Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




SPLOŠNA PRAVILA, URADNI POSTOPKI IN NAVODILA ZA PODIPLOMSKI

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov -> Podiplomski študij
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07
Prispevkov: 934

PrispevekObjavljeno: 13 Okt 2011 07:39    Naslov sporočila: SPLOŠNA PRAVILA, URADNI POSTOPKI IN NAVODILA ZA PODIPLOMSKI Odgovori s citatom

1
SPLOŠNA PRAVILA, URADNI POSTOPKI IN NAVODILA ZA PODIPLOMSKI
ŠTUDIJSKI PROGRAM ZNANOSTI O OKOLJU FAKULTETE ZA
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ
1. Vrsta programa
Podiplomski študijski program Znanosti o okolju omogoča magistrski študij ali enovit
doktorski študij. Program je usmerjen interdisciplinarno in pokriva vsa pomembnejša
področja znanosti o okolju. Študenti so vključeni v intenzivno delo na področju
aplikativnih in temeljnih raziskav. S tem pridobijo številna in bogata interdisciplinarna
znanja. Ker obstajajo potrebe po takšnem študiju tudi izven Slovenije, je študij zasnovan
mednarodno, tako glede študentov, kot tudi predavateljev. To mu daje dodatno
primerljivost in usklajenost s podobnimi programi v svetu. Predavanja in izpiti potekajo v
angleškem jeziku. Magistrski študij traja dve leti in pol, doktorski pa predvidoma štiri
leta. Študij je zasnovan na kreditnem sistemu in omogoča izmenljivost predmetov
oziroma kreditov s sorodnimi študiji doma in v svetu. Študenti imajo možnost za
raziskovalno delo na domačih in tujih znanstveno raziskovalnih institucijah. Študent po
uspešno zaključenem študiju prejme znanstveni naslov magister znanosti oziroma doktor
znanosti.
2. Pogoji za vpis
Kandidati morajo ob vpisu na podiplomski študij predložiti dokazila o zaključeni
univerzitetni izobrazbi s področja naravoslovnih ved, tehnike, biotehnike ali medicine in
imeti ustrezno predznanje angleškega jezika. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so
uspešno zakljčili Visoko šolo zdravstvo, smer sanitarno inženirstvo.
3. Trajanje in oblike študija
a) Trajanje
Magistrski študij traja do dve leti in pol, doktorski pa predvidoma štiri leta.
Splošni časovni okviri dovoljenega trajanja študija so:
- tri leta od prvega akademskega leta za študij magisterija,
- pet let in pol od vpisa študija na doktorskem programu.
Če je od vpisa na doktorski program minilo več kot pet let in pol, oziroma od vpisa na
magistrski študijski program več kot tri leta, mora kandidat najprej podati prošnjo za
odobritev nadaljevanja študija. Prošnjo obravnavata Znanstveni svet in direktor
študijskega programa in preverita ali so vsebine, ki jih je študent do takrat opravil in
zanje prejel kreditne točke ECTS, še relevantne. V primeru, ko te vsebine niso več
skladne z aktualnim študijskim programom, se študentu določi dodatne obveznosti v
ustreznem obsegu kreditnih točk ECTS, ki jih mora opraviti pred zaključkom študija
V primeru, da je od vpisa v prvo študijsko leto na magisteriju oz. doktorskem študiju
preteklo že deset let, študenti nimajo več nobene možnosti nadaljevanja in zaključka
študija.
Izjeme pri zgoraj navedenih omejitvah lahko potrdi samo senat Univerze v Novi Gorici.
2
Navedena pravila veljajo za vse študente, ki so se vpisali na podiplomski študij v
akademskem letu 2001/2002 in kasneje. Za vse ostale, ki so se vpisali na podiplomski
študijski program pred letom 2001, so omenjeni časovni okviri le informativni.
b) Načini izvajanja programa
Izvajanje programa se prilagaja predmetniku, posebnostim posameznega predmeta,
predavatelju in številu slušateljev.
i) intenzivna predavanja
Intenzivna predavanja potekajo predvsem takrat, ko predavajo gostujoči profesorji.
Vsebina predmeta je podana v obliki strnjenega bloka predavanj, seminarjev in vaj,
kateremu sledi tudi končno preverjanje znanja. Ta oblika predavanj je delovno zelo
intenzivna. Študenti imajo možnost tesnega sodelovanja s profesorjem. Slušatelji del
svojih študijskih obveznosti opravijo tudi v skupinah s čemer pridobijo občutek
vzajemnega sodelovanja.
ii) tedenska predavanja
Predavanja domačih profesorjev večinoma potekajo v obliki tedenskih predavanj.
Delovno so nekoliko manj intenzivna, zato študentom omogočajo bolj poglobljeno delo
na področju priprave seminarskih nalog ali reševanja nalog iz vaj.
iii) študij na daljavo
V primeru popolne računalniške podpore vsebin predavanj določenega predmeta, je
njihovo spremljanje mogoče tudi v obliki študija na daljavo. Študij lahko poteka na
individualnem ali skupinskem nivoju, saj se lahko slušatelji pri obravnavi študijskih
vsebin povežejo v elektronske študijske skupine. Komuniciranje s profesorjem poteka
preko elektronske pošte oz. medmrežja.
v) individualni študij
Individualni študij poteka predvsem pri predmetih specialističnih vsebin, ki jih v
študijskem programu še ni oz. jih zaradi majhnega zanimanja študentov verjetno tudi ne
bo. Slušatelj se o poteku študija dogovarja osebno s predavateljem izbranega predmeta.
v) seminarji
Študenti morajo pri posameznih predmetih pokazati individualne sposobnosti podajanja
že obstoječega znanja, kakor tudi predstavitev svojih raziskovanih dosežkov ostalim
študentom oz. strokovni javnosti. To poteka v obliki obveznih seminarjev.
4. Predmetnik
Predmetnik sestavljajo obvezni, splošni izbirni in usmerjeni predmeti ter izbrana poglavja
iz znanosti o okolju.
3
Kandidati morajo na magistrskem študiju vpisati najmanj 60 kreditnih točk predavanj in
vaj, kandidati doktorskega študija pa najmanj 90 kreditnih točk predavanj in vaj po
sistemu ECTS (European Credit Transfer System).
Študent lahko opravlja do 40% predmetnika na sorodnih podiplomskih programih drugih
visokošolskih ustanov, ki imajo primerljiv kreditni sistem študija, tako doma kot v tujini.
a) Obvezni predmeti
Slušatelji so obvezani poslušati predpisane obvezne predmete, ki jim omogočajo
poglobitev znanja iz temeljnih znanstvenih disciplin. V primeru nizkega števila
slušateljev, so predavanja obveznih predmetov lahko le vsako drugo leto.
b) Splošni in usmerjeni izbirni predmeti
Študenti imajo možnost izbire določenega števila predmetov iz ustreznega sklopa
splošnih in usmerjenih izbirnih predmetov. Ti so oblikovani in razvrščeni na način, ki
omogoča ustrezno nadgradnjo znanja, ki ga pridobijo pri obveznih predmetih.
c) Izbirna poglavja
V predhodnem dogovoru z mentorjem in določenimi nosilci predmetov je možno v
okviru enega predmeta poslušati tudi izbrana poglavja iz drugih predmetov. Pri tem je
potrebno med predavatelji doseči dogovor o obliki končnega preverjanja znanja.
d) Izbira predmetov pri vpisu
Ob vpisu v program Znanosti o okolju, mora študent vpisati predmete in število keditnih
točk, ki jih potrebuje za dokončanje magisterija ali doktorata. Vsako spremembo pri izbiri
ali opravljanju predmetov mora odobriti Znanstveni svet podiplomskega študijskega
programa Znanosti o okolju. Študent mora za spremembo predmetov oddati vlogo v
tajništvo Fakultete za znanosti o okolju pred začetkom izvajanja predavanj. S spremembo
se mora strinjati tudi mentor, ki to potrdi s podpisom na prošnji.
5. Mentorstvo
Študenti morajo pred vpisom v drugi letnik podiplomskega študija izbrati svojega
mentorja, ki ga lahko izbirajo le med predavatelji Fakultete za podiplomski študij. Za
vpis v vsak naslednji letnik mora mentor študentu podpisati seznam predmetov, ki jih želi
študent poslušati v naslednjem študijskem letu. Za izbrane predmete je odgovoren
mentor.
6. Komisije
a) Študijska komisija
Študijska komisija obravnava tekočo problematiko s katero se soočajo študenti pri
izvajanju študijskega programa.
b) Komisija za oceno in zagovor magistrskega dela in doktorskih disertacij
Na osnovi vložene prošnje za odobritev teme magistrske naloge ali doktorske disertacij,
Znanstveni svet podiplomskega študijskega programa Znanosti o okolju imenuje
4
tričlansko komisijo. Člani komisije morajo imeti najmanj naziv docenta. Mentorji kot
člani komisije nimajo pravice glasovanja. Sestava komisije naj bi bila sledeča:
- en član iz fakultete za podiplomski študij,
- en član iz druge slovenske visokošolske ustanove,
- en član iz univerze v tujini,
- mentor (brez možnosti glasovanja).
Naloga komisije magistrskega dela:
- oceniti magistrsko delo in zagovor dela,
- oddati pisno poročilo Znanstvenemu svetu podiplomskega študijskega programa
Znanosti o okolju.
Naloga komisije doktorske disertacije:
- oceniti nastop kandidata na izpitih in njegove zmožnosti opravljanja kvalitetnega
raziskovalnega dela,
- oceniti raziskovalni seminar in preučiti primernost teme disertacije,
- oceniti doktorsko disertacijo in njen zagovor,
- oddati pisno poročilo Znanstvenemu svetu podiplomskega študijskega programa
Znanosti o okolju.
Poročilo ocene magistrskega dela ali doktorske disertacije naj bi bilo napisano v roku
enega mesec od oddaje delovne verzije magistrskega dela ali doktorata. Poročilo ocene
raziskovalnega seminarja in zagovora magistrskega ali doktorskega dela naj bi bilo
napisano v enem tednu po opravljenem seminarju ali zagovoru.
7. Kreditni sistem študija
Program Znanosti o okolju je ovrednoten s kreditnimi točkami po evropskem sistemu
ECTS (European Credit Transfer System), kar daje študiju dodatno mednarodno
primerljivost in usklajenost s podobnimi programi v svetu. Študentom je s tem
omogočeno vključevanje v raziskovalno delo in študijske programe kreditnega sistema
študija v Sloveniji in tujini. Študijski program je zasnovan na potrebnem številu kreditnih
točk, t.j. na predpisanem številu ur predavanj in vaj, iz katerih morajo študentje opraviti
izpite, da lahko uspešno zaključijo študij.
a) Vloga za opravljanje izpitov na drugih ustanovah
Študenti, ki bi si v okviru študijskih obveznosti radi izbrali določene predmete na drugih
visokošolskih ustanovah, morajo na Znanstveni svet podiplomskega študijskega
programa Znanosti o okolju vložiti ustrezno prošnjo. V njej morajo zaprositi za
odobritev vključitve izbranih predmetov določene druge ustanove v njihov predmetnik in
za opravljanje izpitov iz izbranih predmetov na izbrani ustanovi.
Študent lahko opravlja do 40% predmetnika na sorodnih podiplomskih programih drugih
visokošolskih ustanov, ki imajo primerljiv kreditni sistem študija, tako doma kot v tujini.
5
b) Vloga za priznavanje kreditov
V primeru prestopa v program podiplomskega študija okolja Znanosti o okolju iz
podobnih podiplomskih programov drugih izobraževalnih ustanov, je potrebno za že
opravljene izpite na drugih ustanovah pridobiti ustrezno soglasje o priznavanju kreditnih
točk tudi s strani Znanstvenega sveta podiplomskega študijskega programa Znanosti o
okolju.Vloga mora biti naslovljena na Znanstveni svet.
8. Pogoji za napredovanje in zaključek študija
a) Napredovanje v višji letnik
Na koncu akademskega leta morajo vsi študenti poslati v podpis mentorju redno letno
študijsko poročilo, ter ga predložiti imenovani komisiji, ki oceni njihov razvoj.
Če študent ne kaže zadostnega raziskovalnega napredka, komisija predlaga prehod
študenta iz doktorskega na magistrski študij ali pa ga umakne iz študijskega programa.
Končno odločitev glede predloga komisije poda Znanstveni svet podiplomskega
študijskega programa Znanosti o okolju.
b) Pogoji za magistrski študij
Kandidati za magistrski študij morajo vpisati najmanj 60 kreditnih točk predavanj in vaj.
Za vpis v drugi letnik mora študent zagotoviti 75% prisotnost na seminarju Sodobne
smeri v znanosti o okolju, opraviti študijske obveznosti v višini najmanj 9 kreditnih točk
ter opraviti raziskovalno delo v višini najmanj 20 kreditnih točk.
V drugem letniku je potrebno opraviti seminar v višini 6 kreditnih točk, zagotoviti 75%
prisotnost na seminarjih in opraviti vse preostale študijske obveznosti.
Pred zagovorom magistrskega dela mora imeti študent najmanj en strokovni ali
znanstveni članek, ki je sprejet v objavo v tehnični ali znanstveni publikaciji doma ali v
tujini.
i) vloga za odobritev teme magistrskega dela
Pred zaključkom četrtega semestra študija morajo študenti magistrskega študija vložiti na
Znanstveni svet prošnjo za potrditev teme magistrskega dela. Ob tem Znanstveni svet
imenuje komisijo za oceno naloge in zagovor magistrskega dela.
ii) oddaja magistrskega dela
Študenti morajo svojo magistrsko delo oddati v tajništvo Fakultete za znanosti o okolju v
treh vezanih izvodih (spirala), ki ga tajništvo pošlje imenovani komisiji za oceno
magistrskega dela. Poročilo ocene magistrskega dela naj bi bilo napisano v roku enega
meseca od oddaje delovne verzije magistrskega dela.
iii) vloga za zagovor
Na osnovi sklepa Znanstvenega sveta o pozitivni oceni magistrskega dela in na osnovi
dokazil o zaključku vseh študijskih obveznosti magistranda, lahko le-ta vloži na
6
Znanstveni svet vlogo za zagovor magistrskega dela. Senat Univeze mu na osnovi
pozitivno obravnave vloge določi datum zagovora.
c) Pogoji za doktorski študij
Kandidati za doktorski študij morajo vpisati najmanj 90 kreditnih točk predavanj in vaj.
Za vpis v drugi letnik mora študent zagotoviti 75% prisotnost na seminarju Sodobne
smeri v znanosti o okolju in opraviti študijske obveznosti v višini najmanj 9 kreditnih
točk ter opraviti raziskovalno delo v višini najmanj 40 kreditnih točk.
Za vpis v tretji letnik mora imeti uspešno opravljen seminar Sodobne smeri v znanosti o
okolju II in 75% prisotnost na seminarju Sodobne smeri v znanosti o okolju, v 2. letniku
opravljene študijske obveznosti v višini najmanj 9 kreditnih točk ter opravljeno
raziskovalno delo v višini najmanj 40 kreditnih točk.
Prehod v četrti letnik je mogoč po uspešno opravljeni predstavitvi dosedanjega
raziskovalnega dela in teme doktorskega dela, ki se izvede v petem semestru študija ter
zagotovljeni 75% prisotnosti na seminarju Sodobne smeri v znanosti o okolju.
Pred zagovorom doktorata morajo imeti doktorandi opravljene vse izpitne obveznosti,
vključno z opravljenim seminarjem v skupni višini 90 kreditnih točk ter uspešno
opravljeno individualno raziskovalno delo v višini 150 kreditnih točk.
Dokotranti morajo ob vlogi prošnje za odobritev teme doktorske disertacije imeti najmanj
en znanstven članek, ki je sprejet v objavo v mednarodni znanstveni reviji vključeni v
baze SCI.
Pred zagovorom doktorata morajo imeti objavljen najmanj en znanstveni članek (skladno
z gornjim odstavkom) in enega sprejetega v objavo v mednarodni znanstveni reviji
vključeni v baze SCI.
i) vloga za odobritev teme doktorske disertacije
V enem mesecu od pričetka študija v petem semestru mora študent doktorskega študija
vložiti na Znanstveni svet prošnjo za potrditev teme doktorske disertacije. Znanstveni
svet presodi primernost teme in kandidata za doktorski študij. Zato mora kandidat
predložiti ustrezno dokazilo o višini povprečne ocene, ki mora znašati nad 8. Znanstveni
svet mora na osnovi predloženih dokazil izdati privolilno mnenje o nadaljevanju
doktorskega študija. V primeru povprečne ocene 8 ali manj lahko študent nadaljuje z
doktorskim študijem le s posebnim dovoljenem Znanstvenega sveta. Ob tem Znanstveni
svet imenuje komisijo za oceno naloge in zagovor doktorskega dela in določi datum
predstavitve teme doktorskega dela.
ii) vloga za predstavitev teme doktorske disertacije
7
Po odobritvi teme doktorske disertacije vložijo doktoranti na Znanstveni svet vlogo za
predstavitev teme doktorske disertacije. Predstavitev ocenjuje imenovana komisija za
oceno dela in zagovor doktorskega dela.
ii) oddaja doktorske disertacije
Študenti morajo svojo doktorsko disertacijo oddati v tajništvo Fakultete za znanosti o
okolju, v treh vezanih izvodih (spirala). Tajništvo pošlje disertacijo imenovani komisiji
za oceno doktorskega dela. Poročilo ocene doktorske disertacije naj bi bilo napisano v
roku enega mesec od oddaje delovne verzije disertacije.
iii) vloga za zagovor doktorske disertacije
Na osnovi sklepa Znanstvenega sveta o pozitivni oceni doktorske naloge in na osnovi
dokazil o zaključku vseh študijskih obveznosti doktoranta, lahko le-ta vloži na
Znanstveni svet vlogo za zagovor doktorskega dela. Senat Univerze mu na osnovi
pozitivne obravnave vloge določi datum zagovora.
9) Znanstveni naslov in listine
Študent podiplomskega študija po uspešno zaključenem študiju prejme znanstveni naslov
"magister znanosti" oziroma "doktor znanosti" in pripadajoče listine – diplome
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Seznam forumov -> Podiplomski študij Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.