Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

Univerza v Ljubljani
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
NAVODILA ZA PISANJE IN IZDELAVO SEMINARSKEGA,
DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA
Ljubljana, 2003
3
Kazalo
Sestava in obseg pisnega dela .......................................................................................................4
I. SEMINARSKO DELO.........................................................................................................................................5
Obseg ...........................................................................................................................................................................5
Cilji ..............................................................................................................................................................................5
II. DIPLOMSKO DELO ..........................................................................................................................................5
Obseg ...........................................................................................................................................................................5
Število izvodov in oblika..............................................................................................................................................5
Cilji ..............................................................................................................................................................................5
III. MAGISTRSKO DELO ......................................................................................................................................6
Obseg ...........................................................................................................................................................................6
Število izvodov in oblika..............................................................................................................................................6
Cilji ..............................................................................................................................................................................6
Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb ............................................................................7
I. POSTAVITEV BESEDILA..................................................................................................................................7
II. UREDITEV TEKOCEGA BESEDILA................................................................................................................7
III. UREDITEV OPOMB.........................................................................................................................................7
A. Navajanje iz tiskanih medijev .................................................................................................................................7
Samostojne publikacije ...........................................................................................................................................7
Ponovno citiranje ....................................................................................................................................................8
Zborniki kongresov, razstavni katalogi…................................................................................................................8
B. Navajanje iz elektronskih medijev...........................................................................................................................8
PRILOGE..................................................................................................................................................................9
SEMINARSKO DELO ...............................................................................................................10
Naslovna stran ..................................................................................................................................10
DIPLOMSKO DELO..................................................................................................................11
Ovitek (platnica) trdo vezanega izvoda diplomskega dela..........................................................................................11
Oddelki za slikarstvo, kiparstvo in restavratorstvo .....................................................................................................12
Prva notranja stran trdo vezanega izvoda diplomskega dela .......................................................................................12
Diploma A..................................................................................................................................................................12
Diploma B..................................................................................................................................................................13
Oddelek za oblikovanje..............................................................................................................................................14
Diploma A..................................................................................................................................................................14
Diploma B..................................................................................................................................................................15
Oddelka za oblikovanje in restavratorstvo ..................................................................................................................16
Diploma C..................................................................................................................................................................16
MAGISTRSKO DELO...............................................................................................................17
Ovitek (platnica) trdo vezanega izvoda magistrskega dela .........................................................................................17
Prva notranja stran trdo vezanega izvoda....................................................................................................................18
IZJAVA O AVTORSTVU..........................................................................................................19
Primer pisanja pri diplomskem delu...........................................................................................................................19
Primer pisanja pri magistrskem delu19
Primeri: navedba iz seznama literature, podnapis k reprodukciji, kljucne besede in UDK.........................................20
Razlaga pojmov....................................................................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.
4
Sestava in obseg pisnega dela
Pisno delo morajo sestavljati spodaj našteti elementi:
A* naslov
B* UDK in gesla
C* povzetek v angleškem in slovenskem jeziku
C* kazalo
D* predstavitev dela (predgovor)
E* temeljno besedilo, sestavljeno iz uvoda, jedra razprave in sklepa
F* seznam literature in drugih virov, urejen po abecednem vrstnem redu priimkov piscev1
G* seznam uporabljenih kratic, okrajšav in simbolov z njihovo razlago, ce je potrebno
H* seznam slikovnega gradiva (posnetkov umetniških del, nacrtov, skic, shem in tabel), ce je
potrebno2
I* priloge, ce obstajajo
J* izjava o avtorstvu
Vsako pisno delo mora biti izdelano v jezikovno neoporecni obliki. Pri diplomskem in
magistrskem delu je obvezen strokovni jezikovni pregled besedila (lektoriranje).
1 Seznam mora biti urejen po abecednem vrstnem redu po priimkih avtorjev besedil. Po abecednem vrstnem redu
naslovov posameznih knjižnih del je urejen v primeru, ko je pri pisanju knjižnega dela sodelovalo vec avtorjev, torej
ko gre za zbornik besedil. Seznam je lahko, ce je potrebno, izjemoma urejen kronološko, navadno rastoce
stopnjevano. (Glej primer v prilogi!)
2 Podnapis pod umetniško reprodukcijo mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek ustvarjalca umetnine,
naslov umetnine, leto nastanka umetnine, umetniško tehniko, mere (višina x širina), nahajališce ali lastništvo
umetnine. (Glej primer v prilogi!)
5
I. SEMINARSKO DELO
Obseg
Obseg seminarskega dela je poljuben, saj ga doloci mentor(ica) glede na tip seminarskega dela.
Obstajata krajši in daljši tip seminarskega dela. Krajše obsega 3–5 strani avtorske pole (6.000–
10.000 znakov), daljše pa približno 10 strani (20.000 znakov).
Od elementov, ki naj sestavljajo pisno delo, mora seminarsko delo nujno obsegati naslednje: A,
E in F, pogojno še G, H in I.
Cilji
S seminarskim delom študent pokaže svojo sposobnost v povzemanju in sežemanju znanstvenih
in strokovnih dosežkov drugih avtorjev.
II. DIPLOMSKO DELO
Obseg
Obseg diplomskega dela doloca Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani 3 razlicni tipi
diplomskega dela: A, B (vsi oddelki) in C (samo oddelka za oblikovanje in restavratorstvo). V
njem je za vsak razlicen tip diplome dolocen poseben obseg. Diplomo tipa A naj sestavljajo
najmanj 3 avtorske pole (96.000 znakov), diplomo tipa B 2 avtorski poli (64.000 znakov) in
diplomo tipa C 4 avtorske pole (128.000 znakov).
Število izvodov in oblika
Študent(ka) mora ob prijavi k zagovoru diplomskega dela oddati 3 izvode diplomskega dela v
trdi vezavi. Format vezave, dolocen z Izpitnim pravilnikom ALUO, je A4 ali A3.
Diplomsko delo mora obsegati vse naštete elemente pisnega dela od A–J, pred predgovorom naj
mu bo dodan še kratek povzetek v angleškem in slovenskem jeziku, vsak dolg najvec 1 stran
(2.000 znakov). Nujni sestavni del diplomskega dela je tudi spisek gesel ali kljucnih besed (vsaj
5) in pod njim natisnjen UDK. Gesla so kljucne besede, ki naj opredelijo temo diplomskega dela.
Ko jih kandidat(ka) izbere, se oglasi pri bibliotekarki na ALUO, da mu(ji) doloci UDK, ki je
potem natisnjen pod gesli. (Glej primer v prilogi!) List z gesli in UDK-jem naj bo vezan v
diplomski nalogi takoj za notranjo naslovnico.
Obvezna priloga diplomskega dela so diapozitivi ali CD-rom s fotografskimi posnetki vseh del, s
katerimi je kandidat(ka) diplomirala. CD-rom naj bo vstavljen v diplomsko delo v šcitnem
ovitku, nalepljenem na njegovo platnico. Poleg CD-romov v obveznih izvodih, je potrebno
priložiti še en dodaten izvod CD-roma. Digitalni fotografski posnetki morajo imeti kakovost 300
dpi. V primeru, da se študent-ka odloci za diapozitive, zadošca en oddan izvod.
Cilji
Diplomsko delo mora prikazati avtorjevo(icino) sposobnost samostojnega mišljenja in
nadgrajevanja povzetega in sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na doloceno temo.
6
III. MAGISTRSKO DELO
Obseg
Obseg magistrskega dela doloca Pravilnik o magistrskem študiju na ALUO. Na ALUO potekata
magistrska študija na prakticnih in teoreticnih smereh. Obseg pisnega magistrskega dela se
razlikuje glede na smer študija. Na prakticnih smereh se pisno delo navezuje na prakticno
magistrsko delo, zato je njegov obseg manjši (približno 1–2 avtorski poli, to je 64.000 znakov).
Na teoreticnih smereh mora magistrsko delo obsegati najmanj 6 avtorskih pol (192.000 znakov).
Število izvodov in oblika
Študent(ka) mora ob prijavi k zagovoru magistrskega dela oddati 5 izvodov magistrskega dela v
trdi vezavi. V primeru, da je kandidata(ko) ob mentorju(ici) vodil(a) tudi somentor(ica), je
potrebnih 6 oddanih izvodov. Dolocen format vezave je A4 ali A3.
Magistrsko delo mora obsegati vse naštete elemente pisnega dela od A–J, pred predgovorom naj
mu bo dodan še kratek povzetek v angleškem in slovenskem jeziku, vsak dolg najvec 1 stran
(2.000 znakov). Nujni sestavni del magistrskega dela je tudi spisek gesel ali kljucnih besed (vsaj
5) in pod njim natisnjen UDK. Gesla so kljucne besede, ki naj opredelijo temo magistrskega
dela. Ko jih kandidat(ka) izbere, se oglasi pri bibliotekarki na ALUO, da mu(ji) doloci UDK, ki
je potem natisnjen pod kljucnimi besedami. (Glej primer v prilogi!) List z gesli in UDK-jem naj
bo vezan v magistrski nalogi takoj za notranjo naslovnico.
Obvezna priloga magistrskega dela na prakticnih smereh so diapozitivi ali CD-ROM s
fotografskimi posnetki vseh del, s katerimi je kandidat(ka) magistrirala.
Cilji
Magistrsko delo mora prikazati avtorjevo(icino) sposobnost samostojnega mišljenja in
nadgrajevanja povzetega in sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na doloceno temo.
Magistrsko delo pri študiju na umetniških smereh predstavlja spremno gradivo k ustvarjenim
umetninam. Pisni del mora predstaviti dispozicijo (pojasniti mora temo magistrskega dela),
poglobljeno razložiti pristope pri reševanju umetniškega problema, ki jih sestavljajo: tehnološki,
umetnostnozgodovinski, likovnoteoretski, estetski vidik in širša filozofska podstat ali družbena
umešcenost umetniškega problema. Zakljuciti ga mora predstavitev rezultatov umetniške
raziskave.
7
Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb
I. POSTAVITEV BESEDILA
Besedilo naj bo v skladu z dogovorjenim obsegom natisnjeno na listih tako, da na posamezni
strani ni vec kot 30 vrstic. Razmik med njimi naj bo dvojen (v nastavitvah 1,5).
Ob levi strani naj se besedilo zacenja 3 cm od roba, na desni strani pa naj ne bo izpisano do roba.
Strani morajo biti obvezno oštevilcene.
II. UREDITEV TEKOCEGA BESEDILA
1. Vse dobesedne citate je potrebno oznaciti z obicajnimi (ali dvojnimi) narekovaji (» «). Ko se v
citiranem besedilu pojavi citat iz nekega drugega besedila, ga je potrebno oznaciti z apostrofnim
(ali enojnim) narekovajem (' '). Ko je citat zakljucen, ga je potrebno oznaciti z malo številko,
natisnjeno nad besedilno vrsto.
2. V primerih, ko ne citiramo dobesedno, pac pa tujo misel le vsebinsko povzemamo, narekovaji
niso potrebni, vendar moramo povzeto besedilo vseeno oznaciti s številko za opombo in v
opombi navesti, od kod smo besedilo priredili.
3. Ko v besedilu uporabljamo neslovenske in v tuji obliki pisane strokovne izraze, jih je potrebno
oznaciti z ležeco (kurzivno) pisavo (npr. dripping, trompe l’oeil, materia prima, genius loci ...).
Ležece morajo biti zapisani tudi naslovi umetnin, dobesedni naslovi razstav ter vsi dobesedni
naslovi knjig in revij, ko jih omenjamo v besedilu.
4. Naslove slik prevajamo v slovenski jezik. Tujejezicne inacice ohranjamo samo v primerih, ko
se je slikar hote odlocil za dolocen jezik. Takrat lahko naslov umetnine navedemo samo v izvirni
obliki. Koristno je, da ob slovenskem prevodu naslova umetnine v oklepaju dodamo še njegovo
izvirno obliko, torej naslov v tistem jeziku, od koder je umetnik izhajal, saj ta predstavlja neke
vrste ime umetnine. Naslovov slik ne prevajamo samoljubno, pac pa jih povzamamo po
primerjalni slovenski literaturi. Za preverjanje je koristen Evropski umetnostnozgodovinski
leksikon (Ljubljana 1971), ki ga je sestavil Luc Menaše. Za preverjanje ostale slovenske
terminologije s podrocja likovnih umetnosti uporabljamo leksikon Cankarjeve založbe Likovna
umetnost, ki je izšel leta 1979.
III. UREDITEV OPOMB
A. Navajanje iz tiskanih medijev
V opombah oznacujemo, od kod smo povzeli v tekocem besedilu navedeno misel. Citiramo
lahko iz samostojnih knjižnih enot, zbornikov besedil, iz razstavnih katalogov, clanke iz revij,
casopisne zapise, podatke z interneta. Pravila za navajanje naslovov del, iz katerih citiramo, so
naslednja:
Samostojne publikacije
- ime in priimek avtorja besedila, vejica
- naslov dela v kurzivi, vejica (morebitni podnaslov, ki je tudi v kurzivi, locimo od naslova s
piko, ki ji sledi velika zacetnica)
- kraj in leto izida (brez vmesne vejice), nato vejica, okrajšava za stran/i (str.), številka/e strani,
pika.
8
(V primeru, ce gre za prevod, dodamo v oklepaju naslov originalnega besedila in kraj ter leto,
kjer je delo prvic izšlo.)
Primer:
Norbert Lynton, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana 1994, str. 46 (naslov izvirnika: The Story
of Modern Art, London 1980).
Ponovno citiranje
- ponovimo samo priimek avtorja, vejica, dodamo okrajšan naslov besedila v kurzivi, tri pike…,
uporabimo latinsko kratico za že citirano delo (op. cit.), oboje postavljeno ležece, vejica in
okrajšava str. Ter številke citiranih strani, pika.
- ce v opombi ponovimo citirano delo iz prejšnje opombe, potem lahko uporabimo samo latinsko
okrajšavo za prav tam (ibid.), ne da bi ponavljali avtorja in okrajšan naslov in dodamo strani.
Primera:
Lynton, Zgodba…, op. cit., str. 110-113.
Ibid., str. 89.
Periodicne publikacije (zborniki, casniki, revije)
- ime in priimek avtorja besedila, vejica
- naslov clanka v narekovajih, dvopicje
- naslov revije v kurzivi, vejica, letnik (z rimsko št.), vejica, številka, vejica, leto izida (ali pri
casniku datum), vejica, citirane strani, pika.
Primer:
Luc Menaše, “Umetnostna zgodovina vceraj, danes, jutri. Uvodne teze za razpravo o konceptu
umetnostne zgodovine”: Anthropos, X, 5–6, 1978, str. 139-153.
Zborniki kongresov, razstavni katalogi…
- ime in priimek avtorja besedila, vejica
- naslov clanka v narekovajih, dvopicje
- naslov publikacije v kurzivi, vejica
(- pri razstavnih katalogih sledi ime razstavišca, vejica, kraj, vejica, ter okrajšava r. k.)
- kraj in leto izida, koncna pika.
Primer:
Tomaž Brejc, “Mitologija krajine”: Ivan Grohar. Bodocnost mora biti lepša, Narodna galerija,
Ljubljana, 1997, r. k., str. 30.
B. Navajanje iz elektronskih medijev
- ime in priimek avtorja besedila, vejica (ce je zabeležen)
- naslov besedila v narekovajih, dvopicje (ce obstaja), sicer samo:
- elektronski naslov kurzivno, vejica
- mesec in leto našega obiska elektronske strani, pika.
Primer:
http://www.artincontext.com/artist/m/agnes_martin/, maj 2002.
Koristno temeljno pomagalo za podrocje likovnih umetnosti je elektronska enciklopedija
Groveart, dosegljiva prek interneta na racunalnikih, povezanih v univerzitetni mreži.
(http://www.groveart.com/index.html)
9
PRILOGE
10
SEMINARSKO DELO
Naslovna stran
SEMINARSKO DELO
(naslov seminarskega dela)
Ime in priimek študenta(ke)
Mentor(ica)
Letnik študija
Oddelek in študijska smer, fakulteta
Študijsko leto
Kraj, mesec in leto pisanja seminarske naloge
11
DIPLOMSKO DELO
Ovitek (platnica) trdo vezanega izvoda diplomskega dela
Zunanja naslovnica
Diploma A, B in C
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
DIPLOMSKO DELO
(Naslov diplomskega dela,
kot ga je potrdil senat ALUO. V primeru diplome A kandidat(ka) navede oba naslova, teoreticnega in prakticnega
ali nacrtovalskega, v primeru B in C samo enega.)
Ime in priimek študenta(ke)
Kraj, leto
Hrbet
Na hrbtu trdo vezanega izvoda je potrebno natisniti naslednje podatke: ime in PRIIMEK (samo priimek obvezno z
VELIKIMI TISKANIMI CRKAMI), naslov teoretskega diplomskega dela (ker je verjetno predolg, samo prve
besede in znak za okrajšano, to so …).
Natisnjeno naj se zacne tri centimetre pod zgornjim robom, besede naj tecejo od vrha navzdol.
12
Prva notranja stran trdo vezanega izvoda diplomskega dela
Oddelki za slikarstvo, kiparstvo in restavratorstvo
Diploma A
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
DIPLOMSKO DELO
A
TEORETICNO DELO
(Naslov teoreticnega diplomskega dela, kot ga je potrdil Senat ALUO.)
Mentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Somentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
PRAKTICNO DELO
(Naslov prakticnega diplomskega dela, kot ga je potrdil Senat ALUO.)
Mentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Somentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Kandidat(ka): ime in priimek
Študent(ka) rednega – izrednega študija
Številka indeksa:
Oddelek in študijska smer:
Kraj, mesec in leto
13
Diploma B
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
DIPLOMSKO DELO
B
PRAKTICNO DELO
(Naslov prakticnega diplomskega dela, kot ga je potrdil Senat ALUO.)
Mentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Somentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Kandidat(ka): ime in priimek
Študent(ka) rednega – izrednega študija
Številka indeksa:
Oddelek in študijska smer:
Kraj, mesec in leto
14
Oddelek za oblikovanje
Diploma A
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
DIPLOMSKO DELO
A
TEORETICNO DELO
(Naslov teoreticnega diplomskega dela, kot ga je potrdil Senat ALUO.)
Mentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Somentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
NACRTOVALSKO DELO
(Naslov nacrtovalskega diplomskega dela, kot ga je potrdil Senat ALUO.)
Mentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Somentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Kandidat(ka): ime in priimek
Študent(ka) rednega – izrednega študija
Številka indeksa:
Oddelek in študijska smer:
Kraj, mesec in leto
15
Diploma B
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
DIPLOMSKO DELO
B
NACRTOVALSKO DELO
(Naslov nacrtovalskega diplomskega dela, kot ga je potrdil Senat ALUO.)
Mentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Somentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Kandidat(ka): ime in priimek
Študent(ka) rednega – izrednega študija
Številka indeksa:
Oddelek in študijska smer:
Kraj, mesec in leto
16
Oddelka za oblikovanje in restavratorstvo
Diploma C
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
DIPLOMSKO DELO
C
TEORETSKO DELO
(Naslov teoretskega diplomskega dela, kot ga je potrdil Senat ALUO.)
Mentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Somentor(ica): (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov)
Kandidat(ka): ime in priimek
Študent(ka) rednega – izrednega študija
Številka indeksa:
Oddelek in študijska smer:
Kraj, mesec in leto
17
MAGISTRSKO DELO
Ovitek (platnica) trdo vezanega izvoda magistrskega dela
Zunanja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
MAGISTRSKO DELO
Ime in priimek študenta(ke)
Kraj, leto
18
Hrbet trdo vezanega izvoda magistrskega dela
Na hrbtu trdo vezanega izvoda je potrebno natisniti naslednje podatke: ime in PRIIMEK (samo priimek obvezno z
VELIKIMI TISKANIMI CRKAMI), naslov diplomskega dela (ker je verjetno predolg, samo prve besede in znak
za okrajšano, to so …) Natisnjeno naj se zacne tri centimetre pod zgornjim robom, besede naj tecejo od vrha
navzdol. Besedam naj sledi še rimska tri (III), ki bo oznacila tretjo stopnjo študija.
Prva notranja stran trdo vezanega izvoda
UNIVERZA V LJUBLJANI
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE
LJUBLJANA
MAGISTRSKO DELO
(Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdila Komisija za podiplomski študij.)
Kandidat(ka): ime in priimek, strokovni naziv (primer: akad. slikar/ka/)
Številka indeksa:
Študijska smer:
Mentor: pegagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov
Somentor: pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naslov
Kraj, mesec in leto
19
IZJAVA O AVTORSTVU
Primer pisanja pri diplomskem delu
V skladu s 171. clenom Statuta Univerze v Ljubljani izjavljam, da sem avtor(ica) diplomskega
dela z naslovom _____________________ (naslov diplomskega dela).
Ime in priimek
Podpis
Primer pisanja pri magistrskem delu
Izjava
V skladu s 176. clenom Statuta Univerze v Ljubljani z dne 23. 6. 1995 spodaj podpisani(a),
___________________ (ime in priimek), akademski(a) _____________ /slikar(ka), kipar(ka),
restavrator(ka)/ ali diplomirani(a) oblikovalec(ka), izjavljam, da sem avtor(ica) magistrskega
dela z naslovom______________________________________________________ (naslov
magistrskega dela).
Ljubljana, _________ (datum)
Ime in priimek
Podpis
20
PRIMERI
Primer navedbe iz seznama literature:
BATCHELOR, David, Cromophobia, London 2000.
(Zaradi lažje berljivosti napišemo priimek pisca v verzalkah.)
Primer podnapisa k fotografskemu posnetku umetnine:
Podrocje slikarstva, kiparstva in grafike
ime in priimek ustvarjalca, naslov dela, letnica, tehnika mere, lastnik
(Primer: Marij Pregelj, Avtoportret s sveco, 1966, mešane tehnike na platnu, 117 x 90 cm, Galerija ALU, Ljubljana)
Podrocje videa
Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela, leto nastanka, tehnika, minutaža
Podrocje oblikovanja
ime in priimek oblikovalca (ali skupine, podjetja), ime izdelka (opis), leto nacrta – leto zacetka proizvodnje ali
dokoncanja proizvoda, izdelovalec
Primer za kljucne besede in UDK:
A. naslov diplomskega dela: Sublimno v filozofiji in slikarstvu od 18. do 20 stoletja
slikarstvo
sublimno
zgodovina sublimnega
teorije sublimnega
romantika
modernizem
postmodernizem
krajinsko slikarstvo
UDK 75: 7 (043.2)
B. naslov diplomskega dela: Lesena plastika s polirano belo poslikavo
restavratorstvo
kiparstvo
barocno kiparstvo
poslikave lesa
lesena plastika
politure
tehnike
Kamno pri Tolminu
varstvo kulturne dedišcine
UDK 7.025
C. naslov diplomskega dela:
21
Razlaga pojmov
Avtorska pola _ šteje 16 tipkanih strani. Na vsaki strani avtorske pole je 30 vrstic, v vrstici pa
60 znakov. Stran avtorske pole je štela 1890 udarcev na starem tipkalnem stroju. Zaradi
enostavnosti štetja si lahko pomagamo tako, da to število zaokrožimo na 2000 znakov skupaj s
presledki. Obseg avtorske pole predstavlja besedilo v dolžini 32.000 znakov. Literatura _ Pisec
besedila mora v seznam literature uvrstiti vso uporabljeno literaturo. To pomeni, da v njem
našteje vsa knjižna, revijalna, casopisna besedila, besedila iz razstavnih katalogov in
elektronskih medijev, iz katerih je crpal snov za svojo raziskavo. Viri _ Viri predstavljajo za
razliko od literature tisto zapisano gradivo, ki še ni bilo publicirano, torej predstavljajo
nepublicirano literaturo. Ko so dnevniki, pisma, razni zapisniki, objavljeni, ne govorimo vec o
virih, pac pa o literaturi. Torej je gradivo, ki ga najdemo in preucujemo predvsem v arhivih,
oznaceno za vire, tisto pa, ki ga najdemo v knjižnici, za literaturo. Vire navedemo posebej, lahko
pa jih uvrstimo v seznam literature. Nacin razvršcanja je enak kot pri literaturi.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli