Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

SREDNJA EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA
NOVA GORICA

NAVODILA ZA IZDELAVO
SEMINARSKE NALOGE IZ 4. IZPITNE ENOTE
NA POKLICNI MATURI

PREDMET: KEMIJA IN POZNAVANJE BLAGA

Avtor: Zdenka ŠFILIGOJ
Alenka ZAGOŽEN

Nova Gorica, junij 2003

KAZALO

1 UVOD 1
2 TEHNIČNO OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE 2
2.1 VELIKOST, PAPIR IN TISK 2
2.2 ROBOVI 2
2.3 RAZDALJA MED VRSTICAMI 2
2.4 ŠTEVILČENJE STRANI 2
2.5 POUDAREK 3
2.6 ŠTEVILČENJE POGLAVIJ, PODPOGLAVIJ, SEKCIJ IN PODSEKCIJ 3
2.7 OPOMBE POD ČRTO (FOOTNOTES) 3
2.8 ENAČBE IN FORMULE 3
2.9 VERZI 3
2.10 TABELE IN SLIKE 4
2.11 PRILOGE 4
3 RAZVRSTITEV POSAMEZNIH DELOV SEMINARSKE NALOGE 5
3.1 NASLOVNA STRAN 5
3.2 SPROTNI NASLOV = PAGINA VIVA 6
3.3 IZVLEČEK IN KLJUČNE BESEDE 7
3.4 KAZALA 7
3.4.1 KAZALO VSEBINE 7
3.4.2 KAZALO SLIK 8
3.4.3 KAZALO OKRAJŠAV IN SIMBOLOV 8
3.5 ZNAČILNOSTI GLAVNEGA BESEDILA 8
3.5.1 UVOD 8
3.5.2 GLAVNI DEL 8
3.5.3 SKLEPNI DEL 9
3.6 ZAHVALE 9
3.7 VIRI IN LITERATURA 9
3.8 PRILOGE 10
4 ZNANSTVENA OPREMA SEMINARSKE NALOGE – ZNANSTVENI APARAT 10
4.1 OPOMBE POD ČRTO 10
4.2 CITATI 12
4.3 REFERENCE 13
5 PRAVILA ZA NAVAJANJE VIROV 14
5.1 MONOGRAFIJE 14
5.1.1 MONOGAFIJE – EN AVTOR 14
5.1.2 MONOGRAFIJE - DVA ALI TRIJE AVTORJI 15
5.1.3 MONOGRAFIJE – VEČ KOT TRIJE AVTORJI 15
5.2 DELI PUBLIKACIJ: ČLANKI, REFERATI, … 16
5.2.1 ČLANKI V MONOGRAFIJI, ZBORNIKU 16
5.2.2 REFERATI NA KONGRESIH, POSVETOVANJIH 16
5.2.3 ČLANKI V SERIJSKI (PERIODIČNI) PUBLIKACIJI- REVIJI 17
5.2.4 ČLANKI V SERIJSKI PUBLIKACIJI – ČASNIKU 17
5.3 URADNI DOKUMENTI 17
5.4 ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE 18
5.4.1 ELEKTRONSKE MONOGRAFIJE, PODATKOVNE ZBIRKE IN RAČUNALNIŠKI PROGRAMI KOT CELOTNI DOKUMENTI 18
5.4.2 DELI ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJ, PODATKOVNIH ZBIRK IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV 18
5.4.3 PRISPEVKI V ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJAH, PODATKOVNIH ZBIRKAH IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMIH 19
5.5 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE 20
5.5.1 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE V CELOTI 20
5.5.2 ČLANKI IN DRUGI PRISPEVKI 20
5.5.3 ELEKTRONSKA SPOROČILA 21
5.6 SERIJSKE PUBLIKACIJE V ELEKTRONSKI OBLIKI 21
5.7 NETISKANE IN DRUGE PUBLIKACIJE 21
6 LITERATURA 22
7 PRILOGE 23

KAZALO SLIK

Slika 1 2
Slika 2 6

1 UVOD

V gradivu smo predstavili navodila za izdelavo seminarske naloge za 4. izpitno enoto poklicne mature iz predmeta kemija in poznavanje blaga v programu ekonomski tehnik – komercialno področje.

Osnova navodilom so mednarodni standardi ISO (ISO 7144, SIST ISO 214, SIST ISO 690, SIST ISO 690-2). Uporaba standardov ni obvezna, temveč pomenijo le priporočilo, saj njihova uporaba omogoča sistematično poenotenje pri oblikovanju pisnih nalog in pri navajanju virov informacij in literature. Priporočamo, da se dijaki seznanijo z navodili v okviru knjižničnih informacijskih znanj. Za to jih usposablja knjižničar. Pri tem mu pomaga učitelj.

Pri izdelavi navodil smo se prilagajali stopnji izobrazbe, usmeritvi šole ter stopnji zahtevnosti pisnega izdelka (seminarske naloge). Naša navodila so namenjena dijakom zadnjih letnikov, ki opravljajo poklicno maturo iz predmeta kemija in poznavanje blaga. S seminarsko nalogo dijak dokaže, da je dosegel določeno raven teoretičnega znanja, sposobnost povezovanja le-tega s praktičnimi znanji ter razvil kritičen pristop do obravnavanih problemov. Z nalogo dijak dokaže tudi samostojnost iskanja in uporabe strokovnih virov, potrebnih za pripravo pisnega izdelka.

Prvi del gradiva vsebuje tehnično obliko seminarske naloge, razvrščanje posameznih delov seminarske naloge ter na kaj morajo biti dijaki pozorni pri oblikovanju uvoda, glavnega in sklepnega dela naloge. Dijaki usvojijo pojem znanstvenega aparata. V drugem delu gradiva pa smo predstavili pravila za navajanje virov pri monografijah, serijskih publikacijah, uradnih dokumentih ter elektronskih publikacijah.

Menimo, da bodo navodila za izdelavo seminarske naloge v veliki meri prispevala k večji informacijski pismenosti in k boljši pripravljenosti dijakov na poklicno in zasebno življenje v informacijsko zelo zahtevnem 21. stoletju.

Navodila so pripravljena na osnovi osnutka, ki smo ga obravnavali na študijski skupini za kemijo in poznavanje blaga. Pri končni izdelavi in oblikovanju navodil smo upoštevali pripombe, mnenja in priporočila učiteljev, ki poučujejo ta predmet. Kot vodilo za izdelavo naloge pa je služila publikacija Milene Bon v sodelovanju s Polono Lah – Segret Navodila za izdelavo pisnih nalog po mednarodnih standardih ISO.

2 TEHNIČNO OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE

2.1 VELIKOST, PAPIR IN TISK
Velikost lista je A4 format , bel papir in črne črke, velikost črk teksta je 12.

2.2 ROBOVI
Zgornji rob je 35 mm (nad naslovom) in 20 mm (nad živo pagino), zunanji 25 mm, spodnji 29 mm, notranji pa 30 mm.

Sl. 1: Nastavitve za pripravo strani - odmik od robov (Microsoft Word 9 Cool

2.3 RAZDALJA MED VRSTICAMI
Tipkamo jo z razmakom enojno ali ena in pol (Microsoft Word 98: Oblika, odstavek, Zamiki in razmiki, Razmik vrstic enojno, ena in pol vrstice).

2.4 ŠTEVILČENJE STRANI
Številčenje strani naj bo zaporedno z arabskimi številkami blizu zunanjega roba na vrhu strani. S številčenjem pričnemo na prednji strani prve tiskane strani. Naslovno stran se šteje, vendar se je ne označuje.

Če imamo več vrst kazal, jih številčimo z rimskimi številkami. Z arabskimi številkami od 1 naprej pa nadaljujemo številčenje na strani, kjer začnemo pisati uvod.

2.5 POUDAREK
Poudarimo POGLAVJA, PODPOGLAVJA, SEKCIJE in PODSEKCIJE.

2.6 ŠTEVILČENJE POGLAVIJ, PODPOGLAVIJ, SEKCIJ IN PODSEKCIJ
Številčenje naj bo dekadično (desetiško, sestoječe iz desetiških enot) , samo z arabskimi številkami, ločenimi s piko .

2.7 OPOMBE POD ČRTO (FOOTNOTES)
Opombe pod črto so neke vrste pojasnilo posameznih besed, misli, imen, ene ali več povedi. Več o vsebini in namenu opomb v seminarski nalogi bomo povedali v poglavju 4.

Opombe označimo z zaporednimi in naraščajočimi številkami skozi ves tekst. Opomb naj bo čim manj. Besedilo opomb pišemo z manjšimi črkami (priporočljiva velikost črk je 10) in z manjšim razmikom med vrsticami kot v glavnem besedilu. Vse opombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani. Črta pod glavnim tekstom je vedno enako dolga in se začne ob levem robu tipkanega polja.

2.8 ENAČBE IN FORMULE
Pisati jih začnemo s šestim znakom od notranjega roba in ob skrajnem desnem robu označimo z zaporedno številko v drugačnem oklepaju (lahko v oglatem), kot ga uporabljamo za opombe in vire. V tekstu pa se sklicujemo nanje s predpono en/1/ ali form/2/. Ulomkova črta mora biti tako dolga kot najdaljši števec ali imenovalec. Uporabljamo v matematiki predpisane oklepaje. Pred in za njimi vrinemo en razmik.

2.9 VERZI
Začnemo jih s šestim znakom od notranjega roba z dodatnim razmikom in po možnosti uporabimo drugo vrsto črk. Predolgo vrstico nadaljujemo tako, da se konča ob desnem robu.
2.10 TABELE IN SLIKE
Naslove tabel in slik označujemo čim bliže mesta, kjer jih prvič omenimo. Naslove tabel pišemo nad njimi, slik pa pod njimi. Vir tujih tabel, ilustracij in slik navedemo takoj za naslovom le-teh. V oklepaju navedemo priimek avtorja, leto izdaje in stran publikacije, iz katere smo pobrali tabelo, ilustracijo, sliko,… . Tabele, slike in fotografije oštevilčimo posebej s predponami: Tab., Sl., Fot., pri čemer štejemo med slike karte, risbe, ilustracije, diagrame, skratka vso grafiko. Vse legende pišemo vodoravno brez okvirov čim bliže mestu, ki ga označujejo.

2.11 PRILOGE
Seminarski nalogi lahko priložimo eno ali več prilog. Priloge dodamo na koncu naloge, za seznamom literature. Če imamo več vrst prilog, jih razdelimo v skupine in smiselno označimo in naslovimo. (Npr. Priloga A, Priloga B). Posameznih prilog ne označujemo s tekočo številko strani. S številko strani označimo le prvo stran z naslovom Priloge, kjer je seznam vseh prilog, ki sledijo. K prilogam uvrstimo tudi obvezno zbirko vzorcev, ki jo ustrezno uredimo in označimo. (glej poglavje 3.7)

3 RAZVRSTITEV POSAMEZNIH DELOV SEMINARSKE NALOGE

Seminarska naloga mora biti sestavljena iz naslednjih delov po sledečem vrstnem redu:
1. naslovna stran (naslov),
2. sprotni naslov = pagina viva,
3. izvleček in ključne besede,
4. kazala,
5. glavno besedilo,
6. zahvale,
7. viri in literatura,
8. priloge.

3.1 NASLOVNA STRAN
Prva stran seminarske naloge je naslovna stran.
Vsebuje:
1. zavod oz. ustanovo (znak, uradni naziv in kraj),
2. tip dokumenta (seminarska naloga),
3. naslov, podnaslov naloge,
4. ime(na) in PRIIMEK(i) avtorja(ev) po abecedi (na desni strani),
5. razred,
6. ime(na) in PRIIMEK(i) (na levi strani) mentorja,
7. kraj, mesec in leto (oddaje naloge).

• Celoten NAZIV USTANOVE navedemo z velikimi tiskanimi črkami.
• NASLOV IN PODNASLOV na naslovni strani sta napisana v slovenščini, grafično poudarjena z velikimi tiskanimi črkami. Naslov pišemo z večjimi črkami kot podnaslov.
• Ime mentorja pišemo z malimi tiskanimi črkami na levi strani naslovne strani pod podnaslovom, PRIIMEK mentorja pa z velikimi tiskanimi črkami.
• Ime(na) avtorjev pišemo z malimi tiskanimi črkami, PRIIMEK (PRIIMKE) avtorja(ev) pa z velikimi tiskanimi črkami. Razvrstimo jih po abecedi. Za PRIIMKOM postavimo vejico in napišemo še razred.
• Kraj in leto (lahko tudi mesec) napišemo z arabskimi številkami. Navedbi ločimo z vejico.

Primer:

Znak šole
NAZIV IN KRAJ USTANOVE

SEMINARSKA NALOGA

NASLOV
PODNASLOV

Mentor: Ime in PRIIMEK Avtor: Ime in PRIIMEK, razred

Kraj, mesec leto

Sl. 2: Primer naslovne strani

3.2 SPROTNI NASLOV = PAGINA VIVA
Na vsaki strani od naslovne strani naprej je na vrhu sprotni naslov (pagina viva). Je krajši od naslova. Sprotni naslov se prične s priimkom, ki ga napišemo z velikimi črkami. Priimku sledi vejica in začetnica imena s piko, nato spustimo dve prazni mesti. Za dvema presledkoma sledi smiselno okrajšan naslov dela s tremi pikami, zadnjo besedo naslova zaključimo s piko. Vpišemo okrajšan tip dokumenta (Sem. nal.), sledi pika, presledek, kraj, vejica, presledek, ustanova, vejica, presledek in leto izdelave naloge. Sprotni naslov ima običajno do dve vrstici, dovoljene so tudi tri. Od glavnega besedila je obvezno ločen s sklenjeno črto.

3.3 IZVLEČEK IN KLJUČNE BESEDE
Izvleček ali abstract pišemo v slovenskem jeziku (zaželeno je tudi v angleškem jeziku). Izvleček postavimo v seminarski nalogi takoj za naslovno stranjo. Sledijo mu ključne besede.

Izvleček vsebuje namen, metodologijo, rezultate in sklepe iz seminarske naloge. Poda skrajšano, natančno predstavljeno vsebino naloge, brez razlage ali kritike. Vsebovati sme največ 250 besed v slovenskem jeziku. Priporočamo, da ga dijaki napišejo tudi v angleškem jeziku, s podatkom o številu slik, tabel in referenc, brez odstavkov, v tretji osebi, z uporabo in razlago kratic in z dodanimi gesli. Naslov (IZVLEČEK) ni dekadično oštevilčen, napisan je z velikimi tiskanimi črkami. Tekst pišemo z drugačnimi ali manjšimi črkami kot tekst v nalogi. Izvlečka ne smemo zamenjati s termini anotacija (annotation), odlomek (extract) in povzetek (summary).

Ključne besede ali key-words pišemo v slovenskem jeziku (zaželeno je tudi v angleškem jeziku). Pišemo jih z drugačnimi ali manjšimi črkami kot nalogo (ležeča oblika črk).

3.4 KAZALA
Če imamo več vrst kazal (kazalo vsebine, slik, okrajšav, simbolov, …), je vsako postavljeno na posebni strani s posebnim številčenjem (rimske številke).

3.4.1 KAZALO VSEBINE
Če kazalo vsebine obsega več strani, dobi posebno paginacijo (rimske številke). Kazalo je lahko tudi na koncu naloge. Tedaj tečejo strani naprej z arabskimi številkami. Imeti mora sprotni naslov.

V kazalu je označeno:
1. število strani oz. obseg teksta,
2. število in vrste prilog (npr. 20 anket, 17 fotografij, 1 disketa, zbirka 15-ih vzorcev),
3. posebej pa je označeno, če je naloga v več mapah oziroma, če so nalogi npr. priložene zbirke vzorcev, karte v rolah ipd.

3.4.2 KAZALO SLIK
Kazalo slik mora biti na novi strani. Vsebuje slike, grafe, tabele, diagrame, karte, fotografije, risbe, ilustracije, itd. Če pa so risbe in ilustracije postavljene same zase, kot priloga, imajo lastno številčenje in kazalo.

3.4.3 KAZALO OKRAJŠAV IN SIMBOLOV
Kazalo postavimo na novo stran pred glavnim tekstom.

3.5 ZNAČILNOSTI GLAVNEGA BESEDILA
Glavni tekst v seminarski nalogi obsega uvod, glavni del in sklepni del. Številčiti ga moramo z arabskimi številkami od 1 naprej, če smo kazala številčili z rimskimi številkami. Obseg glavnega dela naloge naj bo od 15 do 20 strani.

3.5.1 UVOD
“Uvod je prva od treh sestavin glavnega besedila in je hkrati prvi vsebinski del, ki bralca usmeri v problematiko seminarske naloge.” (Kobeja, 1999, 5)
Uvod moramo napisati tako, da spodbudimo zanimanje bralca. Predstaviti moramo aktualnost problema, splošne hipoteze, ki nas bodo vodile pri izdelavi seminarske naloge. Na kratko moramo opisati način, kako smo se dela lotili.
Uvod naj obsega največ eno tipkano stran. Postavimo ga kot samostojno poglavje pred glavnim delom (jedrom) seminarske naloge.

3.5.2 GLAVNI DEL
“V središčnem delu prikažemo rezultate zbiranja podatkov oz. proučevanja literature. V tem najobsežnejšem delu zbrane podatke analiziramo in interpretiramo oz. obdelujemo našo temo.” (Kobeja, 1999, 6) Smiselno je, da glavni del (jedro) razdelimo na dve poglavji.

V prvem poglavju predstavimo najprej problem in predmet proučevanja, metode, ki smo jih uporabili pri izdelavi seminarske naloge. Na kratko predstavimo zgodovino in aktualnost proučevanega problema. Prikažemo rezultate analize zbranih podatkov. Proučene podatke moramo urejeno prikazovati, smiselno analizirati, povezovati in kritično vrednotiti. Vključevati moramo lastne komentarje in zamisli.

“V drugem poglavju poskušamo rezultate analize razložiti in pojasniti (interpretirati). Pojasnjujemo odnose med posameznimi rezultati, dobljene rezultate povežemo s cilji raziskave, odgovarjamo na v uvodu zastavljena vprašanja, razlagamo morebitni razkorak med pričakovanimi in dobljenimi izidi, ocenjujemo natančnost dobljenih izidov itd. Tu je mesto za lastna nova spoznanja, do katerih smo prišli ob proučevanju literature ter ob analizi in interpretaciji rezultatov lastne raziskave.” (Kobeja, 1999, 6)

Glede na vrsto in zgradbo obravnavane teme si morajo poglavja logično slediti.

3.5.3 SKLEPNI DEL
“Sklep je zaključni del seminarske naloge in je na nek način zadnja možnost, da avtor zbere ključne misli in pokaže bralcu, kam ga je pripeljal. […] V sklepu predvsem ponovimo in opišemo ključne ugotovitve, obravnavane v seminarski nalogi, in tako povzamemo odgovore na v uvodu postavljena vprašanja. […], potrdimo ali zavrnemo v uvodu postavljene hipoteze.” (Kobeja, 1999, 7)
Pri tem moramo biti kritični. Napišemo tudi svoja priporočila in predloge, predstavimo svoje načrte, kaj in kako bi konkretne situacije oz. probleme rešili, spremenili ali izboljšali. Povedati moramo, katera vprašanja so ostala še odprta, kaj je ostalo neproučeno.

V nalogi mora biti jasno, kaj je citirano od drugod (označeno z narekovajema pred in za navedkom) in kaj je lastni prispevek avtorjev (glej poglavje 4).

3.6 ZAHVALE
Zahvale pišemo samo, če so resnično smiselne (mentorju, zunanjemu sodelavcu). So potrdilo, da je nekdo pri nastajanju naloge sodeloval.

3.7 VIRI IN LITERATURA
V tem poglavju navedemo vse vire in literaturo, ki smo jih uporabljali pri izdelavi seminarske naloge. Vse gradivo, od koder smo pobirali informacije za izdelavo naloge, moramo zbrati v tem poglavju po abecedi priimkov avtorjev ali po prvi besedi naslova dela, če avtor dela ni naveden oz. če so več kot trije avtorji. Pri tem se moramo držati pravil za navajanje virov in literature (glej poglavje 3).

Navedemo vse vire, to pomeni, vse dokumente, ki so bili ključnega pomena pri izdelavi seminarske naloge (avtorska dela, predavanja, govori, referati, spletne strani, diskete, članki iz serijskih publikacij, poročilo dejavnosti podjetja,…).
Navesti moramo tudi vso ostalo literaturo, ki nam je bila v pomoč pri izdelavi naloge (bibliografije, kazala, knjižnični katalogi, bibliografske baze podatkov, enciklopedije, atlasi, slovarji, biografski in drugi priročniki, kartografsko, elektronsko gradivo in drugo). V seznamu virov in literature navajamo po pravilih za navajanje virov in literature tudi vse avtorje oz. dela, ki smo jih v nalogi citirali.

Smisel navajanja literature v seminarski nalogi je sledeč:
• Bralcu ponudimo možnost, da seže po gradivih, če bi se želel dalje poglabljati v našo tematiko.
• Na ta način omogočamo preverjanje resničnosti citatov.
• Svojemu delu povečamo prepričljivost, verodostojnost.
• Z natančnim navajanjem literature potrjujemo avtorja vira in priznavamo njegov dosežek.

3.8 PRILOGE
“Priloge sestavljajo posamezna gradiva ali svežnji vsebinsko povezanega gradiva, na primer prazen izvod vprašalnika, ki je bil v raziskavi uporabljen, ali obširna in nadrobna tabela, ki bi jo težko uvrstili med besedilo, ali večja skupina ilustracij, ki bi prekinila tok besedila, ali fotokopije raznih dokumentov, večje fotografije in računalniški izpisi, pa tudi zemljevidi, načrti, vzorci materialov in blaga (npr. vzorci lesa, papirja, tkanin itd.). Vse priloge postavimo hkrati na konec seminarske naloge in jih primerno označimo.” (Kobeja, 1999, 7). (glej poglavje 2.12)

Svetujemo, da naj bo v nalogi ustvarjeno ustrezno razmerje med tekstom (prikaz in obravnava podatkov v glavnem delu besedila), gradivom, ki vsebuje statistične anketne in druge podatke ter prilogami. Slikovnega in drugega gradiva (fotografije, risbe, razpredelnice, …) naj bo le toliko, da smiselno povezujejo tekst in je naloga bolj razumljiva, vse ostalo pa uvrstimo med priloge.

4 ZNANSTVENA OPREMA SEMINARSKE NALOGE – ZNANSTVENI APARAT

Dijak mora pri pisanju seminarske naloge upoštevati avtorske pravice. Nalogo mora ustrezno opremiti in dokumentirati. Vedeti mora, kaj je vsebina opomb pod črto ter kako se jih piše. Znati mora citirati in pisati reference. Obvladati mora tudi pravila za navajanje virov in literature ter izdelati seznam virov in literature. (glej poglavje 2.7)

4.1 OPOMBE POD ČRTO
Opombe pod črto so znak znanstvenega stila seminarske naloge. Pišemo jih zato, da je besedilo bolj razumljivo in da bolj gladko teče. Z opombami pod črto lahko dokumentiramo vir citata oz. avtorja citata. V besedilu postavimo na konec citata navednico, za katero stoji zaporedna številka opombe. V opombi pod črto napišemo skrajšan bibliografski opis avtorja citata (priimek avtorja, letnico izdaje publikacije, stran). Celoten bibliografski opis dela, od koder smo citirali pa napišemo v poglavju viri in literatura.
Primer:
“Zapis, ki ga štejemo za raziskovalno delo, mora biti dokumentiran …. Dokazi morajo biti jasno, razvidno in povsem znanstveno navedeni. Tem navedbam splošno rečemo znanstveni aparat.”

Lahko pa vir citata zapišemo v oklepaju takoj za navednicami v tekstu. Tudi v tem primeru celoten bibliografski opis dela, od koder smo citirali, napišemo v poglavju viri in literatura. Tak zapis vira citata imenujemo tudi sklicevanje na vire ali referenca.

Primer:
Navodila so zahtevala, da »morajo šolske knjižnice oskrbovati učitelje z najnovejšo strokovno literaturo« (Sepe, 1965, 52) in širiti splošno izobrazbo.

Opombe pod črto imajo tudi vsebinsko vlogo. »Z vsebinskimi opombami dodatno pojasnjujemo določene dele besedila, širimo razpravo na relevantne teme, primerjamo razne vidike, bralca usmerjamo na druge dele besedila, odpiramo nova vprašanja.« (Kobeja, 1999, 11) V opombe postavimo vse dele besedila, ki ne sodijo neposredno v naš kontekst. Sem sodijo tudi pojasnila in dopolnitve posameznega lastnega imena, besede, kratice, misli, povedi, itd., ki niso neposredno vezana na obravnavan problem. Takoj za lastnim imenom, besedo, kratico, mislijo, povedjo postavimo številko opombe, ki jo pod črto razložimo. Če se pojavijo omenjene opombe na koncu povedi, številko opombe napišemo pred piko.

Primer:
Tak zapis vira citata imenujemo tudi sklicevanje na vire ali referenca .

Če velja za opombo poved, napišemo številko opombe na koncu povedi za piko.

Primer:
Kot osnovo za relativne atomske mase so leta 1960 postavili ogljikov izotop 12C, njegova relativna atomska masa je po dogovoru natančno 12. Relativno atomsko maso elementa dobimo, če primerjamo njegovo absolutno atomsko maso s standardom, tj. z absolutno maso ogljikovega izotopa 12C.

Opomba je lahko citat misli v povedi ali dela povedi. Citirano moramo postaviti v narekovaje in takoj za drugim narekovajem postavimo številko opombe.

Primer:
V smernicah Spoštovanje človekovih pravic je zapisano, da »naj vzgojo in izobraževanje navdihujejo cilji in nameni, razglašeni v Ustanovni listini Združenih narodov« .

Opomba je lahko tudi več povedi ali odstavek. Začetek citata označimo z narekovajem. Po zaključku citata postavimo na koncu povedi piko, nato narekovaj in za narekovajem številko opombe.

Primer:
»Z vsebinskimi opombami dodatno pojasnjujemo določene dele besedila, širimo razpravo na relevantne teme, primerjamo razne vidike, bralca usmerjamo na druge dele besedila, odpiramo nova vprašanja.«

4.2 CITATI
Citat (citiranje) pomeni dobesedno navajanje (prepisovanje) besed ali stavkov iz drugega, že objavljenega pisnega dokumenta.

Dobesedno navedemo - citiramo vse tisto, kar je novo ali pomembno oz. kar naš tekst osveži, dopolni. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se popolnoma ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oglatem oklepaju …. V besedilu moramo dobesedne navedbe – citate označiti z navednicami in s skrajšanim bibliografskim opisom avtorja citata (priimek avtorja, letnica izdaje dela, stran, s katere smo citirali) takoj za citatom. Npr. (Bajt, 1994, 12). Avtor seminarske naloge mora upoštevati avtorske pravice, zato mora znati citirati in citate pravilno uporabljati.

“Navajanje neobjavljenih podatkov in ustnih izročil je sicer dopustno po mednarodnih standardih, vendar naj bo čim bolj omejeno.” (Reščič Rihar, 2000, 31)

4.3 REFERENCE
Referenca ali sklicevanje na vire pomeni, da ob koncu prevzete izjave ali misli (citata) tekoče besedilo prekinemo z oklepajem, v katerega napišemo vir v skrajšanem bibliografskem zapisu (priimek avtorja, letnico izdaje dela, stran, s katere smo citirali). Ob koncu prevzete izjave lahko za navednicami postavimo le zaporedno številko opombe. V opombo pod črto napišemo referenco, ki jo v poglavju viri in literatura še enkrat napišemo s popolnim bibliografskim zapisom.

Primer:
1. »Manj elegantno je tako citiranje, kadar je istega leta izšlo več del enega avtorja, ki jih je potrebno ločiti z malimi črkami abecede, ali kadar imamo dva avtorja z enakim priimkom: (Zadravec, 1976 a, 111-121), (Zadravec, 1976 b, 1 Cool

.« (Hladnik, 1997, 196)  REFERENCA

ali

2. »Manj elegantno je tako citiranje, kadar je istega leta izšlo več del enega avtorja, ki jih je potrebno ločiti z malimi črkami abecede, ali kadar imamo dva avtorja z enakim priimkom: (Zadravec, 1976 a, 111-121), (Zadravec, 1976 b, 1 Cool

.«

V vsakem primeru pa referenco, ki jo napišemo v opombo pod črto, še enkrat napišemo v poglavju viri in literatura s popolnim bibliografskim zapisom.

Primer:
Poglavje VIRI IN LITERATURA:

1. HLADNIK, M.: Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja : vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. 5., ponovno dopolnjena izd. Ljubljana : Filozofska fakulteta,1997

5 PRAVILA ZA NAVAJANJE VIROV

V zadnjem poglavju seminarske naloge “VIRI IN LITERATURA” (glej poglavje 3. Cool

moramo zapisati vse vire, ki smo jih pri pisanju naloge uporabili. Obstaja več načinov navajanja virov. Med seboj se razlikujejo po vrstnem redu elementov in ločil, ki jih uporabljamo med navajanjem. V gradivu predstavljamo enega izmed možnih načinov, ki ga zagovarja in uporablja bibliotekarska stroka. Pri navajanju virov je bistveno to, da navedemo vse bibliografske elemente, ki omogočajo prepoznavanje gradiva, ki smo ga uporabili. Pravilen način navajanja virov omogoča tudi to, da med posameznimi viri ne more priti do zamenjave.

5.1 MONOGRAFIJE
5.1.1 MONOGAFIJE – EN AVTOR

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja: Naslov dela : podnaslov dela. Izdaja. Kraj izida : Založba, leto izida. (Zbirka; štetje).

Primer:
IGNATOVITZ, E.: Kemijska tehnika. 1., natis. Ljubljana : Jutro, 1996.

ali

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja. (Leto izida) Naslov dela : podnaslov dela. Izdaja. Kraj izida : Založba. (Zbirka; štetje).

Primer:
IGNATOWITZ, E. (1996) Kemijska tehnika. 1., natis. Ljubljana : Jutro.

5.1.2 MONOGRAFIJE - DVA ALI TRIJE AVTORJI
Če monografijo napišejo dva ali trije avtorji, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali založb v impresumu , ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor.

Primeri:
BUKOVEC, N. in J. Brenčič: Kemija za gimnazije 1. 1. izd., 1. natis. Ljubljana : DZS, 2000.

RENČELJ, S., B. Perko in J. Bogataj: Siri – nekdaj in zdaj. Ljubljana : Kmečki glas, 1995.

5.1.3 MONOGRAFIJE – VEČ KOT TRIJE AVTORJI
Pri več kot treh avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov brez navajanja avtorjev. Prvo besedo naslova pišemo z velikimi tiskanimi črkami.

NASLOV dela. Izdaja. Kraj izida : Založba, leto izida. (Zbirka; štetje). Strani.

Primeri:
LEKSIKON Cankarjeve založbe. 3. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1994. Str. 1011.

CVETNICE : kritosemenke sveta. Ljubljana : DZS, 1995.

TEXTBOOK of Biochemistry with Clinical Correlations. 3rd ed. New York: Wiley-Liss, 1992.
5.2 DELI PUBLIKACIJ: ČLANKI, REFERATI , …
5.2.1 ČLANKI V MONOGRAFIJI, ZBORNIKU

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. do 3 avtorji.: Naslov članka oz. prispevka : podnaslov. V publikaciji: PRIIMEK, Ime avtorja. Naslov : podnaslov. Kraj : založba, leto izida. Strani.

Primer:
EVANS, P. G. H.: Kiti in delfini. V: VELIKA enciklopedija. Sesalci. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996. Str. 162-175.

5.2.2 REFERATI NA KONGRESIH, POSVETOVANJIH

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. avtorjev.: Naslov referata oz. prispevka : podnaslov. V publikaciji: Naslov posvetovanja oz. kongresa. Kraj in datum kongresa. Kraj izida : Založba, leto. Strani.

Primer:
PRINČIČ, B.: Vloga oblikovanja pri načrtovanju in razvoju okolju prijazne embalaže. V: Mednarodni kongres o embalaži EKOLOGIJA – TEHNOLOGIJA - EVROPA : ZBDS, Posvetovanje. Čatež, 11. - 12. nov., 1996. Ljubljana : ZBDS, 1996. Str. 11-16.

5.2.3 ČLANKI V SERIJSKI (PERIODIČNI) PUBLIKACIJI - REVIJI

Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg vsega, kar navajamo pri monografijah, navedemo tudi popolne podatke o reviji.

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. avtorjev: Naslov članka. V publikaciji: Naslov revije. Letnik(leto)številka. Strani članka.

Primeri:
ŽAN, M. in D. Kompan: Slovenske avtohtone pasme ovc. V: Meso in mesnine. 3(2002)3. Str. 17–19.

MIKO, K.: Timijan, origano in majaron – učinkoviti varuhi organizma. V: Ona. 4(2002)37. Str. 36-37.

5.2.4 ČLANKI V SERIJSKI PUBLIKACIJI – ČASNIKU

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. avtorjev: Naslov članka. V publikaciji: Naslov časnika. Letnik(dan, mesec, leto)številka. Str.

Primer:
RAJŠEK, B.: Dragocene najdbe v Ivančni Gorici. V: Delo. 55(27. okt. 1998)249. Str. 6.

5.3 URADNI DOKUMENTI
ZAKON. V publikaciji: Naslov. Letnik(dan, mesec, leto)številka. Strani.

Primer:
ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V: Uradni list Republike Slovenije. 53(29. feb. 1996)12. Str. [841]-862.

5.4 ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE

5.4.1 ELEKTRONSKE MONOGRAFIJE, PODATKOVNE ZBIRKE IN RAČUNALNIŠKI PROGRAMI KOT CELOTNI DOKUMENTI

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja. (Datum izida). Naslov. [Vrsta medija ]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja] (obvezno za dokumente online). Zbirka. Dostopno na spletnem naslovu (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Primeri:
WILDE, O. (1987) The Birthday of the Infanta. [online]. First draft. Cork: Corpus of Electronic Texts: a project of University College. [citirano 15. okt. 2002; 8:33]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ucc.ie/celt/published/E850003-014/header.html. E850003.014.

5.4.2 DELI ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJ, PODATKOVNIH ZBIRK IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja. (Datum izida). Naslov. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja] (obvezno za dokumente online). Poglavje ali enakovredna oznaka (dela). Naslov posameznega dela. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primer:
TOLSTOY, l. (1999). Anna Karenina. [online]. [UK]: Online Literature Library.
[Datum zadnjega popravljanja 08. jan. 2002]. [citirano 11. okt. 2002; 8:55]. Chapter 1. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.literature. org/authors/tolstoy-leo/anna-karenina/part-01/chapter-01.html

5.4.3 PRISPEVKI V ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJAH, PODATKOVNIH ZBIRKAH IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMIH

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja (prispevka). Datum izida. Naslov (prispevka). Avtor (dokumenta na gostitelju). Naslov (dokumenta na gostitelju). [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja]. Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primeri:
• primer slike na spletu:
APOLONIO,Z. (1997). Abitanti 1997. Kulturno društvo za oživljanje Kopra. [online]. [Datum zadnjega popravljanja 2.mar. 1999]. [citirano 9. apr. 1999; 11:33].Dostopno na spletnem naslovu: http://capris-d.si/galery/Apolonio/dela/apolonio_4s.jpg

• primer članka na CD-ROM-u:
SLAP Savica. V: Interaktivni atlas Slovenije. [CD-ROM]. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

5.5 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE
Elektronske serijske publikacije so serijske publikacije, ki so v celoti dostopne na spletnih straneh.
5.5.1 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE V CELOTI

Naslov. Datum izida. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum in čas citiranja]. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primer:
ACTA Geographica. (1996). [online]. Izhaja enkrat letno. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni Center SAZU, 1996 - . [citirano 11. Okt. 2002; 8:25]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zrc-sazu.si/gi/GZ.htm. ISSN 0373-4498

5.5.2 ČLANKI IN DRUGI PRISPEVKI

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja (članka, prispevka). Datum izida. Naslov (članka, prispevka). V publikaciji: Naslov periodike. [Vrsta medija]. Izdaja. Številka. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja]. Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primer:
HRVATIN, Ma. & Mo. Hrvatin. (2001). Ecological Landscape units of the Dobrepolje-Struge Kars. V: Acta Geographica. [online]. Vol. 41, issue 1. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCO. [Citirano 3. Apr. 2001; 15:35]. P 96, 24p. Dostopno na spletnem naslovu http://web1.epnet.com. ISSN0373-4498.

5.5.3 ELEKTRONSKA SPOROČILA

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja (sporočila). Datum izida. Naslov (sporočila). Naslov (sistema sporočil na gostitelju). [Vrsta medija]. Kraj izida. Založnik. [Datum in čas citiranja]. Lokacija znotraj sistema sporočil na gostitelju. Dostopno na elektronskem naslovu (razen za osebna in neobjavljena sporočila).

Primer:
ZAGOŽEN, A. (2002). Navodila za izdelavo seminarske naloge. [online]. Sporočilo za: Urško HUMAR. 10. Sept.[citirano 1. Okt. 2002; 10:15]. Osebno sporočilo.

5.6 SERIJSKE PUBLIKACIJE V ELEKTRONSKI OBLIKI
To so publikacije, ki sicer izhajajo v tiskani obliki, so pa nekatere na voljo tudi na spletnih straneh v elektronski obliki. Navajamo jih kot elektronske serijske publikacije v celoti ter kot članke in druge prispevke (glej 5.5.1, 5.5.2)

Primer:
KLANČAR, M. (2002). LTO –2 v praksi. [online]. V: Monitor. 10. [Citirano 14. Okt. 2002; 12:10]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.infomediji.si/s.nsf/vse/

5.7 NETISKANE IN DRUGE PUBLIKACIJE

Za vse druge vrste gradiva pa velja, da napišemo v oklepaju za naslovom vrsto gradiva npr. videoposnetek, zvočni posnetek, projicirno gradivo, kartografsko gradivo in upoštevamo vse elemente navajanja vira, ki veljajo pri monografskih publikacijah.

Primer:
Sesalec. [Videoposnetek]. Ljubljana : Fun d. o.o, 1996. (Očividec).

6 LITERATURA

1. AMBROŽIČ, M.: Izdelava seminarskega dela (tipkopis). Ljubljana, 1998.
2. BAJT, D.: Pišem, torej sem: priročnik za pisanje. 1. nat. Maribor : Obzorja,1993. Str. 48-53.
3. FISHER, Y.: Spinning the Web: a Guide to Serving Information on the World Wide Web. New York : Springer, 1996.
4. GEOGRAFSKI obzornik. 36(1989)3/4.
5. HLADNIK, M.: Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 6., spremenjena izd. Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2002.
6. HOČEVAR, I. et al.: Oblikovanje pisnih izdelkov na posameznih stopnjah študija na Biotehniški fakulteti. Ljubljana : BF, 1992.
7. INTERNATIONAL standard ISO 7144. Documentation - Presentation of Theses and similar Documents = Dokumentacija - Oblikovanje disertacij in podobnih dokumentov. 1998. 10 str.
8. JUŽNIČ, S.: Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana : Amalietti, 1992. (Alma mater).
9. KOBEJA, B.: Zgoščeni napotki za izdelavo seminarske naloge. Koper : Visoka šola za manegement, 1999.
10. KRAYNAK, J.: Računalniški slovar: slovensko-angleški = anleško-slovenski. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994. (Zbirka Cicero).
11. LEKSIKON Cankarjeve založbe. 3. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1994.
12. MOSBRUKER, M.: Mladinsko raziskovalno delo v šoli. V: Didakta. 7(1997)36/37. Str. 3–6.
13. REŠČIČ RIHAR, T.: Odločimo se za raziskovalno nalogo. V: Šolska knjižnica. 10(2000)1. Str. 28-33.
14. SIST ISO 214. Documentation - Abstracts for Publications and Documentation = Dokumentacija - Izvlečki za publikacije in dokumentacijo. 1996. 11 str.
15. SIST ISO 690. Documentation - Bibliographic references - Content, form and structure. 1987. 11 str.
16. SIST ISO 690-2. Information and documentation - Bibliographic references - Part 2: Electronic documents or parts thereof. 1997. 18 str.
17. SLOVAR slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana : DZS, 1994.
18. STEINBUCH, M.: Pisanje različnih spisov v srednji šoli ali zakaj so nekoga obtožili plagiatorstva. V: Šolska knjižnica. 5(1995)2. Str. 24-32.
19. VERBINC, F.: Slovar tujk. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1997.
20. VODNIK za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1.izd. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999. Str. 133-150.
21. ŽIŽMOND, E. Kako nastane pisno delo. Maribor : Ekonomsko-poslovna fakulteta, 1998.

7 PRILOGE

Glej poglavje 3.7.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli