Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
MATEMATIKA - TEHNIKA

NAVODILA ZA
IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Kandidat:
dr. Janez Jamšek, doc. Ime Priimek

Somentor:
Stanislav Avsec

Ljubljana, november 2008
Zahvala

Na tem mestu se diplomant zahvali vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi diplomskega dela. Zahvalo pišemo na list pred kazalom. Zahvala se ne številči.

Morebitno posvetilo

POVZETEK

Pišemo ga na naslenji list za zahvalo v slovenskem in tujem jeziku (prevod je na naslednji strani). Obsega največ eno stran. Vsebuje ključne besede ali deskriptorje. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko. Povzetek napišemo, ko je besedilo že dokončano. Povzetek predstavlja strnjeno vsebino diplomskega dela. V povzetku na kratko povzamete problem, rezultate in sklepe opravljene raziskave.

Povzetek vsebuje podatke o vsebini in cilju naloge, uporabljeni metodologiji in o bistvenih zaključkih diplomske naloge

KLJUČNE BESEDE:

Steklene jagode, steklo, izdelovanje, oblikovanje, segrevanje, praktično delo, tehniško izobraževanje.
Thesis Title Translation

SUMMARY

Prevod povzetka v angleškem jeziku.

KEY WORDS:

Glass beads, glass, beadmaking, lampworking, heating, practical work, technical education.

KAZALO

Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža zgradbo in vsebinsko členitev naloge. Ob vseh vsebovanih naslovih so navedene tudi številke strani, tako da hitro najdemo določeno poglavje ali podpoglavje. Vsebinsko kazalo je torej načrt dela, saj prikazuje njegovo sestavo oziroma zaporedje obravnavane teme. Sestavimo ga čisto na koncu, ko je napisan čistopis naloge. Če uporabljate Microsoftov Word vam kazalo izdela sam, pri uporabi različnih slogov za poglavja in podpoglavja.

Poleg kazala vsebine ima diplomsko delo lahko še kazalo prilog (slik, tabel, grafov).

1 UVOD 1
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA 1
1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE 1
1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA 2
1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ 3
2 TEORETIČNI DEL 4
2.1 O DIPLOMSKEM DELU 4
2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKEGA DELA 4
2.3 IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA 5
2.4 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA 6
2.5 SKUPNA OCENA DIPLOMSKEGA DELA 6
3 PRAKTIČNI/EMPIRIČNI/ANALITIČNI DEL 8
3.1 SESTAVNI DELI DIPLOMSKEGA DELA 8
3.2 OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA UREDITEV BESEDILA 9
4 DISKUSIJA 16
5 ZAKLJUČEK 16
6 LITERATURA IN VIRI 17
8 STVARNO KAZALO 19
8.1 IZDELAVA STVARNEGA KAZALA 20
9 PRILOGE I
9.1 UČNI LIST I

NOMENKLATURA

Je sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja, ki se pojavljajo v diplomskem delu.

A biamplituda
b(t) signal krvnega pretoka
B(k, l) = Aej diskretni bispecter
Ba(k, l) plilagojeni diskretni bispekter
Bc(k, l) križni bispekter ...

AKRONIMI IN OKRAJŠAVE

Akronime in okrajšave, ki se pojavijo v diplomskem delu, zaradi preglednosti podamo prav tako na tem mestu.

BIS Bispektralni indeks
DFT Diskretna Fourierova Transformiranka
FT Fourieov Transform
KV Kardio Vascularni
KVS Kardio Vaskularni Sistem
NM Nevronska Mreža ...
 Z modro označeno besedilo pomeni, da je priporočen del diplomskega dela
 Z rdečo senčeno besedilo pomeni, da napišete konkretne naslove in ne uporablajte splošno podanih le kot primer

1 UVOD

Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi privlačen za bralca. Dolg je najmanj 1 in največ 3 strani. V uvodnem delu diplomske naloge se določi naslednje:

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga nameravate raziskati. Pojasnite dimenzijo problema in pomen njegovega reševanja. Predstavite torej problematiko naloge. Problem mora biti tak, da ga rešite na svoj, izviren način. Problem naj bo tak, da imate na razpolago dovolj literature in naj ne presega vašega znanja.

1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE

Namen. Pri namenu naloge navedete, kaj je namen vaše raziskave, katere konkretne cilje želite s svojo raziskavo doseči. Vsebina in vrsta diplomskega dela je povezana s strokovnimi predmeti.

Odgovorite na vprašanje, zakaj analizirate izbrano temo. Nameni so lahko različni:
 problema še ni nihče analiziral,
 zadnja analiza problema je bila opravljena že pred leti,
 ne strinjate se z ugotovitvami določenih avtorjev,
 analiza problema zanima določeno podjetje ali institucijo in podobno.

Cilji. Cilj proučevanja raziskave je tisto, kar bi radi z njo dosegli. Cilj je neločljivo povezan s problemom proučevanja, ki predstavlja razliko med trenutnim in želenim stanjem. Cilj lahko uvidimo z naslednjim vprašanjem: Kaj imamo od tega, da razrešimo problem?

Ustrezna raziskovalna vprašanja tako sprožijo usmerjeno proučevanje, ki išče odgovore nanje, da bi tako razrešili problem in dosegli želeni cilj. Možne odgovore na raziskovalna vprašanja lahko izrazimo kot nekakšne domneve (hipoteze), ki nas vodijo k proučevanju. Navedite, katere cilje (ugotovitve) želite s svojo raziskavo doseči. Ciljev pisnega dela je lahko več. Osnovni cilj naloge se mora navezovati na raziskovalni problem.

Natančno morate vedeti, kaj boste raziskovali in katere cilje naj bi s tem dosegli. Cilje postavite tako, da boste ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega ocenili svojo uspešnost.

Hipoteze ali trditve so vnaprej postavljene teze, ki jih skušate dokazati v svoji nalogi. Hipoteze izhajajo iz ciljev. Hipoteze niso obvezni del diplomske naloge. Koliko hipotez boste zastavili v diplomskem delu, je odvisno od raziskovalnega problema. Hipoteza je lahko ena, lahko pa jih je več. Več jih je predvsem takrat, če je raziskovalni problem, ki ste si ga zastavili, kompleksen. Zastavljene hipoteze naj ustrezajo naslednjim kriterijem:
 vsaka hipoteza naj bo logična,
 vsaka hipoteza se naj nanaša na problem, ki ga raziskujete,
 vsaka hipoteza naj bo opredeljena tako, da se da preveriti,
 vsaka hipoteza naj bo usklajena z drugimi hipotezami, ki jih preverjate.

1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA

Opredeljena naj bodo teoretična izhodišča za izdelavo naloge, ki se nanašajo na temo diplomske naloge in so bila predstavljena v literaturi.

Predvidene metode raziskovanja. Opredelite vrsto raziskave in navedete uporabljene raziskovalne metode. Opredelite, ali je raziskava deskriptivna, komparativna, eksperimentalna in podobno ter svojo opredelitev utemeljite. Glavne metode zbiranja podatkov so:
 anketni vprašalniki,
 opazovanje,
 proučevanje dokumentov,
 razgovori, intervjuji,
 metoda uporabe strokovne literature in podobno.

1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ

Na kratko podamo vsebino ostalih poglavij. Primer:
 V diplomski nalogi obravnavamo vrednost delnice, zato so v drugem poglavju predstavljene osnovne lastnostmi delnice kot vrednostnega papirja, ki ga finančni investitorji uporabljajo za investiranje svojega premoženja. Opredelimo pojem časovne vrste, ki se zaključi z grobim pregledom obstoječih analiz.
 V tretjem poglavju se seznanimo z novim orodjem - NM, ki se uporabljajo za predikcijo vrednosti delnic. Spoznamo osnovne pojme NM, njihovo raznolikost in uporabnost. Opisan je tudi osnovni način vzvratnega učenja enoplastne in večplastne nevronske NM.
 Časovne vrste vrednosti delnic obravnavamo kot rezultat nekega sistema. Jedro četrtega poglavja je zbir koristnih informacij o tem sistemu z analizo časovnih vrst v časovnem in frekvenčnem prostoru. Pri analizi uporabimo statistična orodja, orodja za digitalno signalno procesiranje in orodja nelinearnih dinamičnih sistemov.
 S pridobljenim znanjem se lotimo problema predikcije. Odločimo se za vrsto NM in določimo njeno načrtovanje, ki zajema določanje števila plasti, nevronov v posameznih plasteh, števila vhodov in izhodov, transformacijskih funkcij, učne množice in pravila učenja.
 V šestem poglavju so prikazani rezultati uporabe izbrane NM za predikcijo za več dni vnaprej. Rezultate ovrednotimo z izračunom različnih mer napake.
 Na podlagi dobljenih rezultatov je v zadnjem poglavju utemeljena smiselnost uporabe NM.

2 TEORETIČNI DEL

V njem predstavite najpomembnejša teoretična izhodišča. Dokazujete poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Predstaviti morate vse informacije, za katere predvidevate, da so potrebne za razumevanje naloge. Teoretični del ne sme biti obširnejši od praktičnega dela. Samostojno morate presoditi objektivnost tujih mnenj in stališč. Teoretični in praktični del morata biti povezana. Teorijo je potrebno aplikativno uporabiti, predstaviti v praksi.

2.1 O DIPLOMSKEM DELU

Diplomsko delo je zaključni pisni izdelek študentov univerzitetnih študijskih programov in je samostojna obravnava določenega strokovnega problema. Kandidat pri pisanju diplomskega dela uporablja ustrezne metodološke postopke s katerimi dokazuje usposobljenost za samostojno delo in reševanje problemov na področju svojega dodiplomskega študija ob uporabi ustrezne strokovne literature, v kateri so praviloma tudi viri v tujem jeziku.

Diplomsko delo lahko temelji tudi na izdelavi didaktičnega gradiva ali drugega izdelka (praktično delo, izdelek, nastop, pripravo, izdelavo učnega načrta...), povezanega s področjem ali vsebinami študija. Na dvopredmetnih univerzitetnih študijskih programih kandidat napiše eno diplomsko delo.

Pravilnik o diplomah, ki je dosegljiv na spletni strani Pedagoške fakultete, opredeljuje diplomsko nalogo oziroma diplomsko delo, določa način odobritve diplomske teme in imenovanje mentorja ter postopek izdelave in zagovora diplomskega dela oziroma diplomske naloge [1].

2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKEGA DELA

Temo za diplomsko nalogo izbere študent v sodelovanju z mentorjem. Naslov teme ustreza vsebini predmetov, ki jih študent posluša. Tema ne sme biti preširoka. Pri izbiri študent upošteva aktualnost problema in povezavo s strokovnimi predmeti.

Za odobritev teme diplomskega dela lahko zaprosi študent zadnjega letnika študija, absolvent ali oseba, ki nima več statusa študenta, a sme dokončati študij na podlagi določil statuta univerze oziroma na podlagi sklepa o nadaljevanju in dokončanju študija.

Študent mora za odobritev teme diplomskega dela zaprositi oddelek, na katerem se izvaja študijski program ali del študijskega programa, v katerega je vpisan. Ko se študent odloči za izbrano temo, izdela dispozicijo naloge. Obseg dispozicije je 1,5 do 2 tipkani strani. Dispozicija naj obsega:
 opredelitev problema (kratka vsebina)
 cilji
 delovne hipoteze
 metoda dela (opis pripomočkov, vzorca, postopkov, obdelave podatkov)
 viri

Temo diplomskega dela odobri študentu oddelek in potrdi Mentor, ki se mora z izbiro strinjati. Po potrebi lahko oddelek na predlog mentorja ali na predlog študenta s soglasjem mentorja imenuje še somentorja. Če je tema diplomskega dela oziroma diplomske naloge interdisciplinarna, mora oddelek imenovati somentorja z oddelka, ki goji vključeno znanstveno področje.

Mentor je lahko samo ustrezno habilitiran visokošolski učitelj. Somentor je lahko tudi visokošolski sodelavec z ustreznim poglobljenim znanjem s področja odobrene teme diplomske naloge oziroma diplomskega dela. Na univerzitetnih študijskih programih so lahko predavatelji in višji predavatelji somentorji pod enakimi pogoji kot visokošolski sodelavci.

2.3 IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA

Oblika in vsebina diplomskega dela je opredeljena s temi navodili. Diplomsko nalogo oziroma delo mora študent izdelati in oddati v dokončni pregled in cenitev mentorju v roku enega leta od odobritve teme. Po izteku enoletnega roka za izdelavo mora študent, ki diplomske naloge oziroma dela ni oddal v dokončni pregled mentorju, zaprositi za podaljšanje roka za izdelavo.
2.4 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

Študent lahko v referatu za študentske zadeve odda diplomsko delo (vezane izvode) in se hkrati prijavi k zagovoru, če:
 ima opravljene vse študijske obveznosti iz študijskega programa, v katerega je vpisan, in
 ima potrdilo mentorja, da diplomska naloga oziroma diplomsko delo ustreza zahtevanim kriterijem.

Oddelek po prejemu obvestila referata za študentske zadeve o prijavi k zagovoru diplomske naloge oziroma diplomskega dela sestavi tričlansko komisijo in predlaga čas in kraj zagovora. Podatke o komisiji, času in kraju zagovora predstojnik oddelka najkasneje v 15 dneh posreduje referatu.

Člane komisije in kandidata o času in kraju zagovora pisno obvesti referat za študentske zadeve. Referat objavi urnike zagovorov na oglasni deski in na spletnih straneh Pef UL. Zagovor mora biti opravljen praviloma najkasneje v roku enega meseca od prijave k
zagovoru.

Zagovor diplomskega dela poteka pred tričlansko diplomsko komisijo, ki jo praviloma sestavljajo predsednik komisije, mentor diplomskega dela in član komisije.

Zagovor je javen. Vsebuje predstavitev diplomskega dela in razgovor o njej. Diplomant predstavi svojo diplomsko delo, v največ 20 minutah. Preostali čas je namenjen razgovoru o diplomskem delu, kjer kandidat odgovarja na vprašanja članov komisije in morebitna vprašanja prisotne javnosti.

2.5 SKUPNA OCENA DIPLOMSKEGA DELA

Komisija za zagovor na zaprti seji ob koncu zagovora kandidata oceni na podlagi izdelanega diplomskega dela, predstavitve rezultatov in odgovorov na zastavljena vprašanja. Komisija takoj po seji seznani kandidata z ocenami.

Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu se diplomantu podeli začasna diplomska listina, uradno pa prejme na letni podelitvi v prostorih Univerze v Ljubljani.

3 PRAKTIČNI/EMPIRIČNI/ANALITIČNI DEL

Praktični/empirični/analitični del naloge je najpomembnejši del diplomskega dela. V njem predstavite in obdelate temo iz svoje prakse oziroma problem. Opišete pobude in vzroke za izbiro in obdelavo teme ter analizirate praktični problem, ki ga morate rešiti.

3.1 SESTAVNI DELI DIPLOMSKEGA DELA

Diplomska naloga je formata A4 in obvezno obsega:
 naslovno stran na platnici s sestavinami: UNIVERZA V LJUBLJANI, PEDAGOŠKA FAKULTETA, da gre za DIPLOMSKO DELO ter IME IN PRIIMEK kandidata z razporedom kot je prikazano na sliki 3.1. Na hrbtišču diplomske naloge naj bo prav tako navedeno: DIPLOMSKO DELO ter IME IN PRIIMEK kandidata,
 prazen list,
 notranjo naslovno stran s sestavinami kot je prikazana prva stran teh navodil,
 stran z zahvalo mentorju, somentorju in ostalim, ki so bili študentu v pomoč...,
 vsebino diplomske naloge.

Slika 3.1: Naslovna stran na platnici diplomskega dela.

3.2 OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA UREDITEV BESEDILA

V nadaljevanju so obravnavana vsa pomembnejša oblikovna in tehnična navodila za pisanje diplomskega dela.

3.2.1 Vezava in napis na platnicah

Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice, natisnjena na bel papir in oblikovno v skladu s temi navodili.

3.2.2 Število izvodov

Diplomant odda tri vezane izvode diplomskega dela in eno kopijo naloge na elektronskem mediju (CD, DVD, …) skupaj z elektronsko predstavitvijo diplomskega dela. Zgoščenka naj bo označena kot je prikazano na sliki 3.2.

Slika 3.2: Zgoščenka s potrebnimi oznakami.

3.2.3 Obseg dela

Diplomsko delo naj, brez prilog, obsega od 30 do 60 tiskanih strani. Delo naj bo natisnjeno obojestransko. Praviloma je napisano v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno neoporečno. Priporočamo, da pisni izdelek pred oddajo pregleda lektor.

3.2.4 Oblikovanje strani

Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman in velikostjo črk 12 pt. Razmak med vrsticami nastavite na 1 ½. Besedilo naj bo obojestransko poravnano.

3.2.5 Oblikovanje poglavij

Razmaki med poglavji:
 1. naslov: začne se vedno na novi - desni strani, spodaj 2 prazni vrsti presledka,
 2., 3., 4. naslov: zgoraj 1 vrsta in spodaj 1 prazna vrsta.

Robovi:
 notranji rob 3,5 cm (1 cm je za vezavo),
 zunanji rob 2,5 cm,
 zgornji 2,5 cm in
 spodnji 2,5 cm.

Odstavki: med odstavki je 1 prazna vrsta.

Barva pisave: črna.

3.2.6 NASLAVLJANJE POGLAVIJ IN PODPOGLAVIJ

Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja, preglednica 3.1. Novo poglavje naj bo na novi, desni strani. Vsak odstavek začnete pisati na levi. Za številčenje poglavij uporabljamo arabske številke (1, 2, 3, ...). Obsežnejša poglavja so čitljivejša, če jih razčlenimo na podpoglavja .

Za označevanjem poglavij ni pike. Pri številčenju ne uporabljajte več kot treh številk, izjemoma štiri. Če je besedilo sestavljeno iz prevelikega števila poglavij (> 10), ni dovolj pregledno. Med številko in besedilom naj bo eden presledek.

Preglednica 3.1: Oblike in velikosti naslovov.

Vrsta Številčenje Velikost črk v naslovih
POGLAVJE - 1. Naslov 1 VELIKE, 18 pt
Podpoglavje - 2. Naslov 1.1 Majhne, 14 pt
Podpoglavje - 3. Naslov 1.1.1 Majhne, krepko, 12 pt
Podpoglavje - 4. Naslov 1.1.1.1 Majhne, 12 pt
POGLAVJE - 1. Naslov 2 VELIKE, 18 pt
Podpoglavje - 2. Naslov 2.1 Majhne, 14 pt
Podpoglavje - 3. Naslov 2.1.1 Majhne, krepko, 12 pt

3.2.7 Štetje in številčenje strani

Prva oštevilčena stran je povzetek, zadnja stran je indeks. Naslovne strani, zahvale, izjavo o avtorstvu ter prilog ne številčimo, torej na njih številka ni prikazana. Na ostalih straneh je številka strani na sredini spodaj.

Številčenje strani se začne s povzetkom, ki ga številčimo z rimskimi številkami. Strani diplomskega dela, ki se začne z uvodom so označene z arabskimi številkami. Priloge številčimo z rimskimi številkami

3.2.8 Navajanje citatov in povzemanje

Citirati pomeni dobesedno navajati besedilo iz pisnega dokumenta. V splošnem se izogibajte citatom in raje napišite s svojimi besedami, na koncu stavka pa dodajte sklic na literaturo v oglatem oklepaju, kot sledi tule primer [2]. Če že citirate, potem morate v besedilu označiti dobesedne navedbe z narekovaji in z navedbo avtorja citata. Za narekovaji navedemo bibliografske podatke v oglatem oklepaju [številka sklica pod literaturo, str. stran]. Citirate lahko tudi v opombi. Vse podrobnosti v zvezi z bibliografskimi podatki citiranega avtorja pa naj bodo prav tako pod literaturo.

Primer citiranja v besedilu: …«V razdalji nad 150 km pa so izletniška potovanja sorazmerno redka« [2, str.43]. Primer citiranja v opombi: ”Količina povpraševanja po lesu je odvisna …” .

Misli, ki jih prevzemamo pri strokovnem pisanju od drugih avtorjev, lahko v diplomsko delo vnašamo dobesedno, lahko pa tudi nedobesedno. Če jih prevzamemo dobesedno, potem dobesedno prepišemo del tujega besedila. V drugem primeru tuje misli izrazimo s svojimi besedami ali jih zgoščeno povzamemo. Takemu povzemanju, kjer določen del tujega besedila izrazimo s svojimi besedami, pravimo parafraziranje.

Povzeti pomeni s svojimi besedami zgoščeno izraziti bistvo povzete vsebine. V nekaj povedih lahko povzamemo bistvo odstavka, poglavja ali tudi vsega dela. Nikakor pa ne smemo spremeniti avtorjeve izvirne misli.

3.2.9 Navajanje slik (to so risbe, skice, fotografije, grafi ...)

Slike naj bodo oštevilčene s tekočim številčenjem za vsako poglavje posebej z zaporedno številko od 1 naprej. Vsaka mora imeti naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj slika predstavlja. Na koncu naslova slike je neveden vir, če niso rezultat lastnega dela. V primeru reprodukcije je potrebno pridobiti soglasje avtorja. V besedilo morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene. Če se nikjer ne sklicujemo na slike, le te niso potrebne v besedilu (razmislite o prilogi). Slike v nalogi so lahko samo tiskane in ne lepljene. Slike in grafi so lahko v barvni ali črno-beli tehniki. Besedilo v slikah je manjše kot ostalo besedilo. Slike se oštevilčijo posebej s predponami: Slika X.Y: Naslov slike [vir]. Velikost črt je manjša od besedila in sicer 10 pt, poravnava je sredinska. Primer pravilno opremljene slike je prikazan na sliki 3.3.

Slika 3.3: NM z eno plastjo nevronov [3, str. 50].

Na sliki 3.4 je prikazan primer dveh slik z enako informacijo, slika 3.4, zgoraj in spodaj. Slika 3.4, spodaj, podaja informacijo za bralca bolj nazorno in neposredno. Črte v sliki 3.4, zgoraj so popolnoma odveč, prav tako ni potrebe po tako natančni časovni skali, saj so vidne posamezne točke. Oznaki abscise in ordinate sta slabo vidni, legendo pa lahko prenesemo v besedilo. Kadar je možno uporabljamo črno-bele grafe, če z barvami bistveno ne pridobimo na nazornosti. Ali okvirjanje slike kaj doprinese k preglednosti? Kadar je besedilo pod sliko daljše ne uporabljamo sredinske poravnave temveč obojestransko.

Slika 3.4: Predikcija vrednosti delnice Krka Novo mesto za 33 dnevov v naprej. Zgoraj, prikaz A in spodaj, prikaz B; dejanske vrednosti (polna črta) in predikcija (točkasta črta) [4, str. 29].

Sklicevanju zgoraj, spodaj, levo, desno, v sredini in podobno se poskušamo izogibati. Veliko bolj nazorna je uporaba oznak slik kot je prikazano na sliki 3.5 (a) in (b). Kadarkoli uporabljate neke oznake bodite sistematični in uporabljajte enak način čez celo diplomsko delo, t.j. ne najprej (a) in (b), nato pa (1) in (2).

Slika 3.5: (a) Absolutna in (b) relativna napaka predikcije vrednosti delnice za Krko Novo mesto.

Vstavljanje slik ali povezava na slike? Priporočamo vstavljanje slik s pripombo, da jih ustrezno stisnete. V Wordu (diplomsko delo) in Power Pointu (elektronska prezentacija) kliknite (označite) na katerokoli sliko. S konico miškinega kazalca ste na označenem objektu, kliknete desni miškin gumb ter izberite iz menija: Prikaži orodno vrstico za sliko. Iz orodne vrstice SLIKA izberite gumb stisni sliko . Spremeni ločljivost nastavite na splet ali zaslon, označite še za vse slike in kliknite v redu. Shranite dokument. Če se je kakšni sliki ločljivost očitnio poslabšala jo izločite iz stiskanja.

3.2.10 Navajanje preglednic (tabel)

Vse preglednice morajo imeti zaporedno številko, naslov in vir če niso plod vašega dela.
Nad tabelo napišemo njeno zaporedno številko in naslov. Vir podamo v oglatem oklepaju in ga navedemo pod poglavjem viri. Številčimo po poglavjih od 1 dalje. Če ste preglednico naredili na osnovi lastnih podatkov, ne podajate vira. Velikost črt je manjša od besedila in sicer 10 pt, poravnava je obojestranska. Preglednice oštevilčite posebej s predponami: Preglednica 1. Besedilo v preglednicah je lahko manjše kot ostalo besedilo v diplomskem delu. Preglednica ne sme biti razdeljena na dve strani.

Preglednica 5.1: Vrednosti napake predikcije za 1 dan vnaprej, za različno število vhodov nevronske mreže, pri konstantni arhitekturi (8 nevronov v 1 skriti in 4 v drugi skriti ter 1 izhodni nevron) za tri različne cenilke: PAO - povprečni absolutni odklon, PKN - povprečna kvadratna napaka in PPAN - povprečje procentne absolutne napake. Vrednosti so za 100 epohov [5].

Število vhodov PAO PKN PPAN

4 0,1076 0,0358 37,08 0,9445
5 0,0922 0,0225 72,41 0,9597
6 0,1601 0,0828 101,85 0,8524
7 0,0972 0,0236 78,27 0,9462
8 0,1111 0,0469 86,49 0,9465

3.2.11 Enačbe

Enačbe so poravnane sredinsko in oštevilčene na desni strani. Številčimo po poglavjih od 1 dalje.

Primer: Ilustracijo in preskus bispektralne metode [6] ponazorimo na primeru generičnega modela medsebojnega vplivanja sistemov, katerih osnovna enota je Poincaré oscilator [7, 8]:
(3.1)

Kjer sta x in y vektorja spremenljivk stanj oscilatorja, so i, ai ter i konstante, gx(x) in gy(y) pa vektorja sklopitve. Aktivnost posameznega sistema opišemo z dvema spremenljivkama stanja xi in yi, kjer i = 1,..., N določa podsistem [8-14].

Sklicevanje na enačbo naredimo v okroglih oklepajih/zaklepajih: Predpostavimo, da sta dva Poincaré oscilatorja sklopljena nelinearno; sklopitveni člen v modelu (3.1) ustrezno spremenimo.

3.2.12 Še nekatera pravila in priporočila

Števila. Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje milijonic in tisočic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500).

Enote. Med številkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4 %), med številom in oznako za potenco ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15o C). Znaki pri računskih operacijah se pišejo nestično, razen oklepajev (na primer p = a + c • b – (a + c : b)).

Tujke. Avtorji naj bodo zmerni pri uporabi tujk in naj jih tam, kjer je mogoče, zamenjajo s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, karta/zemljevid, varianta/različica, vegetacija/rastje, maksimum/višek, kvaliteta/kakovost, nivo/raven, lokalni/krajevni, kontinentalni/celinski, centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven člankov namreč ni v nikakršni povezavi z deležem tujk. Besedila naj bodo lektorirana, oz. brez slovničnih in terminoloških napak.

3.2.13 Opombe

Opombe, označene v tekstu, naj bodo navedene na vsaki strani posebej spodaj na robu.

4 DISKUSIJA

V diskusiji:
 ugotovite, ali so doseženi zastavljeni cilji,
 potrdite ali ovržete zastavljene hipoteze,
 povzamete ključne predloge oziroma ključne ugotovitve raziskave.

Razlika med diskusijo in zaključkom je v tem, da v zaključku podamo strnjene ugotovitve v diskusiji.

5 ZAKLJUČEK

Zaključek ali sklep je obvezen del diplomskega dela. Zaključek je povzetek ali sinteza teoretičnega in praktičnega dela naloge ter diskusije. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja in sklepne misli. Opozorite na nerešena vprašanja in nakažete smeri nadaljnjega reševanja problema.

Predlagate rešitve, ukrepe in aktivnosti za uporabo v praksi, torej podate svojo vizijo razvoja. V zaključku ne ponavljate vsebine iz teoretičnega dela naloge in ne navajate novih podatkov in dokazov. Sklep ali zaključek je AVTORSKI.

6 LITERATURA IN VIRI

Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko uporabil pri svojem delu. Literaturo navajate po prvem pojavljanju v besedilu in ne po abecednem vrstnem redu avtorjev. V primeru abecednega vrstnega reda naletimo na težave razporejanja sklicev na spletne strani. Pri navajanju spletnih strani vedno podajte naslov spletne strani, njen URL . V literaturi je navajate le tisto literaturo, na katero se sklicujete v oglatih oklepajih. V nadaljevanju so navodila za navajanje monografij – knjig in serijskih publikacij – časopisov in revij in internetnih virov.

Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz katerih ste pridobili podatke. Vire navajate na istem mestu kot literaturo prav tako enako kot literaturo po pojavljanju v besedilu in ne po abecednem vrstnem redu avtorjev. V primeru abecednega vrstnega reda naletimo na težave razporejanja sklicev na spletne strani. Edina razlika od literature je ta, da pri sklicu na vir napišete v oglatem oklepaju še stran. Pri navajanju spletnih strani pa je povsem enako. V virih so seveda le tisti viri, na katere se sklicujete v oglatih oklepajih kot velja tudi za literaturo.

1 Pravni akti PeF [http://www.pef.uni-lj.si/strani/pravni_akti].
2 A.K. Nadi, Higher-order statistics in signal processing (Cambridge, Cambridge University Press, 1998).
3 Neural Network Toolbox (Mathworks, 1997).
4 M. Šušteršič, Nevronske mreže, seminarska naloga (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2000).
5 Umetne mase [http://www.zrsss.si/~puncer/mase/index.htm].
[6] A. Papotnik in ostali, Učni načrt - Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2002).
[7 ]Vinko Rozman, Snovanje pohištva (Ljubljana, Lesarska založba, 2001).
8 J. Jamšek, A. Stefanovska, P.V.E. McClintock and I.A. Khovanov, Time-phase bispectral analysis, Phys. Rev. E 68, 016201 (2003).
9 A.S. Pikovsky, M.G. Rosenblum, and J. Kurths, Synchronization, A universal concept in nonlinear sciences (Cambridge, Cambridge University Press, 2001).
10 V.S. Zykov, G. Bordiougov, H. Brandtstädter, I. Gerdes, and H. Engel, Periodic forcing and feedback control of nonlinear lumped oscillators and meandering spiral waves, Phys. Rev. E 68, 016214 (2003).
11 M. Bračič Lotrič, Couplings among Subsystems that regulate Blood Flow, Ph.D. Thesis, University of Ljubljana, 1999.
12 M. Bračič and A. Stefanovska, Wavelet analysis in studying the dynamics of blood circulation, Nonlinear Phenom. Complex Syst. 2, 68 (1999).
13 J. Jamšek, A. Stefanovska, Selektivna diskretna Fourierova analiza, Zbornik sedme Elektrotehniške in računalniške konference ERK '98 B, 339 (1998).
14 B. Musizza, Vzorčne povezave med biološkimi sistemi: Pristop k ugotavljanju globine anestezije, diplomsko delo (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2000).

8 Stvarno kazalo

S pomočjo indeksa ali stvarnega kazala lahko zelo hitro in natančno poiščete besedilo, ki vas zanima v nalogi.

—A—
admissibility condition 80
aliasing 32
anaesthesia 57, 108
ARMA See autoregressive moving average
Arnold tongue 58
autonomous 58
autoregressive moving average 108
—B—
bidirectional 53, 58
BIS See bispectral index
bispectral analysis 13
Fourier bispectrum 13
wavelet bispectrum 82
bispectral index 3
bispectrum
adopted 19
biamplitude 14, 83
biphase 14, 83
...

8.1 Izdelava stvarnega kazala

Sklic na stvarno kazalo naredite tako da besedo, ki naj bo v indeksu, označite in sočasno pritisnete tipke shift, alt in x. Odpre se vam okno za stvarno kazalo kot je prikazano na sliki 8.1. Sklic potrdite s pritiskom na gumb označi. Če v orodni vrstici vklopite gumb pokaži/skrij, boste videli v spodnjem, modro označenem besedilu skrito besedilo v oklepajih. Stvarno kazalo ustvarite z ukazom v menijski vrstici: vstavljanje-sklic-kazala-stvarno kazalo.

Synchronization is defined as phase locking or frequency entrainment [79]. In case of cardiovascular system, with time-varying characteristic frequencies, phase synchronization may onset, while the frequencies may or may not be entrained, we use a weaker condition for phase locking [79].

Slika 8.1: Dodajanje sklica v stvarno kazalo.

9 PRILOGE

Priloge so načrti, sheme, grafi, skice, tabele, primer obrazca – instrumentarij, ki smo ga uporabili za zbiranje podatkov (na primer: ankete). Vse priloge poimenujte in oštevilčite. Prav tako morajo biti vse priloge omenjene v besedilu naloge (Priloga 9.1).

9.1 Učni list

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli