navedemo originalni naziv tuje organizacije.
Sledijo podatki o odobritvi dela in o imenovanjih mentorjev in somentorjev, c e je s tudijska
komisija imenovala tudi slednje.
Nato zapis emo ”Komisija za oceno in zagovor:„ V nove vrstice zapovrstno zapis emo c lane
komisije, zac ens i s predsednikom. Pri vsakem c lanu v prvi vrstici zapisemo funkcijo
(predsednik, c lan), akademski naslov in ime ter priimek, v drugi vrstici pa zavod, s katerega
prihaja.
Primer:
Predsednik: prof. dr. Ime PRIIMEK
Univerza v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo
Nato zapis emo ”Datum zagovora:„ in nato datum zagovora oz. predvidimo prazen prostor za
poznejs i roc ni vpis datuma.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
9
Sledi izjava: Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Na koncu desno spodaj rac unalnis ko izpisemo svoje ime in priimek in predvidimo prostor za
lastnoroc ni podpis.
3.1.5 Kljucna dokumentacijska informacija (KDI)
To stran naslovimo "KLJUCNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA" in jo s tevilc imo z
rimsko s tevilko III. KDI zavzame le eno stran. Ce bi KDI ob standardnem naboru znakov 12 pik
obsegala vec kot eno stran, lahko presledke med vrsticami zoz imo, c rke v izvlec ku pa
zmanjs amo. Isto velja za kljuc no dokumentacijsko informacijo (KWD) v angles c ini (3.1.6).
SD Stevilka dokumenta: vpis emo Dd (oz. Md, Sd, Dn, Vn, Vs).
DK Decimalna klasifikacija: vpis emo vrstilec UDK (ali GDK).
KG Klasifikacijska gesla: vpis emo gesla, oz. kljuc ne besede, ki jih loc imo s
pos evnimi c rtami brez presledkov.
KK Klasifikacijske kode: vpis emo po dogovoru na oddelku (neobvezno).
AV Avtor: vpis emo priimek1 (priimek2, c e je potrebno; tako kot pri 3.1.2) in ime.
Inverzija imena in priimka je obvezna. Priimek pis emo z velikimi tiskanimi
c rkami, sledi mu vejica, presledek in ime z z veliko zac etnico in malimi
tiskanimi c rkami. Pri doktorskih disertacijah in magistrskih delih navedemo vse
z e pridobljene naslove v celoti.
Primer: PRIIMEK1 (PRIIMEK2), Ime, dipl. inz . agronomije, mag. znanosti.
Naslove transkribiramo po navodilih iz Uradnega lista.
SA Sekundarni avtorji: vpis emo priimek in ime mentorja ter somentorja enako kot
pri avtorjih, vendar brez naslovov, saj jih navedemo z e pri mentorstvu (3.1.4).
Sekundarne avtorje loc imo s pos evno c rto brez presledkov.
Primer: PRIIMEK1, Ime1 (mentor)/PRIIMEK2, Ime2 (somentor)
KZ Kraj zaloz be: vpis emo pos tni naslov oddelka, kjer se delo zagovarja.
Primer: SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Zaloz nik: vpis emo neokrajs an naziv zavoda.
LI Leto izdaje: vpis emo leto zagovora.
IN Izvirni naslov: vpis emo ga z velikimi tiskanimi c rkami.
TD Tip dokumenta: v celoti izpis emo tip dokumenta (Doktorska disertacija,
Magistrsko delo, Specialistic no delo, Diplomsko delo). Pri diplomskih delih v
oklepaju navedemo, za kaks en tip s tudija gre.
OP Opombe: v to polje vpis emo zadnjo os tevilc eno stran lista rimske in arabske
paginacije (loc imo ju z vejico), s tevilo preglednic, slik, kart, prilog in virov
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
10
(2.3).
Primer: XI, 80 str., 15 pregl., 10 sl., 14 pril., 70 vir.
IJ Izvirni jezik: z malimi c rkami vpis emo okrajs avo jezika, v katerem je izdelek
napisan (slovens c ina - sl, angles c ina - en).
JI Jezik izvlec ka: z malimi c rkami vpis emo okrajs ave jezikov izvlec kov (isto kot
izvirni jezik) in jih loc imo s pos evno c rto.
AI Izvlec ek naj vsebuje priblizno 200 besed. Ce je obsez nejs i, lahko zmanjsamo
tako velikost c rk (priporoc amo 10 pik) kot razmak med vrsticami, saj KDI ne
sme presec i ene strani (2.4.10).
3.1.6 Key words documentation (KWD)
Ta stran je namenjena angles ki bibliografski predstavitvi izdelka. Stran ima naslov "KEY
WORDS DOCUMENTATION" in se s tevilc i z rimsko s tevilko IV. Tudi KWD zavzame le eno
stran.
DN Document number: vpis emo Dd (oz. Md, Sd, Dn, Vn, Vs).
DC Decimal classification: vpis emo vrstilec UDK ali GDK.
CX Classification terms: vpis emo gesla oz. kljuc ne besede, loc imo jih s pos evno
c rto (KG).
CC Classification code: vpis emo po dogovoru na oddelku (KK).
AU Author: vpis emo svoj priimek in ime kot pri KDI (AV), a brez pridobljenih
naslovov.
AA Additional authors: vpis emo priimek in ime mentorja (supervisor) ter
somentorja (co-supervisor) kot pri KDI (SA).
PP Place of publication: kot pri KDI (KZ).
PB Publisher: vpis emo neokrajs an naziv zavoda v angles c ini, in sicer univerzo,
fakulteto in oddelek (ZA).
PY Kot pri KDI (LI).
TI English title: izvirni naslov prevedemo v angles c ino in ga vpis emo z velikimi
c rkami (IN).
DT Document type: vpis emo tip dokumenta v angles c ini (Doctoral Dissertation,
M.Sc. Thesis, Specialist Thesis, Graduation Thesis (University studies),
Graduation Thesis (Higher professional studies)
NO Notes: v to polje vpis emo zadnjo os tevilc eno stran lista rimske in arabske
paginacije (loc imo ju z vejico), s tevilo preglednic, slik, prilog in virov
Uporabimo angles ke okrajs ave (glej 2.3).
LA Language (isto kot pri KDI: IJ).
AL Language of abstract (isto kot pri KDI: JI).
AB English abstract: napis emo ga v skladu z enaki nac eli kot slovenski izvlec ek.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
11
3.1.7 Kazalo vsebine (Table of contents)
Kazalo vsebine pisemo na novo stran in s tevilc imo z rimsko s tevilko V. Na prvi strani kazala
zgoraj zapisemo "KAZALO VSEBINE". To kazalo lahko obsega vec kot eno stran, pac kolikor
je potrebno glede na s tevilo poglavij v izdelku. V tem primeru te strani s tevilc imo z nadaljnjimi
zaporednimi rimskim s tevilkami. Kazalo vsebine vsebuje naslove vseh poglavij oz. podpoglavij
v izdelku. V kazalo vsebine tako vkljuc imo naslove za KDI v slovens c ini, KWD v angles c ini, za
vsa kazala (kazalo vsebine, preglednic, slik, kart, prilog), za okrajs ave in simbole in za
slovarc ek.
3.1.8 Kazala preglednic, slik, prilog (Lists of tables, figures, annexes)
Priporoc amo, da se vsako od kazal zac ne na novi strani. Vsa kazala ustrezno naslovimo
(KAZALO PREGLEDNIC, KAZALO SLIKé ). V kazalu uporabljamo dogovorjene okrajs ave
za preglednice (pregl.), slike (sl.) itd. Kazala s tevilc imo z zaporednimi rimskimi s tevilkami, kjer
se pri s tevilc enju upos teva vsaka stran kazala. Kazala so obvezna le, kadar se njihovi elementi
pojavljajo v izdelku.
3.1.9 Okrajs ave in simboli (Abbreviations and symbols)
Na tej strani (ali vec straneh) v seznamu razlozimo manj znane simbole in okrajs ave. Splos no
znanih simbolov (npr. za standardne merske enote) ne razlagamo. Za simbole uporabljamo
priporoc ila iz mednarodnega standarda ISO. Ce uporabljenih simbolov mednarodni standard ne
zajema, po potrebi navedemo vir priporoc enih simbolov (npr. domac i ali drug nacionalni
standard: DIN, NF ... ). Na tej strani razlozimo tudi okrajs ave, ki smo jih oblikovali sami in jih
konsistentno uporabljamo v kasnejsem besedilu. Tudi v samem besedilu pri prvi rabi okrajs ave
le-to razloz imo v oklepaju.
3.1.10 Slovarcek (Glossary)
To je zadnja enota zac etnih splos nih strani iz sistema s tevilc enja z rimskimi s tevilkami. V
slovarc ku opisno razlozimo pojme, za katere menimo, da so specific ni za nas e raziskovalno
podroc je in zato potrebujejo razlago. Te pojme ob prvi rabi razlozimo tudi v samem besedilu
izdelka.
Tem zac etnim splos nim stranem, s tevilc enim zaporedno z rimskimi s tevilkami in naslovljenim
centrirano, sledi besedilo izdelka, ki se s tevilc i zaporedno z arabskimi s tevilkami.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
12
3.2 BESEDILO (Body of thesis)
Besedilo zac nemo s poglavjem Uvod in ga od tega poglavja dalje zaporedno s tevilc imo z
arabskimi s tevilkami, zac ens i z 1. Besedilo navadno razdelimo na naslednje hierarhic ne enote:
1 POGLAVJA
1.1 PODPOGLAVJA
1.1.1 Nadaljnja podpoglavja
1.1.1.1 Nadaljnja podpoglavja
Poglavja in podpoglavja s tevilc imo dekadno, vedno z arabskimi s tevilkami, ki jih sestavljamo
tako, da hierarhic ne ravni med seboj loc imo s piko, vendar pa pike na koncu sestavljene s tevilke
ne zapisemo (npr.: 3.2.3 Poljski poskusi). Vse naslove pis emo, tako kot samo besedilo, z znaki
enake velikosti (12 pik).
Besedilo je navadno sestavljeno iz sedmih standardnih poglavij. Peto poglavje s e posebej
razdelimo na podpoglavji ”Razprava„ in ”Sklepi„ . Pri nekaterih temah oz. tezah je mozno
predlagano strukturo nekoliko spremeniti, vendar moramo v zac etnih poglavjih kljub temu
vedno predstaviti povod za svojo raziskavo in namen oz. cilje in svojo hipotezo ter dosedanje
objave na tem podroc ju.
Pri naslovih poglavij in podpoglavij zaradi hitrejs e optic ne razpoznavnosti uporabimo
poudarjeni in nepoudarjeni nac in pisanja, ki ga prav tako upos tevamo pri kazalu vsebine. Od
c etrte ravni dalje, c e je to potrebno, uporabljamo enake (tj. nepoudarjene) c rke, tako da nadaljnje
ravni optic no loc i le hierarhic na raven s tevilc enja.
Primer:
4 REZULTATI
4.1 REZULTATI MERITEV
4.1.1 Meritve A ...
4.1.1.1 Meritve A, metoda 1 ...
4.1.1.2 Meritve A, metoda 2 ...
4.1.2 Meritve B ...
Glavna poglavja v besedilu si standardno sledijo v naslednjem vrstnem redu in z naslednjim
s tevilc enjem:
1 UVOD (stevilc enje poglavij; zac etek stevilc enja strani z arabskimi stevilkami)
2 PREGLED OBJAV
3 MATERIAL IN METODE
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
13
4 REZULTATI
5 RAZPRAVA IN SKLEPI
6 POVZETEK (SUMMARY)
7 VIRI (konec stevilc enja poglavij; z zadnjo stranjo virov se konc a tudi stevilc enje strani)
ZAHVALA
PRILOGE
Poglavja pred metodami in rezultati raziskovanja lahko natanc neje c lenimo tudi po naslednjem
vrstnem redu:
UVOD
OPREDELITEV PROBLEMA
DOSEDANJA RAZISKOVANJA (PREGLED OBJAV)
CILJ RAZISKOVANJA
DELOVNE HIPOTEZE
O natanc ni strukturi se posvetujemo z mentorjem. Z mentorjem se posvetujemo tudi o
najprimernejs i hierarhic ni c lenitvi posameznih poglavij oz. podpoglavij.
3.2.1 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen (cilje) raziskave, da bralca
uvedemo v problem in cilj raziskovalnega dela. Stevilc enje strani zac nemo z arabsko s tevilko
ena.
3.2.2 Pregled objav
V besedilu pri citiranju vedno uporabljamo nac elo navajanja priimkov z letnico. Ce sta avtorja
dva, zapisemo oba priimka in ju loc imo z besedico "in". Ce je avtorjev vec , zapisemo prvega in
nato navedemo ”in sod.„ (et al. = et alii). Zaradi preglednosti pri hkratnem nas tevanju vec virov
iz razlic nih let med avtorjev priimek in letnico ne vstavimo vejice.
Primeri:
... medtem ko Mollaretti in sod. (1987) navajajo, da je koncentracija ...
... v preddinarskih gorskih pragozdovih (Hoc evar, 1885; Hoc evar in Tortic , 1975) ...
... Hoc evar (1885) ter Hoc evar in Tortic (1975) navajajo, da ...
... drugi avtorji pa so mnenja (Johnson in sod., 1995; Smith, 1996), da ...
... Johnson in sod. (1995) ter Smith (1996) pa so mnenja, da ...
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
14
Ce citiramo vir, ki je skupno delo dveh avtorjev z enakima priimkoma, zapisemo tudi kratici
imena. Kratici imena pisemo tudi takrat, kadar za isto leto citiramo dva razlic na avtorja z
enakima priimkoma.
... Maia MJF in Maia MD (1984) pa ugotavljata, da ...
... Smith J (1991) trdi, da ..., nekatere druge raziskave pa kaz ejo (Smith MF, 1991), da ...
Ce citiramo vec del istega avtorja iz istega leta, jih zaporedno oznac imo z malimi tiskanimi
c rkami za letnico. Te tiskane c rke nato obvezno (brez presledka) zapisemo tudi k letnici pri
zaporednem navajanju virov (3.2.7). Ce pri istem avtorju citiramo njegova dela iz razlic nih let,
avtorja zapis emo le enkrat, letnice pa med seboj loc imo z vejico.
MacFarland (1974a) pa je to najprej opazil le pri nadmorski visini 2500 m. S e isto leto pa je
najti nove informacije (MacFarland, 1974b; Krueger in sod., 1974) ...
Pri kasnejsih meritvah (MacFarland, 1977a, 1977b, 1989) so rezultati drugac ni.
Pri monografijah pogosto uporabimo le en sam podatek iz monografije. Takrat za laz je poznejs e
preverjanje tega podatka navedemo tisto stran, kjer se podatek nahaja.
... pa so opazili le pri nadmorski visini 2500 m (MacFarland, 1974: 178).
... MacFarland (1974: 178) pa je to opazil le pri nadmorski visini 2500 m.
Ce podatke o nekih rezultatih citira nek drug vir, pa do prvega (originalnega) vira nikakor ne
moremo priti, lahko izjemoma uporabimo drugi vir. V tem primeru zapisemo obe letnici (oz.
oba avtorja), tako tisto, ki se nanas a na originalni vir, ki ga nismo mogli pridobiti, kot tisto, ki
pripada viru, ki ta originalni vir citira. Oba elementa loc imo s "cit. po" (op cit = opere citato,
opus citatum). Ce iz znanega vira uporabimo vec citatov, pri katerih do virov nimamo dostopa,
znani vir pri nas tevanju vedno znova ponovimo, da se izognemo nesporazumu s pripadnostjo
letnic in avtorjev. Pri zaporednem navajanju virov v poglavju Viri (3.2.7) na koncu izdelka
navedemo le drugi vir, to je tisti, ki smo ga pregledali in uporabili kot vir citata.
... pa so to opazili z e mnogo prej (Peterson, 1960, cit. po Martinez, 1998; Grimaldi in sod.,
1961, cit. po Martinez, 1998).
ali
... Peterson (1960, cit. po Martinez, 1998) in Grimaldi in sod. (1961, cit. po Martinez, 1998) pa
so to opazili z e mnogo prej.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
15
Priimek Martinez v takem primeru dvakrat ponovimo, da je natanc no razvidno, kdo je citiran oz.
kdo citira koga in za koliko bibliografskih enot gre. Pri takem nac inu citiranja moramo paziti, da
izberemo tak slog pisanja, ki omogoc a kar najboljs o c itljivost in je hkrati jasen v informativnem
smislu.
Vse svoje citirane vire moramo nac elno preveriti v primarni (celotni) obliki, zato tak nac in
posrednega citiranja uporabljamo le, c e ni mozno drugac e. To s e zlasti velja pri magistrskih
delih in doktorskih disertacijah. O tovrstnem navajanju se posvetujemo z mentorjem.
Publikacije, kjer avtorji niso navedeni, navajamo po prvi ali prvih dveh zac etnih besedah iz
naslova oz. po tistih zac etnih besedah, s katerimi se publikacija (vir) razvrs c a v poglavju Viri.
Ce npr. navajamo vec enot, ki se zac no z enakimi besedami (npr. pravilniki), za boljs o
preglednost uporabimo toliko besed, kot jih je potrebno za identificiranje pravilnega vira v
poglavju Viri. Ce naslov okrajs amo, navedemo tri pike in leto izdaje. Standarde navajamo po
s tevilki.
... takega semena ne smemo uporabiti (Pravilnik o spremembah ... , 1989) ...
... pa smo uporabili formule (Priroc nik ... , 1988) ...
... smo upostevali mednarodne standarde (ISO 7144, ISO 7160) ...
Ce nekega avtorja uporabimo kot vir daljs ega citiranega besedila, na zac etku takega besedila
nakaz emo, kaj vse se bo nanas alo nanj.
3.2.3 Material in metode
Pri poglavjih Material in metode, Rezultati, Razprava in Povzetek je treba slog pisanja poenotiti.
Pri tem priporoc amo rabo prve osebe mnoz ine mos kega spola, npr.: " ... za analizo smo uporabili
naslednje kemikalije ... „ ali ” ... zato sklepamo, da bi pri nadaljnjih poskusih ... „ .
3.2.4 Rezultati
3.2.5 Razprava in sklepi
3.2.5.1 Razprava
3.2.5.2 Sklepi
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
16
O najprimernejs i strukturi poglavij Material in metode, Rezultati, Razprava in sklepi se glede na
naravo nas ega izdelka posvetujemo z mentorjem.
3.2.6 Povzetek (Summary)
3.2.6.1 Povzetek
3.2.6.2 Summary
Pri doktorskih disertacijah, magistrskih in specialistic nih delih napisemo povzetek tako v
slovens c ini kot v angles c ini. Povzetek lahko dodatno napisemo tudi s e v kaksnem drugem tujem
jeziku, vendar je angles c ina obvezna. Pri drugem tujem jeziku to podpoglavje tedaj ustrezno
naslovimo (npr. 6.3 Resume ali Zusammenfassung). V povzetek ne vstavljamo preglednic in
slik, pac pa najpomembnejs e s tevilc ne rezultate predstavimo le v tekoc em besedilu. Povzetek
naj ne bo predolg. Zanj priporoc amo priblizno dve strani, vendar pa mora povzeti tudi uvod in
metode raziskovanja, in ne samo rezultatov in diskusije. Po potrebi je angles ki povzetek lahko
nekaj daljs i, tako da v njem raziskavo predstavimo izc rpneje. Ce smo delo napisali v angles c ini,
za slovenski povzetek predvidimo vsaj osem strani.
3.2.7 Viri
Vire po potrebi razvrstimo v citirane vire in druge vire.
3.2.7.1 Citirani viri
Citirani viri morajo predstavljati glavnino virov. To so tisti viri, kjer avtorje citiramo dobesedno
ali kjer iz nekega vira uporabimo konkretne informacije oz. avtorske metode, rezultate ali
sklepe. Ce uporabimo le posamezno poglavje v knjigi ali del knjige, navedemo tudi razpon
strani. Ce z elimo nek vir uporabiti kot citirani vir, ga moramo pregledati v primarni obliki. Raba
izvlec kov iz bibliografskih zbirk kot edini vir o dokumentu ni dopustna, razen c e se z mentorjem
ne dogovorimo drugac e. V takem primeru moramo obvezno navesti podatek o viru izvlec ka oz.
o bibliografski zbirki. Metode posrednega citiranja uporabljamo le v izjemnih primerih.
Vire v seznamu razvrs c amo vedno po prvem avtorju, pri publikacijah brez znanih avtorjev pa po
naslovu dela. Ker posamezni vir navadno sega v naslednjo vrstico, tu pisanje nadaljujemo
zamaknjeno pribliz no za tri presledke.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
17
3.2.7.2 Drugi viri
Ce smo neki vir uporabili le kot vir splos nih informacij o neki problematiki, ga uvrstimo v
podpoglavje ”Drugi viri„ . Med druge vire uvrs c amo predvsem knjige, npr. uc benike, priroc nike
ali take publikacije, kjer je morda izc rpneje opisana raba neke metodologije, ki je sicer v rabi z e
dalj c asa in tako ne gre za njen prvi opis. V takem primeru s tevila strani vira ni potrebno pisati.
Citirane vire in ostale vire razvrstimo v dveh samostojnih seznamih.
3.2.7.3 Primeri za navajanje citiranih in drugih virov
3.2.7.3.1 Navajanje c lankov v revijah
Obvezni elementi navedbe so avtor(ji), leto izdaje, naslov clanka, naslov revije, letnik oz.
volumen (volume) revije, s tevilka (number) revije, obseg clanka (strani od-do). Za
naslovom revije navedemo najprej letnik in nato s tevilko oz. eno ali drugo, c e ima revija le
letnik ali le s tevilko. V besedilu navajamo le prvega avtorja (oz. oba avtorja, c e sta avtorja le
dva), pri navajanju virov pa vedno navedemo vse avtorje. Priporoc amo izpis naslovov revij v
celoti in ne z okrajs avami. V primeru krajs anja dosledno pri vseh revijah upos tevamo
(mednarodne) standarde za krajs anje naslovov.
Hrz ic A., Urek G. 1989. Skladisc ni skodljivci na ljubljanskem obmoc ju. Sodobno kmetijstvo, 22,
3: 119-130
Bartol T. 1994. Bibliometric na analiza navajanja slovenskih dokumentov v zbirki AGRIS od
1975 do 1993. Zbornik Biotehniske fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo (Zootehnika),
64: 9-17
Mladenoff D.J., Haight R.G. 1995. A regional landscape analysis. Conservation Biology, 20, 9:
279-294
3.2.7.3.2 Navajanje knjig (monografij)
Pri knjigah za avtorjem (urednikom) in letom izdaje navedemo naslov, podnaslov (ce
obstaja), izdajo (ce obstaja), kraj in zalozbo. Stevilo strani se od zaloz be loc i z dvopic jem in
opremi s slovensko okrajs avo str. (Primer: ... Elsevier: 320 str.).
Kovac J. 1993. Gobe na Slovenskem. 3. izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga: 260 str.
Nickerson J.T.R., Ronsivalli L.L. 1980. Elementary food science. 2nd edition. Westport, AVI
publishing company: 315 str.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
18
3.2.7.3.3 Navajanje sestavkov iz knjig
Ce citiramo le neko izbrano poglavje oz. posamezno poglavje, ki ga je napisal drug avtor,
moramo na koncu obvezno navesti tudi obseg strani citiranega poglavja. Pri avtorju enega
samega poglavja moramo navesti avtorja, naslov poglavja in naslov celotne knjige, kar med
seboj loc imo z V:. Urednika oznac imo v oklepaju z ur. oz v ustreznem izvirnem jeziku (npr. ed.
ali eds.). Izpis emo vse urednike.
Lestan D. 1996. Nac rtovanje eksperimentalnega preuc evanja bioprocesov. V: Biotehnologija.
Osnovna znanja. Raspor P. (ur.). Ljubljana, Bia: 397-409
3.2.7.3.4 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov
Obvezni elementi navedbe so avtor(ji), leto izdaje, naslov referata, naslov posvetovanja
oziroma kongresa, kraj in datum kongresa, kraj izdaje, uredniki (c e so navedeni), zalozba
(organizator, izdajatelj zbornika, npr. dolocena fakulteta, drus tvo ... ), obseg strani. V
takem primeru se letnice zaradi pravil navajanja lahko vec krat ponavljajo.
Golob T. 1997. Minimalno obdelana z ivila in njihova sprejemljivost. V: Moderne tehnologije
predelave in kakovost z ivil. 18. Bitenc evi z ivilski dnevi Ž97, Ljubljana, 12-13 jun. 1997.
Z lender B., Gasperlin L., Hoc evar I. (ur.). Ljubljana, Biotehniska fakulteta, Oddelek za
z ivilstvo: 39-49
3.2.7.3.5 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov, objavljenih v revijah
Osterc J. 1998. The efforts for sustainable animal production in Slovenia. V: Prilagajanje
kakovosti animalne proizvodnje in proizvodov standardom Evropske unije. 6. mednarodni
simpozij Z ivinorejski znanstveni dnevi, Portoroz , 16-18 sept. 1998. Domz ale, Biotehniska
fakulteta, Oddelek za zootehniko. (Zbornik Biotehniske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kmetijstvo (Zootehnika), Suplement 30: 309-313)
3.2.7.3.6 Navajanje ostalih publikacij
Tu gre velikokrat za razna letna poroc ila ali preglede, kjer je leto z e v naslovu, zato moramo v
takem primeru zaradi doslednosti navajanja in natanc nosti informacije leto zapisati s e enkrat.
Poroc ilo za neko leto lahko npr. izide tisto leto ali pa tudi naslednje.
Leksikon Cankarjeve zaloz be. 1993. 3. izdaja. Ljubljana, Cankarjeva zaloz ba: 400 str.
Poroc ilo o delu Univerzitetne knjiz nice Maribor za leto 1995. 1996. Maribor, Univerzitetna
knjiz nica Maribor: 60 str.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
19
Priroc nik za delo s skropilnicami in prsilniki. 1998. Bernik R., Rebernik A. (ur.). Ljubljana,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: 45 str.
Microcel. Chiarificante adsorbente attivo per mosti e vini. 1997. Brescia, AEB SpA: 20 str.
(Navodilo za uporabo)
3.2.7.3.7 Navajanje pravilnikov, zakonov, statistic nih podatkov ipd. iz posebnih serijskih
publikacij
Predpise, objavljene v Uradnem listu, navajamo tako, kot je predvideno v Registru pravnih
predpisov, to je s s tevilko Uradnega lista, s tevilko predpisa in letnico.
Sklep o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. Ur.l. RS st. 80-2899/94
Pri statistic nih podatkih navedemo le osnovne bibliografske informacije o publikaciji.
Natanc nejs e podatke o preglednicah, grafikonih ipd. navajamo z e v besedilu (glej 2.4.6).
Statistic ni letopis Republike Slovenije 1997. 1997. 36: 657 str.
Agromet. Mesec ni agrometeoroloski bilten. 1998. 42, 1: 15 str.
3.2.7.3.8 Navajanje standardov
Obvezni elementi so s tevilka standarda, naziv in letnica.
ISO 7144. Documentation - Presentation of theses and similar documents. 1984: 10 str.
3.2.7.3.9 Navajanje patentov
Obvezni elementi so avtor patenta, letnica priglasitve oz. objave, naslov patenta, naziv,
kratica oz. s tevilka patenta.
Pass R.T. 1989. Foodstuff composition. UK patent application GB 2 207 850 A.
3.2.7.3.10 Navajanje elektronskih virov
Ce je le mogoc e, citiramo samo podpisane dokumente. Avtorji, osebe ali zavodi so najvec krat
navedeni na zac etku ali na koncu dokumenta. Informacije v nepodpisanih virih so lahko zelo
nezanesljive. Vse elektronske vire je treba rac unalnis ko shraniti in izpisati. Hranimo jih kot
dokazila, saj lahko dokumenti na internetu po doloc enem c asu izginejo ali pa se spremenijo. Ce
poleg elektronske obstaja tudi tiskana verzija dokumenta, navedemo tudi vir tiskane verzije (po
navodilih za tiskane vire). Z URL naslovom opozorimo, da je dokument dostopen tudi prek
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
20
interneta. Ker so URL naslovi navadno precej dolgi in ne vsebujejo presledkov, jih pisemo v
novo vrstico.
Pri tiskanih dokumentih, dostopnih prek interneta, so elementi navedbe: avtor, leto, naslov
dokumenta, vir tiskane verzije, URL naslov, datum (dan, ko smo dokument prebrali).
Hesketh J.E., Vasconcelos M.H., Bermano G. 1998. Regulatory signals in messenger RNA:
determinants of nutrient “ gene interaction and metabolic compartmentation. British Journal
of Nutrition, 80: 307-321.
http://nutrition.cabweb.org/BJN/journals/FULLTEXT/OCT98/Bjn80307 (12. nov. 1998)
Pri dokumentih, dostopnih le prek interneta, so elementi navedbe: avtor (c e je znan), naslov
dokumenta, leto, organizacija (c e je znana), datum zadnje spremembe (c e je znan), URL
naslov, datum (dan, ko smo dokument prebrali).
Mleko - popolno z ivilo. 1997. AKS-Marketing (16. feb. 1997).
http://www.aks.si/mleko/index.html (12. nov. 1998)
V besedilu izdelka se na tak dokument sklicujemo takole: (Mleko - popolno ... , 1997).
3.2.7.3.11 Navajanje ustnih in neobjavljenih virov
Le izjemoma lahko navajamo osebne informacije, ki smo jih od posameznikov pridobili ustno,
prek elektronske pos te ali kako drugac e. V takem primeru navedemo avtorja informacije, leto,
kraj, kjer je avtor dostopen, oz. naslov njegove elektronske pos te, c e smo informacijo dobili na
tak nac in, in v oklepaju podatek, da gre za osebni vir in dan ali mesec posredovane informacije.
Na zac etku reference prosto oblikujemo ime tematike razgovora oz. sporoc ila in jo damo v
narekovaje. Pri tovrstnem navajanju moramo obvezno pridobiti dovoljenje avtorja, da se strinja s
takim navajanjem.
Kosir P. 1997. ” Naravni rezervat Koc evsko0. Koc evje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Koc evje
(osebni vir, junij 1997)
Roberts T. 1998. ” S tevilo zaposlenih pri NAL, Beltsville, ZDA0. Tom.Roberts@nalusda.gov
(osebni vir, 13. apr. 1998)
Ce navajamo referat, ki je bil na posvetovanju le predstavljen in ga v tiskani obliki niso objavili,
podatek o neobjavljenosti obvezno navedemo v oklepaju.
Werner H. 1995. Bolezni in zajedalci pri kokosih v Prekmurju. V: Simpozij Novi izzivi v
poljedelstvu, Radenci, 10-15 okt. 1995 (neobjavljeno)
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
21
Ustne in neobjavljene vire lahko uporabljamo le izjemoma, in sicer vedno v dogovoru z
mentorjem.
3.3 ZAHVALA
Zahvalo uvrstimo za zadnjim s tevilc enim poglavjem Viri in je ne s tevilc imo po straneh.
3.4 PRILOGE (Annexes)
Priloge so namenjene predstavitvi dodatnih podatkov, in sicer navadno takih, ki niso nujno
potrebni za razumevanje samega besedila, pac pa je njihov namen zgolj informativen. V prilogi
npr. predstavimo podrobnejs e izrac une ali izpeljave enac b, obsez nejs e tabele, sezname, strukture
ipd. Priloge zaporedno oznac ujemo z velikimi tiskanimi c rkami, npr. Priloga A, Priloga B itd.
Pod oznako za prilogo napisemo tudi naslov vsebine priloge, ki ga od oznake za prilogo loc imo
za eno vrstico. Priloga pod isto zaporedno c rko lahko sega prek vec strani, vsako novo prilogo
pa zac nemo na novi strani. Tako oznako za prilogo kot naslov vsebine priloge postavimo na vrh
lista, in sicer centrirano. Ker lahko priloge zajemajo tudi zloz ene liste vec jih dimenzij, kjer
s tevilc enje ni smiselno, prilog ne s tevilc imo po straneh.
Ce so posamezne priloge obsezne in jih z elimo c leniti s e nadalje (npr. zaradi laz jega sklicevanja
v samem besedilu izdelka), te c lenitve oznac imo s s tevilkami (npr. Priloga A1, Priloga A2 ... ).
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
22
4 PRIPOROCENA LITERATURA
Balian E.S. 1994. The Graduate research guidebook. A practical approach to doctoral/masters
research. 3rd edition. Lanham, University Press of America: 289 str.
Bartol T. 1992. Analiza 24. letnika revije Sodobno kmetijstvo glede na zastopanost in kakovost
izvlec kov. Sodobno kmetijstvo, 25, 7-8: 296-29
Bartol T. 1998. Navodila za pripravo izvlec kov v slovenskih publikacijah s podroc ja gozdarstva.
Gozdarski vestnik, 56, 3: 173-177
Cremmins E.T. 1982. The Art of Abstracting. Philadelphia, ISI Press: 150 str.
Hoc evar I., Kmecl E., Spanring J., Zorn-Pogorelc M., Dems ar M., Bradac J., Gors ic M. 1992.
Oblikovanje pisnih izdelkov na posameznih stopnjah s tudija na Biotehnis ki fakulteti.
Ljubljana, Biotehnis ka fakulteta: 17 str.
ISO 4. Documentation - Rules for the abbreviations of title words and titles of publications.
1984: 5 str.
ISO 214. Documentation - Abstracts for publications and documentation. 1976: 6 str.
ISO 690. Documentation - Bibliographic references - Content, form and structure. 1987:
11 str.
ISO 832. Information and documentation - Bibliographic description and references - Rules for
the abbreviation of bibliografphic terms. 1994: 5 str.
ISO 1086. Information and documentation - Title leaves of books. 1991: 5 str.
ISO 2145. Documentation - Numbering of divisions and subdivisions in written document.
1978: 2 str.
ISO 5966. Documentation - Presentation of scientific and technical reports. 1982: 22 str.
ISO 7144. Documentation - Presentation of theses and similar documents. 1986: 10 str.
Kos melj K. 1995. Opisna statistika na zgledih. Naloge in res itve. Radovljica, Didakta: 199 str.
Silobrc ic V. 1994. Kako sastaviti, objaviti i ocjeniti znanstveno djelo. 3. dop. izd. Zagreb,
Medicinska naklada: 218 str.
University of Ljubljana. 1998. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 86 str.
Zelenika R. 1988. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i struc nog djela. Beograd,
Taurunum: 356 str.
Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehnis ki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, 2001
23
5 PRIMERI
Na naslednjih straneh predstavljamo primere za platnice (3.1.1), naslovno stran (3.1.2),
mentorstvo (3.1.4), kljuc no dokumentacijsko informacijo v slovens c ini (3.1.5), kljuc no
dokumentacijsko informacijo v angles c ini (3.1.6 - Key words documentation) in kazalo vsebine
(3.1.7).
UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNISKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Jerneja SKERJANEC
PREIZKUS PROBIOTIKOV TOYOCERINA IN
PACIFLORA V VZREJI PUJSKOV
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni s tudij
Domzale, 1999
UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNISKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Jerneja SKERJANEC
PREIZKUS PROBIOTIKOV TOYOCERINA IN PACIFLORA
V VZREJI PUJSKOV
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni s tudij
TESTING OF PROBIOTICS TOYOCERIN AND PACIFLOR
IN PIGLET REARING
GRADUATION THESIS
University studies
Domz ale, 1999
Skerjanec J. Preizkus probiotikov Toyocerina in Paciflora v vzreji pujskov.
Dipl. delo. Domz ale, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Odd. za zootehniko, 1999
II
Diplomsko delo je zakljuc ek Univerzitetnega s tudija zootehnike. Opravljeno je bilo na
Katedri za neprez vekovalce Ins tituta za prehrano Oddelka za zootehniko Biotehnis ke
fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so bili v procesnem laboratoriju pripravljeni probiotiki
in v kemijskem laboratoriju opravljene kemijske analize. Poizkus je bil izveden na farmi
Ihan. Krma je bila analizirana v Emoni, Razvojnem centru za prehrano v Ljubljani.
Studijska komisija Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega dela imenovala
prof. dr. Karla Salobirja.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Andrej ORESNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Oddelek za zootehniko
Clan: prof. dr. Karl SALOBIR
Univerza v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Oddelek za zootehniko
Clan: prof. dr. Miroslav STRUKLEC
Univerza v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum zagovora:
Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Jerneja Skerjanec
Jerneja Skerjanec
Skerjanec J. Preizkus probiotikov Toyocerina in Paciflora v vzreji pujskov.
Dipl. delo. Domz ale, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Odd. za zootehniko, 1999
III
KLJUCNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
SD Dn
DK UDK 636.4.084/.087(043.2)=863
KG pras ic i/pujski/prehrana zivali/krma /krmni dodatki/probiotiki/Toyocerin/Paciflor
KK AGRIS L30/5300
AV SKERJANEC, Jerneja
SA SALOBIR, Karl (mentor)
KZ SI-1230 Domz ale, Groblje 3
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Oddelek za zootehniko
LI 1999
IN PREIZKUS PROBIOTIKOV TOYOCERINA IN PACIFLORA V VZREJI
PUJSKOV
TD Diplomsko delo (univerzitetni s tudij)
OP XI, 65 str., 31 pregl., 5 sl., 4 pril., 87 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI Besedilo slovenskega izvlec ka ...
Skerjanec J. Preizkus probiotikov Toyocerina in Paciflora v vzreji pujskov.
Dipl. delo. Domz ale, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Odd. za zootehniko, 1999
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dn
DC UDC 636.4.084/.087(043.2)=863
CX pigs/piglets/animal nutrition/feed/feed additives/probiotics/Toyocerin/Paciflor
CC AGRIS L30/5300
AU SKERJANEC, Jerneja
AA SALOBIR, Karl (supervisor)
PP SI-1230 Domz ale, Groblje 3
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Zootechnical Department
PY 1999
TI TEST OF PROBIOTICS TOYOCERIN AND PACIFLOR IN PIGLET
REARING
DT Graduation Thesis (University studies)
NO XI, 65 p., 31 tab., 5 fig., 4 ann., 87 ref.
LA sl
AL sl/en
AB Besedilo angleskega izvlec ka ...
Skerjanec J. Preizkus probiotikov Toyocerina in Paciflora v vzreji pujskov.
Dipl. delo. Domz ale, Univ. v Ljubljani, Biotehnis ka fakulteta, Odd. za zootehniko, 1999
V
KAZALO VSEBINE
str.
Kljuc na dokumentacijska informacija III
Key words documentation IV
Kazalo vsebine V
Kazalo preglednic VI
Kazalo slik IX
Kazalo prilog X
Okrajs ave in simboli XI
Slovarc ek XII
1 UVOD 1
2 PREGLED OBJAV 2
2.1 NORMALNA MIKROFLORA PREBAVNEGA TRAKTA 2
2.1.1 Spremembe normalne crevesne mikroflore 3
2.2 RAZVOJ MIKROFLORE PRI PUJSKIH 4
2.2.1 Sesno obdobje 5
2.2.2 Odstavitev 5
2.3 ANTIMIKROBNO DELUJOCE SNOVI 6
2.3.1 Ostanki antibiotikov v proizvodih in rezistenca 7
2.3.1.1 Zakonodaja o uporabi antibiotikov v prehrani z ivali 9
3 MATERIAL IN METODE 30
3.1 NACRT POIZKUSA 30
3.1.1 Poizkusne zivali 30
4 REZULTATI 43
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 56
5.1 RAZPRAVA 56
5.2 SKLEPI 60
6 POVZETEK 61
7 VIRI 63
ZAHVALA
PRILOGE |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
