Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

Knjižnica :: Dejavnosti knjižnice :: Računalniško in komunikacijsko opremljanje šolske knjižnice :: Učbeniški sklad :: Knjižnični red :: Tloris knjižnice :: Statistika :: Navodila za izdelavo seminarskih nalog :: Povezave

NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH NALOG PO MEDNARODNIH STANDARDIH ISO

Navodila vsebujejo konkretne napotke za izdelavo pisne naloge s poudarkom tako na obliki kot na vsebini. Vključujejo napotke za navajanje ne le tradicionalnih virov, pač pa tudi elektronskih virov informacij, ki se vedno več uporabljajo. Temelj pričujočim navodilom so standardi ISO. Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov in katerega upoštevanje ni obvezno (razen če je predpisan z zakonom). Slovenske standarde sprejema in izdaja (kot posebne publikacije) Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM). Standardov ni dovoljeno fotokopirati!

1. OBLIKOVANJE PISNIH NALOG
1.1 Velikost, papir, tisk:
Velikost lista je A4 format, bel papir in črne črke. Velikost črk je 12, pisava Times New Roman.
1.2 Robovi:

*
zgornji 25 mm,
*
desni (oz. zunanji!) 25 mm,
*
spodnji 25 mm,
*
levi (oz. notranji!) 30 mm.

Ponavadi se raziskovalne naloge (za maturo) pišejo na eni strani lista in ne obojestransko. V tem primeru je zunanji rob na desni strani, notranji pa na levi (notranji rob je najširši, ker bo na tem mestu naloga vezana oziroma speta). Kadar pišemo nalogo na obeh straneh, je potrebno ustrezno spremeniti širino robov.
1.3 Razdalja med vrsticami:
Tipkamo z razmakom ena in pol (označimo besedilo in kliknemo na: Oblika, Odstavek, Zamiki in razmiki, Razmik vrstic: 1,5).
1.4 Številčenje strani:
Številčenje strani mora biti zaporedno z arabskimi številkami blizu zunanjega roba na vrhu strani v tekočem ali sprotnem naslovu (živa pagina). S številčenjem začnemo na prednji strani prve tiskane strani. Naslovna stran ni oštevilčena, čeprav velja kot prva stran. Nato so zaporedno oštevilčene vse strani oz. listi.
1.5 Poudarek:
Poudarimo POGLAVJA, PODPOGLAVJA, sekcije, podsekcije. Poudarimo lahko tudi izraze, ki se nam zdijo pomembni.
1.6 Številčenje poglavij, podpoglavij, sekcij in podsekcij:
Številčenje naj bo dekadno samo z arabskimi številkami, ločenimi s piko. Iz velikosti in oblike črk je tudi razvidna hierarhija poglavij:

*
poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO
*
poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE NAVADNO
*
poglavja 1.1.1, 1.1.2 male črke, krepko
*
poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke navadno

1.7 Opombe pod črto (footnotes):
Napišemo jo vedno brez presledka za ločilom, če je ločilo potrebno, sicer brez presledka za besedo, na katero se opomba nanaša. S pomočjo računalnika dobimo te opombe avtomatsko z izbiro ukaza Vstavljanje in Sprotne opombe. Pišemo jih z manjšimi črkami in z manjšim razmakom kot glavno besedilo. Vse pripombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani. Črta pod glavnim besedilom je vedno enako dolga in se začne ob levem robu tipkanega polja. Kot opombo lahko navajamo tudi bibliografske podatke. Vsako opombo, ki jo zapišemo pod črto, zaključimo s piko.
1.8 Sklicevanje na vire (references):
Citiramo javnosti dostopne vire. S popolnim bibliografskim opisom jih navedemo v seznamu virov in literature, lahko pa so sestavni del besedila, opomb, deloma v besedilu in deloma v opombi. Če nam dela ni uspelo dobiti v izvirniku, potem navedemo vir, od koder smo ga citirali.
1.9 Enačbe in formule:
Pisati jih začnemo s šestim znakom od notranjega roba in ob skrajnem desnem robu označimo zaporedno številko v drugačnem oklepaju (lahko oglatem), kot ga uporabljamo za pripombe in vire. V besedilu pa se sklicujemo nanje s predpono en/1/ ali form/2/. Ulomkova črta mora biti tako dolga kot najdaljši števec ali imenovalec. Uporabljamo v matematiki predpisane oklepaje. Pred njimi in za njimi vrinemo en razmik.
1.10 Verzi:
Začnemo jih s šestim znakom od notranjega roba z dodatnim razmikom in po možnosti uporabimo drugo vrsto črk. Predolgo vrstico nadaljujemo tako, da se konča ob desnem robu.
1.11 Preglednice in slike:
Preglednice in slike morajo biti čim bliže mestu, kjer jih prvič omenimo. Naslov preglednic pišemo nad njimi, naslov slik pa pod njimi. Vir tujih preglednic, ilustracij in slik navedemo takoj za naslovom le-teh na enak način kot med besedilom (avtorske pravice). Preglednice, slike in fotografije oštevilčimo posebej s predponami Preg., Sl., Fot., pri čemer štejemo med slike karte, risbe, diagrame, skratka vso grafiko. Vse legende pišemo vodoravno brez okvirov in čim bliže mestu, ki ga označujemo.
1.12 Priloge:
Vsako prilogo označimo z veliko tiskano črko in dodamo naslov. Primer: PRILOGA A: Primer pisanja naslovne strani. Priloge so na koncu naloge in niso oštevilčene. V besedilu moramo nanje opozoriti.

2. TEHNIČNO OBLIKOVANJE PISNE NALOGE
2.1 Platnica:
Seminarskih nalog in referatov ni potrebno vezati v trdo vezavo, torej niso potrebne platnice. Pri maturitetnih nalogah se dijaki dogovorijo s profesorji (mentorji) ali je takšna vezava potrebna.
Celoten NAZIV USTANOVE navedemo z velikimi tiskanimi črkami 25 mm pod zgornjim robom. Ime (z malimi tiskanimi črkami) in PRIIMEK(i) avtorja (z velikimi tiskanimi črkami).
Naslov na platnici je napisan v slovenščini z velikimi tiskanimi črkami in je isti kot na naslovni strani, vendar grafično poudarjen.
Tip dokumenta (seminarska, raziskovalna naloga, diplomsko delo itd.) navedemo z velikimi tiskanimi črkami- črke morajo biti manjše od črk naslova dela.
Kraj navedemo z malimi tiskanimi črkami, leto zagovora z arabskimi črkami in navedbi ločimo z vejico. Spodnji rob je 30 mm.
2.2 Hrbtni naslov
Hrbtni naslov izdelajo knjigovezi, ko knjigo vežejo. Obvezen je pri diplomskem, magistrskem delu in doktorski disertaciji, pri pisanju nalog v srednji šoli ni obvezen. Hrbtni naslov mora vsebovati:
-priimek z velikimi tiskanimi črkami in ime z malimi tiskanimi črkami
-naslov dela z velikimi tiskanimi črkami
Pravilna smer napisa na hrbtu vezanega diplomskega dela je od zgoraj navzdol ali tako, da lahko napis pravilno preberemo, če knjiga leži tako, da je platnica z naslovnimi podatki zgoraj.
2.3 Popravki:
Popravki morajo biti čisto na začetku. Navedemo stran in vrstico napake, nato sledi napačno in popravljeno besedilo.
Primer: stran vrstica napačno pravilno
8 5 uprabnik uporabnik
Popravki so lahko tudi priloženi na listu papirja, če smo napake našli po tem, ko smo delo že vezali.
2.4 Naslovna stran (Priloga A):
Prva stran naloge je naslovna stran. Vsebuje:

*
Zavod oz. ustanovo (znak – neobvezno, uradni naziv in kraj) – celoten naziv ustanove navedemo z velikimi tiskanimi črkami;
*
Tip dokumenta (referat, raziskovalna, seminarska naloga);
*
Naslov, podnaslov naloge – napisana sta v slovenščini, grafično poudarjena z velikimi tiskanimi črkami in ista kot naslov na platnici;
*
Ime (-na) in PRIIMEK (-ki) avtorja (-ev) po abecedi – pri seminarskih nalogah in referatih napišemo še letnik;
*
Ime (-na) in PRIIMEK (-ki) mentorja;
*
Kraj, leto (zagovora naloge) – lahko tudi mesec, pišemo enako kot na platnici.

2.5 Sprotni naslov = živa pagina (Priloga B)
Na vsaki strani od naslovne strani naprej je na vrhu sprotni naslov (živa pagina ali pagina viva). Pagina viva se začne s PRIIMKOM, priimku sledi vejica in začetnica imena s piko. Za presledkom sledi naslov dela. Če imamo na naslovni strani tudi podnaslov, tega v živi pagini ne pišemo. Zadnjo besedo naslova zaključimo s piko. Vpišemo okrajšan tip dokumenta (Referat, Poročilo, Raziskoval. nal., Mag. delo, Dipl. delo), sledi pika, presledek, ustanova, vejica, presledek in leto zagovora. Pagina viva ima navadno dve vrstici, dovoljene so tudi tri. Podatki so pisani z manjšimi črkami kot ostalo besedilo. Od glavnega besedila je živa pagina obvezno ločena s sklenjeno črto. V zunanjem kotu žive pagine vpišemo še številko strani.
2.6 Ključne besede in izvleček:
Ključne besede – v slovenskem jeziku/v angleškem jeziku (prevajanje v angleški jezik ni obvezno)
Izvleček/abstract – v slovenskem jeziku/v angleškem jeziku (prevajanje v angleški jezik ni obvezno)
Ključne besede (gesla) pišemo takoj za naslovno stranjo nad izvlečkom. To so besede iz naslova ali pa najpomembnejši izrazi v pisni nalogi. Poznamo enobesedna ali enostavna (socializacija, numerologija, mediji, izobraževanje, vzgoja, mamila,…) in večbesedna ali sestavljena gesla (letno srečanje, druga svetovna vojna, hokej na ledu, primarna socializacija).
Primer:
Ključne besede: sociologija – televizija – branje – dijaki
Izvleček vsebuje namen, metodologijo, rezultate in sklepe iz primarnega dokumenta. Poda skrajšano, natančno predstavljeno vsebino dokumenta, brez razlage in kritike. Ima okrog 100 (največ 250) besed v izvirnem in enako v angleškem jeziku. Ne smemo ga zamenjati s termini anotacija (annotation) – zapisek, opazka, pripomba ob besedilu; odlomek (extract) – del, vzet iz celotnega besedila in povzetek (summary) – obsežno, izčrpno, vsestransko povzeta vsebina besedila.
2.7 Kazala:
Če imamo več vrst kazal, je vsako na posebni strani s posebnim številčenjem (rimske številke). Sledijo si tako:
2.7.1 Kazalo vsebine (Priloga C):
Kazalo je na svoji strani s posebno paginacijo (rimske številke), če obsega več strani. Lahko je tudi na koncu, tedaj tečejo strani naprej z arabskimi številkami. V kazalu je označeno število strani oz. obseg besedila (poglavja, podpoglavja).
2.7.2 Kazalo preglednic:
Je na novi strani in vsebuje vse preglednice - tabele (s številkami in naslovi) in ustrezne strani.
2.7.3 Kazalo slik in grafikonov:
Je na novi strani in vsebuje slike, grafikone, diagrame, karte, fotografije itd. in ustrezne strani.
2.7.4 Kazalo okrajšav in simbolov:
Je na novi strani pred glavnim besedilom. Vsebuje seznam kratic in simbolov z njihovo razrešitvijo.
2.7.5 Kazalo prilog
Je na novi strani in vsebuje naslove prilog.
2.8 Zahvala:
Zahvala sledi kazalom in ni obvezna. V njej se zahvalimo sodelujočim v raziskavi, osebam ali ustanovam, ki so nam pri delu pomagale ali so delo omogočile. Zahvalimo se tudi profesorju (mentorju).
2.9 ZNAČILNOSTI GLAVNEGA BESEDILA:
Začne se z arabskim oštevilčenjem strani od 1 naprej (vendar str. 1 ni zapisana, ker je to naslovna stran). Prva zapisana številka je torej 2. Raziskovalno delo je ponavadi sestavljeno iz delov, ki si sledijo tako:

*
POPRAVKI

*
IZVLEČEK Z GESLI

* KAZALA (kazalo vsebine, kazalo preglednic, kazalo slik in grafikonov, kazalo kratic in simbolov, kazalo prilog);
*
UVOD (kratka predstavitev problema, raziskovalnih metod, hipotez);
*
GLAVNI DEL
o logično zaporedje poglavij, odvisno od vrste problema – empirični ali teoretični;
o podroben opis raziskovalne metode in poteka dela;
o rezultati;
o razčlenitev in ugotovitve.
SKLEPNI DEL
o zaključek ali povzetek: povzetek bistvenih ugotovitev, strnjen prikaz glavnih rezultatov, kritika problema, načrti za reševanje oz. njegovo nadaljnje preučevanje, evalvacija hipotez;
*
LITERATURA IN VIRI (BIBLIOGRAFIJA) na koncu besedila je obvezen seznam virov in literature. Med vire sodi tudi kartografsko, elektronsko gradivo (diskete, zgoščenke, internet) in drugo.
*
PRILOGE
Koliko strani naj obsega posamezno pisno delo, se dijaki dogovorijo s profesorji oz. z mentorji..

3. ZNANSTVENI APARAT
Avtor pisne naloge mora upoštevati tudi avtorske pravice, zato nalogo ustrezno opremi in dokumentira. V nalogi mora biti jasno, kaj je povzeto od drugod (ležeče črke, narekovaji, podčrtano) in kaj je lastni prispevek avtorjev.

V znanstveno opremo pisne naloge sodijo:
CITATI (navedki) – dobesedno navajanje delov besedila ali besed nekoga.
Citiranje pomeni dobesedno navajanje besed ali stavkov iz pisnega dokumenta. V besedilu dobesedne navedbe označimo z narekovaji in z navedbo avtorja citata. Za narekovaji navedemo bibliografske podatke v okroglem oklepaju (priimek avtorja, letnica izdaje publikacije, stran). Dobesedno citiramo, kar je novo in pomembno. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo in se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Če je citirano besedilo predolgo, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oglatem oklepaju […]. V oglati oklepaj pišemo podatke, ki jih ni na izvirniku in jih moramo dodati sami (kadar strani niso oštevilčene in jih preštejemo sami, kadar opozorimo na napake v izvirniku ipd.).
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida (Novak, 1992a, 17).
Če je citat prevod avtorja naloge, to označimo z:

*
opombo: (prevod avtorja) v oklepaju na koncu prevoda ali
*
kot opombo pod črto na isti strani

OPOMBE – pripomorejo, da besedilo gladko teče,
BIBLIOGRAFIJA in VIRI,
REFERENCE – v knjigi članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje.
Primer citata in reference:
»Zapis, ki ga štejemo za raziskovalno delo, mora biti dokumentiran […]. Dokazi morajo biti jasno, razvidno in povsem znanstveno navedeni. Tem navedbam splošno rečemo znanstveni aparat.« (Južnič, 1992, 162).
Na takšen način torej med pisanjem navajamo podatke o delu, na katerega se sklicujemo. Kadar imamo samo naslov nekega dela (če avtor ni znan ali pa je delo napisalo več avtorjev), zapišemo referenco tako: (Prva beseda iz naslova, leto, str.).

4. NAVAJANJE VIROV OZ. PISANJE BIBLIOGRAFIJE:
Obstaja več načinov navajanja dokumentov. Med seboj se razlikujejo po vrstnem redu elementov in ločil, ki jih uporabljamo med navajanjem. Predstavljen je eden izmed več možnih. Bistveno je, da navedemo vse bibliografske elemente (avtor, naslov, kraj izida, založba, leto izida, knjižna zbirka), ki omogočajo prepoznavanje točno določenega uporabljenega gradiva (ne glede na to, da različne stroke uporabljajo nekoliko drugačen vrstni red bibliografskih elementov in razna ločila).
Bibliografija je seznam vseh virov, ki smo jih pri pisanju naloge uporabili in jih navedemo na koncu naloge. Pri pisanju seznama bibliografskih referenc upoštevamo abecedni vrstni red ali številčno označevanje virov skozi besedilo.
4.1 MONOGRAFIJE
4.1.1 Monografije – en avtor
Avtor: Naslov dela: podnaslov dela. Izdaja. Kraj izida: založba, letnica. (Zbirka; štetje).
Primer:
JUŽNIČ, S.: Diplomska naloga : napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti, 1992. (Alma mater).
ali
JUŽNIČ, S. (1992) Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti. (Alma mater).
4.1.2 Monografije – dva ali trije avtorji
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali založb v impresumu.
Primeri:
SKYNNER, R. in J. Cleese: Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram, 1994. (Naravno učenje). ali
SKYNNER, R. in J. Cleese (1994) Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram. (Naravno učenje).
ELLEY, W.B., A. Gradišar, Z. Lapajne: Kako berejo učenci po svetu in pri nas?: mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa, 1995. (Pedagoška zbirka Založbe Educa).
4.1.3. Monografije – več kot trije avtorji
Pri več kot treh avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov brez navajanja avtorjev.
Naslov dela. Izdaja, kraj izida: založba, leto izida. (Zbirka; štetje).
Primeri:
LEKSIKON Cankarjeve založbe. 3 izd. Ljubljana: Cankrajeva založba, 1994.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO delo v šolski knjižnici srednje šole. 2. popravljena izd., 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1995.
INTRODUCTION to Psychology. 11th ed. Forth Worth: Hartcourt Brace Jovanovich, 1993.
4.2 DELI PUBLIKACIJ: ČLANIKI, REFERATI
4.2.1 Članki v monografiji, zborniku
Avtor oz. avtorji: Naslov članka oz. prispevka. V publikaciji: Avtor. Naslov. Kraj: založba, letnica. Strani, ki jih obsega članek.
Primer:
BERČIČ, B.: Knjižničarstvo. V: Enciklopedija Slovenije 5 : Kari-Krei. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985. Str. 159-161.
4.2.2 Referati na kongresih, posvetovanjih
Avtor oz. avtorji: Naslov referata oz. prispevka. Naslov posvetovanja oz. kongresa. Kraj in datum kongresa. Kraj in datum kongresa. Kraj izida: založba, letnica. Strani.
Primer:
URBANIJA, J.: Uporabniki in njihove knjižnice. V: Knjižnica in njeni uporabniki / ZBDS, Posvetovanje. Čatež, 11. – 12. November 1996. Ljubljana: ZBDS. Str. 11-16.
4.2.3 Članki v serijski publikaciji - reviji
Avtor oz. avtorji: Naslov članka. V publikaciji: Naslov revije. Letnik (leto) številka. Strani članka.
Primera:
KREFT, L.: Lahko feminizem kaj pomaga. V: Anthropos. 28(1996)3-4. Str. 32-40.
MOSBRUKER, M.: Mladinsko raziskovalno delo v šoli. V: Didakta. 7(1997)36/37. Str. 3-6.
4.2.4 Članki v serijski publikaciji - časniku
Avtor oz. avtorji: Naslov članka. V publikaciji: Naslov časnika. Letnik(dan mesec leto)številka. Str.
Primer:
RAKUŠA, J.: Otroci in starši postajajo prijatelji: maturantke in maturanti Gimnazije Ormož so skupaj z gosti plesali skoraj do jutra. Večer. LIX(12. februar 2003)34. Str.15.
Kadar je pod člankom zapisana le kratica (jr), (ng) (vki) in je ne vemo razrešiti, pokličemo v uredništvo časnika in preverimo točno ime določenega avtorja.
4.3 URADNI DOKUMENTI
Naslov zakona. Datum. Leto, letnik, številka. Strani.
Primer:
ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije. 53(29.II.1996)12. Str. [841]-862.
4.4 ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE, SPLETNE STRANI
Avtor. Naslov. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izida. Založnik. Datum izida. Datum zadnjega popravljanja. Datum in čas citiranja (obvezno!). Zbirka. Dostopnost na URL (obvezno!).
Primeri:
Elektronske publikacije
AUSTEN, J.: Emma. [online]. [Tunbridge Wells UK]: Data Text Publishing. [citirano 1998-09-23; 15:30]. Dostopno na URL naslovu: http://www.bibliomania.com/Fiction/Austen/Emma/index.html.
PREŠEREN, F.: Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna. [online]. 1996 [citirano 1998-10-05; 16:00]. Dostopno na URL naslovu:
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/.
LUFTHANSA InfoFlyway News: Photo gallery. [online]. [citirano 1999-04-09; 11:05]. Dostopno na URL naslovu: http://sps.lufthansa.com/english/ns/ns_Photogalley_aircraft747_747400d.html.
Spletne strani
Competencies for Special Librarians of the 21st Century: Full report. 1996. Special Libraries Association. (2001-02-16). http://www.sla.org/content/SLA/professional/meaning/competency.cfm (2001-06-07)

UPORABLJENA LITERATURA:
DOLINAR, F.M. (2001) Uvod v znanstveno delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
URBANIJA, J., A. Šauperl (2001) Navodila za prijavo, pripravo in zagovor diplomskega dela. [navodila za študente – neobjavljeno delo]. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
VODNIK za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost).

Pripravila: Nina Šulek

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli