|
Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska Lektura, pomoč in vezava diplom, diplomska naloga, magistrska naloga, magisterij, diploma, pomoč pri pisanju diplome, pisanje diplome, pisanje diplomske naloge, pisanje magistrske naloge, študij, seminarska naloga
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mojstudij Administrator foruma
Pridružen/-a: 03.07. 2009, 16:07 Prispevkov: 934
|
Objavljeno: 04 Jan 2011 07:31 Naslov sporočila: navodila za pisanje diplomske naloge |
|
|
2
KAZALO
1 O TEM, KAKO NAPISATI DOBRO NALOGO
1.1 FAZE PRI NASTAJANJU BESEDILA
1.1.1 Izbira teme
1.1.2 Nastajanje naloge
2 DISPOZICIJA NALOGE
2.1 NASLOV
2.2 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
2.3 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
2.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
2.5 PREDVIDENE METODE DELA
2.6 PREDVIDENA POGLAVJA
3 PISNA NALOGA
4 TEHNIČNA NAVODILA
4.1 OBLIKOVANJE BESEDILA
4.2 OBLIKOVANJE STRANI
4.3 OBLIKOVANJE PLATNICE, NASLOVNE STRANI IN HRBTNE
STRANI
4.4 SESTAVNI DELI SEMINARSKE NALOGE
5 UREJANJE
6 NAVEDBA VIROV OZIROMA PISANJE BIBLIOGRAFIJE
6.1 PRIMERI NAVAJANJA VIROV
6.2 DOBESEDNO CITIRANJE
6.3 NAVAJANJE VIROV V OPOMBAH POD ČRTO
3
Pričujoča navodila so koristen napotek vsem, ki piejo strokovne prispevke,
seminarske in tudi diplomske naloge. Navodila vključujejo napotke za navajanje
ne le tradicionalnih virov, pač pa tudi vedno bolj aktualnih elektronskih virov.
1 TEM, KAKO NAPISATI DOBRO NALOGO
Ljudje smo nenehno izpostavljeni presojanju in ocenjevanju in to tudi sami
pogosto počnemo-včasih profesionalno, pogostokrat pa je to le posledica
zaznavanja in opazovanja.
Pisanje seminarske naloge ni naključno opravilo, pri katerem bi se lahko umaknili
in upali, da naega izdelka ne bo presojalo preostro oko, temveč je dokaz, koliko
smo za lasten uspeh in promocijo (in s tem samopotrditev) pripravljeni storiti.
Stresne izpitne situacije pri takem samodokazovanju ni in tudi čas nas običajno
(če svoje delo primerno načrtujemo) ne omejuje. Dobra naloga torej ni za
nikogar nedosegljiv cilj. Je le rezultat pisca, ki ve, kaj hoče, in mentorja, ki bo
tudentove interese in hotenja primerno vzpodbujal, usmerjal in nagradil.
»Kako napisati dobro nalogo?« je najpogosteje vpraanje in dilema tudentov.
Odgovor je na videz zelo preprost - treba je pisati o temi, ki jo dobro poznamo,
in pri tem upotevati okoličine ter tipične lastnosti besedilne vrste.
Pot pa je seveda zapleteneja in polna pasti. Le-te pa niso neobvladljive. Kot
vsega v ivljenju, se tudi tega lahko naučimo. Nekateri na koncu postanete pravi
mojstri.
Trije pomembni dejavniki odločajo o tem, kakna bo naloga:
! izbira teme,
! nastajanje naloge in
! urejanje.
1.1 FAZE PRI NASTAJANJU BESEDILA
1.1.1 Izbira teme
Temo izberete glede na interes in vae znanje, včasih tudi glede na potrebe
tistega, ki jo razpisuje. Najbolje je, če so potrebe in vae elje usklajene. Vse
troje pa je seveda premalo, da bi lahko napisali dobro strokovno besedilo - kar
seminarska in diplomska naloga zagotovo je. Rezultat je odvisen predvsem od
tega, kako boste nalogo načrtovali in kasneje oblikovali. S tem pa e stopate v
drugo fazo.
4
1.1.2 Nastajanje naloge
" CILJ NALOGE
Ko si izberete temo, si morate odgovoriti, kaj hočete z nalogo doseči pisanje
seminarske naloge je namreč ciljna dejavnost. Od končnega cilja so odvisni izbira
gradiva, metodologija, zgradba in zagotovo tudi jezik.
" ZBIRANJE IN UREJANJE BESEDILA
Vsako zahtevneje ukvarjanje s strokovnim vpraanjem terja od pisca, da
pregleda razpololjivo gradivo knjino in neknjino in odbere tisto, kar bi mu
utegnilo koristiti. Danes, ko je dostopnost informacij bistveno olajana z
brskanjem po internetu, je spoznavanje izbrane teme e skoraj razkoje in
teoretični del naloge ne bi smel predstavljati posebnega problema.
Drugače je seveda z empiričnim delom, ki pa bo ob dobro zastavljenem cilju
nastajal kar sam od sebe.
" METODE DELA
O tem, kako obdelati določen problem, da bo doseen zastavljeni cilj, govori
poglavje 2.
" ZGRADBA IN OBLIKA NALOGE
Seminarska naloga je strokovno besedilo, za katero je predpisana posebna
zgradba in oblika. Informacije o tem vpraanju so v drugih poglavjih.
" JEZIK
Zadnja faza pri nastajanju besedila je upovedovanje pisanje. Za marsikoga je
ta del najteji, zato o njem nekoliko več.
Naloga mora biti napisana v knjinem zbornem jeziku; to pomeni, da mora
zadočati vsem pravilom pravopisa in slovnice. Ker pa se e vedno zgodi, da se
kljub skrbi za jezik vrinejo napake, mora nalogo pregledati lektor.
NAJPOGOSTEJE PRAVOPISNE IN SLOVNIČNE NAPAKE:
! Označevanje poglavij: Poglavja označujte z decimalnim sistemom. Za
zadnjimi tevilkami ni ločil.
! Zapis lastnih imen: Zemljepisna lastna imena in stvarna lastna imena
morate pisati skladno s pravili, ki veljajo zanje. Uporabljajte pravopis.
! Raba predloga s/z: Predlog z uporabljamo pred vsemi zvenečimi glasovi,
s pa pred nezvenečimi (Se e spomnite stavka: Ta suhi kafec puča?)
5
2 DISPOZICIJA NALOGE
Dispozicija je podrobneja predstavitev pisnega dela. Obsega naslov teme,
izbrani problem, namen, cilje in osnovne trditve (teze, hipoteze), domneve,
predpostavke in omejitve, predvidene metode, predvidena poglavja in
predvideno rabo virov. Obseg določi mentor.
2.1 NASLOV
Naslov teme ustreza vsebini predmetov, ki jih posluate. Tema ne sme biti
preiroka. Bolje je, da izberete ojo, ji najdete teoretično osnovo in jo nato
poglobljeno obdelate. Problematika, ki jo bo dijak obravnaval, mora biti
interdisciplinarna, povezana z delovnimi področji v organizacijah in s strokovnimi
predmeti. Če je naslov predolg, se s sodelovanjem mentorja pripravi primerna
okrajava.
2.2 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
Opiite področje in problem, ki sta pritegnila vao pozornost. Poskusite pojasniti
dimenzijo problema ter pomen njegovega reevanja.
2.3 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Pri namenu naloge navedete, kaj je namen vae raziskave, katere konkretne cilje
elite s svojo raziskavo doseči, zakaj ste se za ta naslov odločili (zanimivo za
podjetje, za vas, zadnja analiza problema je bila opravljena e pred leti
). Pri
cilju morate navesti, kaj boste z nalogo dosegli (ugotovitve
). Osnovne trditve
(teze, hipoteze) so vnaprej postavljene teze, ki jih boste skuali dokazati v svoji
nalogi. Trditve izhajajo iz ciljev.
2.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
V tem poglavju navedete, za katero obdobje boste delali izračun, kaken je
dostop do podatkov (podatki so skrivnost, pomanjkanje literature,
nepripravljenost odgovornih
).
2.5 PREDVIDENE METODE DELA
Empirične raziskovalne naloge se lotimo, kadar raziskovalnega problema, ki smo
si ga zastavili, ne moremo razreiti s proučevanjem spoznanj v literaturi. Podatke
moramo v teh primerih zbrati ali pa jih poiskati v dostopih virih.
Glavne metode zbiranja podatkov
! vpraalniki
! opazovanje
! proučevanje dokumentov
6
2.6 PREDVIDENA POGLAVJA
Obsegajo uvod, poglavja in podpoglavja. Iz poglavij in podpoglavij mora biti
razvidno, kako bo delo sestavljeno. Zadnje poglavje je sklep. Poglavja morajo
biti med seboj logično povezana, kar pomeni, da je vsako naslednje poglavje
smiselno nadaljevanje prejnjega. Navesti morate tudi podpoglavja, vendar
največ do treh (izjemoma tirih) tevilk členitve.
3 PISNA NALOGA
Bistvene prvine vsakega pisnega dela so: naslov, predstavitev dela (predgovor),
vsebina, osnovno besedilo (uvod, jedro, sklep), seznam virov, po potrebi seznam
uporabljenih simbolov in kratic, tabel, slik in prilog (če obstajajo).
Naslov mora biti jasen, natančen in privlačen. Končni naslov se od delovnega ne
sme bistveno razlikovati.
Predgovor mora biti kratek. Vsebovati mora motiv za izbiro teme, osnovne
trditve, ki jih skuate dokazati, postopek raziskave, glavne ugotovitve (povzetek
raziskave). Predgovor napiete ele, ko ste delo končali. Napiite ga nazadnje.
Uvod ima zaporedno tevilko 1
tevilčenje podpoglavij:
1.1 Opredelitev področja in opis problema
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
1.3 Predpostavke in omejitve
1.4 Uporabljene metode pri empirični nalogi
1.4.1 Opis vzorca
1.4.2 Opis instrumenta
1.4.3 Opis anketiranja
1.4.4 Obdelava rezultatov
To so dejansko točke iz dispozicije.
Jedro je osrednji, najobseneji in najvaneji del. V njem podrobno razvijajte,
razlagajte in obdelujete temo.
Jedro obsega tri vsebinska področja:
" Teoretični del: v njem strnjeno predstavite pomembnejo teoretsko
izhodiče, na katerem bosta temeljila analitični in perspektivni del.
" Analitični del: analitično in sintetično predstavite najpomembneja lastna
in tuja spoznanja, staliča, podatke. V tem delu morate tudi testirati svoje
trditve (tezo, hipotezo), ki ste jo postavili v uvodu. Trditev lahko dokaete
ali pa jo ovrete. V seminarski nalogi teoretičnega značaja mora avtor
primerjati vsebino vsaj dveh avtorjev.
" Perspektivni del (predlogi): predlagate reitve, ukrepe in aktivnosti za
uporabo v praksi.
7
Jedro je sestavljeno iz poglavij (označena so s tevilko 2, 3, 4,
) in podpoglavij
(2.2, 2.3, 2.4,
). Poglavij ne členite preveč. Zadostujejo tri ravni. Poglavja
piete na novo stran.
Sklep je zadnje poglavje v nalogi (lepi izraz kot zaključek).
V njem:
• ugotovite, ali ste dosegli cilje;
• potrdite ali ovrete postavljeno trditev (tezo, hipotezo);
• povzamete ključne predloge oz. ključne ugotovitve raziskave
Sklep mora biti vae avtorsko delo.
Simbole in kratice navedete po abecednem vrstnem redu. Sklep naj bo kratek
(npr. eno stran). Seminarska naloga naj obsega 5 - 10 strani osnovnega besedila
(brez naslovne strani, vsebine, seznamov virov ali prilog). Seznam kratic
izdelajte samo v primeru, da je v nalogi več kot 10 kratic in tujk
Seznam virov napiemo na posebnem listu, in sicer po abecednem vrstnem
redu priimkov avtorjev.
Če imate v svojem pisnem delu veliko tabel, je dobro, da seznam tabel in slik
navedete na posebnem listu.
Priloge niso sestavni deli osnovnega besedila, zato jih uvrstite povsem na konec
pisnega dela. Priloge je treba otevilčiti (npr. Priloga 1) in jim dati naslov.
Naslovnica izgleda takole:
8
OLSKI CENTER POSTOJNA
VIJA STROKOVNA OLA
(velikost črk 14, velike tiskane, navadno)
(12 presledkov pri pisavi 12)
SEMINARSKA NALOGA
(velikost črk 14, velike tiskane, navadno)
(5 presledkov pri pisavi 12)
NASLOV SEMINARSKE NALOGE
(velikost črk 20, velike tiskane, krepko)
(5 presledkov pri pisavi 12)
PODNASLOV
(velikost črk 14, krepko)
(13 presledkov pri pisavi 12)
Ime in Priimek mentorja Ime in Priimek avtorja
(velikost črk 14, krepko)
(5 presledkov pri velikosti črk 12)
Postojna, datum
(velikost črk 14, navadno)
9
4 TEHNIČNA NAVODILA
Najpomembneja tehnična navodila za pisanje naloge so: oblikovanje besedila,
oblikovanje strani, oblikovanje naslovne strani, tevilčenje strani, tevilčenje in
naslavljanje poglavij in podpoglavij, avtomatična izdelava kazala, opremljanje
tabel, opremljanje slik, umečanje enačb, opombe pod črto, navajanje virov v
besedili in seznam virov.
4.1 OBLIKOVANJE BESEDILA
Uporabljajte naslednje standarde:
- urejevalnik besedil Word
- papir formata A4, in sicer enostransko,
- velikost znakov 12 pt,
- opombe od črto z znaki velikosti 10
- pomembne besede napiite s krepko pisavo,
- razmik med vrsticami je enojen,
- razmik med odstavki je 1 prazna vrsta, med poglavji oz. podpoglavji pa 2
prazni vrstici.
4.2 OBLIKOVANJE STRANI
Določite robove besedila (pri enostranskem): levo 3 cm, desno 2,5 cm, zgoraj
2,5 cm, spodaj 2,5 cm. Celotno besedilo mora imeti poravnan levi in desni rob
(obojestranska poravnava ).
4.3 SESTAVNI DELI SEMINARSKE NALOGE
Naslovna stran (priloga 1),
• prazen list;
• stran z zahvalo mentorju in ostalim, ki so bili tudentu v pomoč,
• kazalo - vsebuje kazalo vsebine;
• uvod navaja namen naloge;
• vsebina (glavni del);
• sklep;
• seznam literature in virov;
• kazalo prilog, kazalo tabel, slik, grafikonov;
• priloge.
4.4 TEVILČENJE STRANI
Uporabite avtomatsko tevilčenje strani (spodaj, na sredini). Naslovna stran
naloge je teta, vendar vidno otevilčite od kazala dalje.
10
5 UREJANJE
Ko je naloga napisana, je prav, da jo večkrat preberete; ele ko bo pred vami
celota, lahko ovrednotite, ali je dosegla svoj cilj, ali so poglavja pravilno
razporejena in ali ustreza zahtevam vsebinskim, oblikovnim in jezikovnim.
Marsikaj bo treba popraviti, kaj dodati, mogoče celo kaj izpustiti. Pri tem vam je
lahko v veliko pomoč ustvarjalen dialog z mentorjem.
Čeprav se na koncu vedno mudi, ne pozabite na malenkosti, ki lahko nalogo
naredijo izvirno in drugačno. Predvsem pa ne pozabite na jezikovni pregled, saj
bo le jezikovno brezhibna naloga ustvarila podobo popolnosti.
6 RABA VIROV OZ. PISANJE BIBLIOGRAFIJE
Navajanje virov je vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli in
ugotovitve vključujemo v svoje delo iz več razlogov, in sicer
Bibliografija je seznam vseh virov, ki smo jih pri pisanju naloge uporabili in jih
navedemo na koncu naloge. Viri morajo biti navedeni po abecednem vrstnem
redu priimkov avtorjev. Pri seminarski nalogi uporabite najmanj tri vire.
6.1 PRIMERI NAVAJANJA VIROV
a) MONOGRAFIJE en avtor:
Avtor. (letnica) Naslov dela: podnaslov. Kraj izida: zaloba.
(zbirka, tetje).
BARTOL, V. (1988) Alamut : roman. Ljubljana : Mladinska knjiga. (Hram).
b) MONOGRAFIJE dva ali tri avtorje vedno navedemo vse. Enako
velja za več krajev ali zalob.
HARALAMBOS, M. in M. HOLBORN (1999) Sociologija : teme
in pogledi. 1.izd., 1.nat. Ljubljana : DZS.
c) MONOGRAFIJE več kot trije avtorji ( avtorjev ne navajamo,
upotevamo naslov)
V tem primeru delo obravnavamo kot anonimno.
ANGLEČINA : zbirka nalog za pripravo na maturo. (1998). 1.natis. Ljubljana :
Zavod Republike Slovenije za olstvo.
LEKSIKON Cankarjeve zalobe. 3. izd. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1994, str.
1001.
11
č) ČLANKI V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH
Avtor (letnica) Naslov članka. V: naslov publikacije. Kraj: zaloba,
letnica, tevilka. Stran.
EGULA, B. (2002). Najhitreji letalci med uelkami : kačji pastirji. V: GEA.
Let.12, t.6. Str. 44-47
d) ELEKTRONSKI VIRI navedemo datum citiranja in spletni
naslov
WHO’S who in Aldous Huxley’s Brave New World (1932). (Online). (Citirano
30.sep. 2003; 21:20).
Dostopno na spletnem naslovu: http://huxley.net/whoswho.htm#mond
e) URADNI DOKUMENTI
Zakon. Datum. Leto, letnik, tevilka. Strani
ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja. Uradni list
Republike Slovenije. 53 (29. 2. 1996) 12. Str. 841.
6.2 DOBESEDNO CITIRANJE
V strokovnih besedilih se ponavadi posluujemo povzemanju ugotovitev
drugih avtorjev. To pomeni, da zapiemo njihova spoznanja s svojimi
besedami. Kadar pa iz vira dobesedno prepisujemo (tj. dobesedno
citiranje), mora biti le-to umečeno v navednice, v oklepaju pa dodamo
tevilko strani, iz katere smo dobesedno citirali.
Primer:
Znana je Allportova (1959, 23) opredelitev osebnosti: »Osebnost je dinamična
organizacija tistih psihofizičnih sistemov pri posamezniku, ki določajo značilne
oblike njegovega prilagajanja okolju«.
Če elimo misel skrajati oz. del besedila izpustiti, izpučeno besedilo
označimo z oglatim oklepajem in tremi pikami.
Primer:
»Da bi dosegli najviji znesek dobička, morajo delodajalci nadzirati delovno silo,
da jo tako naredijo kolikor je mogoče produktivno [
]« (Haralambos, 1999,
228).
12
6.3 NAVAJANJE VIROV V OPOMBAH POD ČRTO
Opomb pod črto se posluujemo, kadar elimo določeno trditev natančneje
pojasniti, kadar elimo bralca napotiti e na druge vire in literaturo ter kadar
celotno poglavje povzemamo po določenem viru. Pisanje opomb pod črto naredi
tekst bolj tekoč in s tem ne povzročimo nepotrebnega preusmerjanja pozornosti
iz besedila v opombe.
Opombe pod črto morajo biti zaporedno otevilčene ter napisane z manjo pisavo
(ponavadi 10).
POMEMBNO JE VEDETI:
! Če v besedilu ne navedete virov, iz katerih ste črpali misli, podatke in
ugotovitve, krite avtorke pravice izvirnih avtorjev.
! Viri, ki ste jih navedli v besedilu, morajo biti zapisani tudi v seznamu
virov in literature. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|